AMNESTY INTERNATIONAL PRAZNUJE 50 LET!PRILOGA: PET DESETLETIJ AI V SLIKI

www.amnesty.si I Twitter: AmnestySlovenia I Facebook: Amnesty SlovenijePodpisovanje mesečnih peticij preko mobilnega telefona: www.amnesty.si/sms

ISSN 2232-3198

LETO 8, šTEVILKA 2, JUNIJ 2011

Kje-Kaj? I AMNESTY AKCIJA 2/2011

03 aKcIjI Na pot Draga MarIa, MISlIM Nate!

04 aKtualNIK

06 poD žaroMetoM

AMNESTY PRAZNUJE: ŽE 50 LET PROTI BLOKIRANJU ČLOVEKOVIH PRAVIC

10 POGOVOR

NOUNOU BOOTO MEETI: POSILSTVO V DR KONGO JE POSTALO OROŽJE VOJNE

12 IZoBražeVaNje Za ČloVeKoVo DoStojaNStVo – uStaVIMo reVŠČINo!

13 poSter FeStIVal raZKrIVa oBraZe raSIZMa

14 aKtIVIZeM

16 VrtIMo SVet

18 pISMa reŠujejo žIVljeNja

20 VaBIlo V SpletNo trgoVINo IN ZahteVa Za NaMeNIteV Dela DohoDNINe Za DoNacIje

SreDINa

50 let aMNeStY INterNatIoNal

02

Vizija 3,2 milijona članov in podpornikov AI je svet, v katerem vsakdo uživa vse človekove pravice, opredeljene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in ostalih mednarodnih standardih s področja človekovih pravic. S svojimi kampanjami AI širi splošno osveščenost o pomenu človekovih pravic in nasprotuje njihovim specifičnim kršitvam. Za zagotavljanje samostojnosti se Amnesty večinsko financira z donacijami posameznikov. Le izobraževanje o človekovih pravicah se lahko financira iz državnih virov.

akcija izhaja 4-krat letno. urednica: Metka Naglič. Novinarka in urednica: Ana Čemažar. oblikovna zasnova: Marko Kadić. tisk: Tiskarna Pleško. Naklada: 9.000. ISSN: 2232-3198aI Slovenije, Beethovnova 7, 1000 ljubljana. tel.: 01 426 93 77; faks: 01 426 93 65. e-pošta: amnesty@amnesty.si Splet: www.amnesty.si trr: 03100-1012174536Stališča avtorjev, objavljena v akciji, niso nujno tudi stališča aI. letna naročnina na akcijo znaša od 2010 dalje 12 eur.

aKcIjI Na pot I AMNESTY AKCIJA 2/2011 03

Prva je bila Margareta s Škotske: »Draga Maria, mislim nate.« Pa potem kartica iz Francije, Kanade, ZDA … Napolnile so polovico sobe … Vsa ta pozornost je bila problem za oblasti in leto kasneje so jo izpustili.

DRAGA MARIA, MISLIM NATE!Peter Benenson, ustanovitelj Amnesty International, je bil preprosto dober človek. Ni se zadovoljil zgolj z lastnim besnim pismom na portugalsko veleposlaništvo, ko ga je leta 1961 ogorčilo, da je ta država zaprla dva zapornika vesti, ker sta nazdravila svobodi ... Ne. Prepričan, da so po svetu ljudje, ki so prav tako zgroženi nad krivicami in nepravičnostjo, se je odločil, da je treba to ogorčenje preliti v skupno odločno akcijo. And the rest is history*, bi lahko rekli (o kateri si več preberite v glavnem članku te revije in prilogi).

Ideja o tem, da lahko združeni skupaj izboljšujemo svet preprosto z nenasilnim izvajanjem pritiska na oblasti, ostaja pet desetletij kasneje še kako živa. Ne samo zato, ker dejansko deluje, ampak tudi, ker je potrebna: prav v hipu, ko to berete, zagotovo nepredstavljivo veliko ljudi nekje trpi – posamično ali skupaj –, ker nekdo krši njihove človekove pravice. Morda se jim odreka dostojanstvo in se jih zlorablja, ker so revni. Morda, ker so istospolno usmerjeni. Ker so ženske? Ker govorijo stvari, ki tistim na oblasti niso všeč? Ker so druge etnične pripadnosti ali pa druge veroizpovedi …? Morda so žrtve maščevanja za neke druge ‘grehe’, storjene daleč proč v času in prostoru … Seznama nikakor ne morem izčrpati, vsakodnevno se polni. In to se dogaja bodisi z vedenjem oblasti, njihovo odobritvijo, neposrednim ukazom ali pa preprosto z njihovo brezbrižnostjo.

Zato bo naše praznično leto delovno: na valovih petih desetletij zmag za človekove pravice vstopamo v nove boje. Naše delo, ki ga opravljamo skupaj z vami, naši dragi podporniki in podpornice, je namreč grenko–sladko. Kljub temu, da nam ne zmanjka dela, smo vendar že dosegli ogromno. Ne zgolj na sistemski ravni – ob intenzivnem pritisku za vzpostavitev novih standardov na področju človekovih pravic in v naslednjem koraku za njihovo dosledno spoštovanje -, ampak tudi preprosto za ljudi.

V okviru medijskega dela me pogosto ‘doleti’ vprašanje: »Pa ste uspešni? Ima vaše delo kak učinek?« In takrat začne brbotati v mojem ‘mentalnem rezervoarju’ dobrih zgodb. Gola statistika, da so naše nujne akcije (to je organizirano pošiljanje apelov oblastem, ki kršijo človekove pravice človeka, ki mu skušamo z nujno akcijo pomagati) v približno polovici primerov uspešne, naredi vtis. In tako je tudi prav – nenazadnje to statistiko sestavljajo ljudje! A nič se ne da primerjati z dobrimi zgodbami – to je življenjskimi zgodbami resničnih ljudi, ki s svojimi besedami povedo, kaj je zanje naredila Amnesty.

Ob pripravljanju gradiv za 50. obletnico naše organizacije, zlasti za medijsko delo v zvezi s tem, sem znova naletela na vrsto teh zgodb. Vedno znova me gane in sem ponosna, da sem del velikega svetovnega gibanja ljudi, ki v solidarnosti pomagamo drugim ljudem, čeprav jih morda niti ne poznamo.

Še več – ni nujno, da nas kot organizacijo poznajo ljudje, za katere delamo! Spletna izdaja BBC se je pogovarjala z Mario, ki so jo kot 15-letno leta 1973 zaprli in mučili v Urugvaju, da bi izdala sodelavce svojega moža, sindikalista, ki je pred tem pobegnil iz države. Vsakič, ko ni odgovorila, so ji izpulili zob … In v tem grozljivem mraku so do nje začela prihajati pisma – od popolnih neznancev. Prva je bila Margareta s Škotske: »Draga Maria, mislim nate.« Pa potem kartica iz Francije, Kanade, ZDA … Napolnile so polovico sobe … Vsa ta pozornost je bila problem za oblasti in leto kasneje so jo izpustili. In šele po izpustitvi je izvedela, kaj sploh je Amnesty International – organizacija, ki ji po njenih besedah dolguje življenje.

Hvala vam, ker skupaj z nami mislite na žrtve kršitev človekovih pravic in zato zanje ukrepate!

Metka Naglič, v. d. direktorice

* In kar se je zgodilo potem, je zgodovina.

AI je dopolnila 50 let – praznujmo skupaj!

V pisarni sta po novem z nami tudi Denis in Tadeja.

Foto: Matej Kerec

Foto: Matej Kerec

Častni konzul Kraljevine Švedske Slobodan Sibinčič v imenu zmagovalca prejema plaketo AIS iz rok žirantk Lučke Počkaj in Špele Repič (desno).

Nagrajeni režiser je poleg plakete AIS prejel tudi svečko iz lecta.

Izvršni odbor na prvem sestanku (z leve): Mojca, Nataša, Janez, Dragana, Aleš, Sabina in Špela.

28. maja smo na Prešernovem trgu v Ljubljani postavili živo svečko. Več o praznovanju rojstnega dne preberite v članku na strani 6.

04 aKtualNIK I AMNESTY AKCIJA 2/2011

aKtualNIK I AMNESTY AKCIJA 2/2011 05

ZA VEČ NOVIC POJDI NA www.amnesty.si

PRED ICMSestanek mednarodnega sveta (ICM), ki bo potekal avgusta na Nizozemskem, se hitro bliža. V slovenski sekciji smo že imeli prvi krajšo razpravo o predlaganih resolucijah, potekajo pa tudi že mednarodni posveti o temah, ki bodo krojile dnevni red sestanka. Glavna razprava, na kateri bomo odločali, kako bo naša delegacija na Nizozemskem glasovala, bo potekala v poletnih mesecih. Če vas zanima udeležba v razpravi, nam do 1. julija pišite na izvrsni.odbor@amnesty.si. S. Ž.

PO ZBORU ČLANOVNa zboru članov je bilo članicam in članom AIS predstavljeno poročilo o delu v minulem letu, finančno poročilo in finančni načrt, izvedeli pa so tudi načrtovane aktivnosti za letošnje leto. Potekale so tudi volitve organov društva. Izvršnemu odboru bo še letos predsedovala Sabina Živec. Za zakladnika je bil ponovno izvoljen Janez Kozamernik, ostali člani odbora pa so: Nataša Šip, Špela Repič, Aleš Rovšnik, Mojca Drofenik in Dragana T. Trivundža. Želimo jim uspešno leto!

Dobra novica: Vladna komisija občinam priporočila, naj zagotovijo pitno vodo v romskih naseljih17. maja 2011 je Vladna komisija za Rome sprejela sklep s priporočilom, naj občine zagotovijo pitno vodo v romskih naseljih kot nujen in začasen ukrep do legalizacije ali drugačne rešitve.

Sklep je neposredna posledica poročila Amnesty International Vzporedna življenja. O vsebini poročila, ki se nanaša na dostop do pitne vode, so se strinjali tako romski predstavniki kot tudi praktično vsi resorji vlade. Predvsem je pomembno, da se postopke legalizacije oz. urejanja črnih gradenj ločijo od dostopa do vode kot človekove pravice, saj v vmesnem obdobju iskanja rešitev (kar lahko traja leta) ljudje ne smejo živeti brez vode.

Na tej podlagi so že stekli prvi konkretni pogovori v Škocjanu (dva sestanka v maju) in v Ribnici (sestanek pred sejo vladne komisije za Rome, dopis občini s strani Romov po seji), sledili pa

bodo tudi drugje (denimo v Grosuplju). AIS bo področje spremljala naprej in hkrati delovala tudi na drugih področjih poročila, kot so stanovanjska politika, dostop do sanitarij in diskriminacija.B. K.

ZMAGOVALNI FILM FDF: PRODALI SO ME ZA 50 OVACNajboljši film 13. Festivala dokumentarnega filma na temo človekovih pravic je Prodali so me za 50 ovac režiserja Nime Sarvestanija. Tričlanska žirija, ki so jo sestavljale dr. Grit Lemke, Lučka Počkaj in Špela Repič, je v utemeljitvi svoje izbire zapisala:

Čeprav film govori o kršitvah človekovih pravic, pa opozarja na kompleksnost problematike. Ne da bi jo poenostavljal, s tem, da bi kogar koli obsojal ali krivil. Ni samo bel ali črn, ne prikazuje kršiteljev ali žrtev, samo ljudi, ujete v strahoten precep. Kljub temu vsebuje trenutke upanja in radosti. Prodali so me za 50 ovac ima vse lastnosti dobrega filma: prepričljivo zgodbo, inteligentno dramaturgijo in dobro izbrane like, s katerimi se lahko vsak poistoveti.

Nagrado – plaketo in svečko iz lecta - je v imenu režiserja prevzel častni konzul kraljevine Švedske Slobodan Sibinčič, režiser Nima Sarvestani pa je v zahvalnem video posnetku med drugim dejal, da je nagrada potrditev, da dela prav, in da je film medij, s katerim lahko opozorimo na kršitve človekovih pravic. Zato bo nadaljeval v tej smeri - v naslednjem dokumentarnem filmu bo obiskal ženske zapore v Afganistanu.A. Č.

VRNILA SE JE TADEJA IN PRIDRUŽIL DENISMaja se je v pisarno s porodniškega dopusta vrnila poslovna sekretarka Tadeja Knuplež, z junijem smo dobili novega sodelavca. Denis Švigelj bo opravljal delo asistenta za zbiranje sredstev in urejanje baze podatkov. Oba toplo dobrodošla!

AMNESTY INTERNATIONAL JE 13. MAJA OBJAVILA LETNO POROČILO, KI UGOTAVLJA, DA JE BILA V LETU 2010 SVOBODA GOVORA OMEJENA V VSAJ 89 DRŽAVAH, IZPOSTAVLJA PRIMERE ZAPORNIKOV VESTI V VSAJ 48 DRŽAVAH, BELEŽI PRIMERE MUČENJA IN DRUGIH OBLIK NEČLOVEšKEGA RAVNANJA V VSAJ 98 DRŽAVAH TER POROČA O NEPRAVIČNIH SODNIH POSTOPKIH V VSAJ 54 DRŽAVAH. V DELU O SLOVENIJI SE OSREDOTOČA NA šE VEDNO NEUREJENO CELOVITO ODPRAVO KRšITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC IZBRISANIH TER DISKRIMINACIJO IN SLAB POLOŽAJ ROMSKE MANJšINE. SICER POROČILO MED DRUGIM IZPOSTAVLJA šE SLABšANJE RAZMER V UKRAJINI, BELORUSIJI IN KIRGIZISTANU TER OPOZARJA NA SLABšANJE PRAVNEGA POLOŽAJA ŽENSK V EVROPI, KI ŽELIJO ZAKRIVATI OBRAZ, IN KONFLIKTE V AFRIKI IN NA BLIŽNJEM VZHODU.

Ne smemo pozabiti na svetle trenutke v letu 2010 – najpomembnejša sta izpustitev Daw Aung San Suu Kyi v Mjanmaru in Nobelova nagrada za mir, ki so jo, kljub poskusom kitajske vlade, da sabotira slovesnost, podelili

kitajskemu disidentu Liu Xiaobu. AI pozdravlja tudi stalno zmanjševanje števila držav, ki izvršujejo smrtno kazen, nekatere izboljšave pri zdravstveni oskrbi mater in žensk v Indoneziji in Sierri Leone ter sojenje nekaterim posameznikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic pod nekdanjimi vojaškimi režimi v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar AI Salil Shetty je ob objavi poročila poudaril, da je “50 let po tem, ko je plamen sveče Amnesty International začel osvetljevati problem represije, revolucija človekovih pravic na pragu zgodovinskih sprememb«. Dodal je, da mora mednarodna skupnost zgrabiti priložnost in zagotoviti, da aktivistični naboj ljudskih množic, ki smo mu priča od konca minulega leta, ne bo lažno upanje za človekove pravice.

Letno poročilo najdete tudi na strani www.amnesty.si/letno-porocilo2011.A. Č.

LETNO POROČILO 2011

06 poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011

AMNESTY PRAZNUJEŽE 50 LET PROTI BLOKIRANJU ČLOVEKOVIH PRAVIC 28. MAJA 2011 JE AMNESTY INTERNATIONAL DOPOLNILA 50 LET. ROJSTNI DAN BOMO PRAZNOVALI VSE DO 28. MAJA PRIHODNJE LETO, OB TEM SE BOMO SPOMNILI PRETEKLIH USPEHOV IN S KAMPANJAMI, KI SE OSREDOTOČAJO NA šEST PODROČIJ, POSKUšALI POMAGATI TISTIM, KI SO JIM ČLOVEKOVE PRAVICE KRšENE TUDI DANES. V TOKRATNI AKCIJI VAS BOMO POPELJALI SKOZI ZGODOVINO GIBANJA, IZVEDELI BOSTE, KAKO SMO V LJUBLJANI NAZDRAVILI SVOBODI, PREDSTAVILI PA VAM BOMO TUDI AKTIVNOSTI, KI JIH PRIPRAVLJAMO V TEM JUBILEJNEM LETU.

ROJSTVO AMNESY INTERNATIONALLeta 1961 je naš ustanovitelj Peter Benenson zastavil svoj glas za človekove pravice. Potem ko je ogorčen ugotovil, da sta dva portugalska študenta zaprta in obsojena na sedemletno zaporno kazen zgolj zato, ker sta v restavraciji nazdravila svobodi, je v časopisu The Observer objavil članek o zapornikih vesti, naslovljen Pozabljeni zaporniki. Članek je sprožil svetovno kampanjo “Apel za amnestijo 1961”, ki je doživela izjemen odziv. Objavili so ga v časopisih po vsem svetu, saj je poziv odražal vrednote in prizadevanja ljudi od vsepovsod. To je bilo rojstvo Amnesty International.

Prva svečka Amnesty International, ki je nato postala znak gibanja, je bila v Londonu prižgana leta 1961. Simbolizirala je upanje Petra Benensona, da bo Amnesty International skozi svoje delo osvetlila najtemnejše kotičke, kjer so kršitve človekovih pravic spregledane in nekaznovane. Benensona je navdihnil pregovor, da je “bolje prižgati svečko, kot pa preklinjati temo”.

Gibanje nikakor ni zapravljalo časa – le eno leto po ustanovitvi so misije za človekove pravice poslali v Gano, na Češkoslovaško, Portugalsko in v Vzhodno Nemčijo, opazovalec Amnesty International pa je bil prisoten tudi na sodnem procesu proti Nelsonu Mandeli.

V prvih desetih letih delovanja je gibanje iz majhne skupine prostovoljcev v Londonu, ki jih je vodil Benenson, zraslo v 18 nacionalnih sekcij z 850 skupinami članov v več kot 27 državah.

Danes Amnesy International združuje več kot tri milijone ljudi, ki se globalno in lokalno zavzemamo za človekove pravice. Moč gibanja je prav v množičnosti članstva in pravu človekovih pravic – z Amnesty ima vsak posameznik in posameznica možnost izraziti glas za spremembe. In vsi ti posamezniki skupaj smo zagovorniki človekovih pravic, ki smo v prvih 50 letih dosegli marsikaj.

MOČ AMNESTY INTERNATIONALOd leta 1961 je nešteto posameznikov in posameznic prispevalo k izboljšanju sveta. V 50 letih je Amnesty opravila okoli 3.300 misij po vsem svetu. Pripravili in objavili smo več kot 17.000 poročil in dokumentov o človekovih pravicah. Člani in podporniki

V jubilejnem letu se bomo osredotočali na šest področij: svoboda izražanja, odprava smrtne kazni, reproduktivne pravice za ženske in dekleta, zagotavljanje mednarodne pravičnosti, odgovornost podjetij ter odprava nepravičnosti in zatiranja na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki.

poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011 07

Amnesty International z vsega sveta smo na njihovi podlagi od oblasti terjali ukrepanje in odgovornost.

Od leta 1985 smo sprožili tudi okoli 20.500 nujnih akcij. To pomeni, da smo tolikokrat opozorili na ogroženega človeka in z apeli zahtevali pravico. V polovici primerov so naša pisma pomagala.

Na spletni strani www.amnesty.si/50let najdete številne navdihujoče zgodbe – zgodbe posameznikov, ki so jim podpora in pisma članov in podpornikov AI rešila življenje in dajala upanje v najtežjih trenutkih.

Tu bomo objavili le dve:

Kolumbija: Protestna sporočila so v zapor prispela pred pripornikomPresunljiva zgodba iz leta 1989 pripoveduje, kako so sporočila, ki so jih preko telefaksa hitro poslali člani mreže nujnih akcij, v zapor prispela pred aretirancem. Kolumbijskega odvetnika, ki so ga hoteli pripreti, so na domu aretirale varnostne sile. Ostalim stanovalcem je uspel zaklicati: “Pokličite Amnesty! Pokličite Amnesty!” Njegov primer smo takoj vključili v mrežo nujnih akcij in sporočila proti njegovemu pridržanju so v zapor prispela pred njim. Ko je bil izpuščen, so predstavniki AI od odvetnika prejeli osebno zahvalo.

Egipt: Nehajte blokirati človekove praviceLeta 1993 sta nemška in avstrijska Amnesty izvedli nujno akcijo pred svetovno konferenco ZN o človekovih pravicah na Dunaju. Stojnica, opremljena s petimi telefaksi, je pritegnila veliko pozornosti in tretji dan smo že praznovali uspeh, saj je bil nek novinar v Peruju izpuščen iz zapora. V dveh tednih konference je bilo poslanih več kot 25.000 sporočil. Medtem pa je egipčansko veleposlaništvo poslalo sporočilo na sedež Amnesty v Londonu: “Veleposlaništvo Arabske republike Egipt razume vašo skrb za uresničevanje človekovih pravic in s tem povezane dejavnosti. Vendar pa vas kot delovni ljudje, kakršni ste sami, naprošamo, da, če je le možno, NEHATE blokirati naš telefaks. Prosimo, uporabite pošto ali drug način. Zaradi vaših sporočil je naš telefaks neprestano zaseden in ga ne moremo uporabljati.”

Foto: Sarah CarrŽenske prostestnice, Kairo, 2011.

Bolje je prižgati svečo, kot pa preklinjati temo.

Pred 50 leti je en človek dvignil glas za človekove pravice – danes se z Amnesty za človekove pravice zavzema več kot tri milijone ljudi.

08 poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011

Odgovor Amnesty International je bil preprost: ”Ko bodo vlade nehale blokirati človekove pravice, bomo mi nehali blokirati telefakse.”

KAMPANJE V JUBILEJNEM LETUUpamo, da bo tudi praznično leto spisalo zgodbe s srečnim koncem. Zato se bomo do 28. maja 2012 še posebej osredotočali na šest področij, kjer vsak lahko pomaga pri premagovanju represije in nepravičnosti. Odgovornost podjetij: Prenehanje zlorab v delti reke NigerPodjetja pogosto izrabljajo šibke regulatorne sisteme v številnih revnih državah. Ljudje, ki živijo v revščini, so pri tem najbolj ranljivi. Prebivalci z nafto bogatih območij delte reke Niger trpijo zaradi ravnanj naftne industrije, njihova vlada pa jih ne more ali noče zaščititi. Onesnaženje, ki je posledica naftne industrije, je uničilo njihove vire preživetja – ribolov in kmetijstvo -, ogrozilo njihovo zdravje in otežilo ali onemogočilo dostop do varne hrane in čiste vode. Številne žrtve nimajo dostopa do pravice in odškodnine. Zahtevamo očiščenje onesnaženja, ki ga je povzročila naftna industrija v delti reke Niger, učinkovito regulacijo naftne industrije in odgovornost podjetij.

Podpora ženskam, ki zahtevajo enakopraven glas pri oblikovanju prihodnosti EgiptaSeptembra bodo v Egiptu volili nov parlament. Ženske so v protestih za reforme odigrale pomembno vlogo, vendar so od padca režima zapostavljene. Zdaj zahtevajo svojo pravico do sodelovanja v procesu reform. Od predsednika egiptovske vlade zahtevamo, naj žensk pred volitvami ne postavi na stranski tir. Ženske imajo pravico enakopravno sodelovati pri oblikovanju prihodnost svoje države.

V odboru za spremembo ustave, ki je bil vzpostavljen po revoluciji, ni nobene ženske, v kabinetu predsednika vlade je samo ena. Ženske, ki so miroljubno demonstrirale ob dnevu žensk, so bile napadene s strani skupin moških. Predsednika vlade pozivamo, naj zagotovi, da bodo pravice žensk spoštovane in da ženske v postopkih reform ne bodo utišane.

Moč gibanja je v množičnosti članstva in pravu človekovih pravic – z Amnesty ima vsak posameznik in posameznica možnost izraziti glas za spremembe.

Otroci iz mirovne skupnosti San José de Apartadó, ki ščiti svojo pravico nevključevanja v kolumbijske notranje oborožene boje.

poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011 09

SVOBODI SMO OB 50. ROJSTNEM DNEVU NAZDRAVILI TUDI V LJUBLJANIPraznovanjem po vsem svetu na dan, ko je Amnesty dopolnila 50 let, smo se pridružili tudi mi – 28. maja smo na Prešernovem trgu v Ljubljani nazdra-vili svobodi in postavili največjo živo svečko, sestavljeno iz ljudi, pridružili so se nam tudi otroci iz Gaze, ki so na rehabilitaciji v Sloveniji. Barvali in podpisovali smo tudi apele v obliki metuljev v podporo ženskam v Nikaragvi – v dveh urah smo zbrali več kot 200 pisanih metuljev. Mimoidoči so se lahko vključili v mrežo mo-bilnega podpisovanja peticij (SOS SMS), za rojstni dan pa so nam mimoidoči kot darilo lahko namenili del svoje dohodnine.

Več kot 200 metuljev upanja za ženske in dekleta v Nikaragvi smo pobarvali tudi na praznovanju rojstnega dne v Ljubljani.

Foto

: M

iha

Bog

ataj

Konec represije in zaščita svobode govoraVsako leto je na stotine ljudi zaprtih ali pa so žrtve nadlegovanja ali nasilja izključno zaradi miroljubnega izražanja svojega mnenja ali zaradi branjenja pravic drugih. V jubilejnem letu se bomo osredotočali na 10 primerov ter vlade pozvali, naj prenehajo z represijo, osvobodijo zapornike vesti in odgovorne za kršitve človekovih pravic kaznujejo.

Med drugim se bomo zavzemali za ljudi, ki so v nevarnosti, kot je mirovna skupnost San José de Apartadó, ki ščiti svojo pravico nevključevanja v kolumbijske notranje oborožene boje. Ukrepali bomo tudi za več deset tisoč ljudi, ki so, pogosto brez sojenja, zaprti v političnem zaporniškem kampu Yodok v Severni Koreji. Moški, ženske in otroci so žrtve slabega ravnanja, vključno z mučenjem, ter prisiljeni delati v rudnikih in nevarnih pogojih.

Pravica za prebivalce DR KongoV zadnjih dveh desetletjih so bili prebivalci Demokratične republike Kongo priča grozovitim kršitvam človekovih pravic. Večina kršitev ni bila preiskana, odgovornim ni bilo sojeno, žrtve pa niso dočakale pravice in poprave krivic.

V tem letu bomo zahtevali pravico. Po vsem svetu genocid, kazniva dejanja proti človečnosti, vojna kazniva dejanja, mučenje, nezakoniti poboji in prisilna izginotja, ostajajo nekaznovana. Vlade s šibkim pravnim sistemom in željo pustiti preteklost za sabo niso uspele zagotoviti, da bi tisti, ki so zagrešili ta dejanja, zanje odgovarjali. DR Kongo je le ena od držav, kjer je v letih konflikta nekaznovanost postala prej pravilo kot izjema. Zavzemali se bomo za konec nekaznovanosti za mednarodnopravno kazniva dejanja.

Odprava smrtne kazniSmrtna kazen je premišljen in hladnokrven uboj človeka s strani države v imenu pravice. Uporaba smrtne kazni je pogosto diskriminatorna in neproporcionalno zadeva revne in manjšine. Ni dokazano, da učinkovito odvrača od kaznivih dejanj, in ne dopušča možnosti rehabilitacije. Podaljšuje trpljenje družin žrtev in obsojencev. Poleg tega pa vedno obstaja možnost usmrtitve nedolžne osebe. Smrtna kazen je simptom kulture nasilja, ne pa rešitev za nasilje. Smrtna kazen mora biti odpravljena. Aktivnosti Amnesty International se v letu obletnice osredotočajo na odpravo smrtne kazni v Belorusiji, na Kitajskem, v Iranu, Mongoliji, Savdski Arabiji in ZDA.

Zaščita pravic žensk in deklet v NikaragviPosilstva in spolne zlorabe so v Nikaragvi široko razširjene, večina žrtev pa je zelo mladih. Nekatere ženske in dekleta, ki so zanosila ob posilstvu, si ne morejo predstavljati, da bi rodila. Ampak v Nikaragvi nimajo izbire. Od leta 2008 velja zakon, po katerem je vsak splav kaznivo dejanje. Dekleta in ženske v Nikaragvi lahko podprete že danes – na strani 18 lahko pobarvate apel v obliki metulja.

Akcijo barvanja in podpisovanja metuljev smo začeli na rojstni dan 28. maja. V dobrem tednu so naši podporniki po celem svetu pobarvali več kot 10.000 metuljev. Pisane metulje bomo zbirali do septembra, ko jih bomo poslali dekletom in ženskam v Nikaragvi.

A. Č. in J. T.

Aktivnosti ob 50-letnici lahko spremljate na www.amnesty.si/50let

10 poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011

NOUNOU BOOTO MEETI: POSILSTVO V DR KONGO JE POSTALO OROŽJE VOJNEV OKVIRU SPREMLJEVALNEGA PROGRAMA FESTIVALA DOKUMENTARNEGA FILMA JE AIS 28. MARCA PRIPRAVILA OKROGLO MIZO Vrtinec orožja, spolnega nasilja in napadoV V demokratični republiki kongo. OSREDNJO GOSTJO NOUNOU BOOTO MEETI IZ DR KONGO SMO V SLOVENIJO POVABILI IZ LONDONA, KJER JE ŽE NEKAJ LET ZAPOSLENA V ORGANIZACIJI IANSA, KI SE BORI PROTI OSEBNEMU IN LAHKEMU OROŽJU. NOUNOU BOOTO MEETI JE MED OBISKOM PRI NAS PREDAVALA TUDI NA FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE IN PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI TER NA FAKULTETI ZA HUMANISTIČNE šTUDIJE V KOPRU. Z NJO SMO SE POGOVARJALI O SPOšTOVANJU ČLOVEKOVIH PRAVIC V DR KONGO TER OBETIH ZA PRIHODNOST.

Kakšen je vaš splošni vtis o življenju v DR Kongo?DR Kongo je ogromna država, toda kljub temu ima dogajanje na enem koncu države vpliv tudi na preostale dele. Glede življenja na vzhodu DR Kongo danes lahko rečem, da so ženske celo bolj ogrožene od pripadnikov vojske, zato je pogosto varneje biti vojak kot ženska. Poleg tega negotovost življenja v DR Kongo še povečuje pomanjkljiva implementacija odločitev tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Gre za življenje izgubljene države brez kakršnegakoli upanja.

Zakaj ste se odločili zapustiti DR Kongo?V Kongu sem delovala kot zagovornica človekovih pravic pa tudi kot novinarka in v obeh primerih sem bila žrtev vladnega pregona. Potem se mi je ponudila priložnost, da bi odšla živet v Veliko Britanijo, ki sem jo preprosto sprejela. Menila sem, da lahko na državo – če jo zapustim – gledam z drugačnimi očmi ter da bom šele od zunaj situacijo lahko videla v pravi luči. Poleg tega sem vedela, da bi tudi iz tujine še vedno imela možnost vpliva na dogajanje v državi in spodbujanje sprememb.

Pa se je vaše dojemanje DR Kongo odkar živite v tujini kaj spremenilo?Ja, močno se je spremenilo. Ko živiš v neki državi v slabem položaju brez spoštovanja človekovih pravic, največkrat misliš samo nase. Vsi v DR Kongo mislijo samo nase in zavračajo pomoč od zunaj. Toda odkar živim v Veliki Britaniji, je moja slika o dogajanju v državi bolj jasna. Iz tujine sodelujem z nevladnimi organizacijami v DR Kongo in šele sedaj se mi zdi, da imam realen pogled na državo, saj ne gre več ‘zame’ ali za ‘nas’. Ljudje v DR Kongo sicer še vedno razmišljajo na ta način: mi, težave, ki jih imamo mi, ter krivda tujcev. Druga stvar, ki sem jo spoznala, je, da lahko zunaj države mnogo lažje diham. Ni več tistega stresa, toda še vedno lahko enako dobro pomagam svoji državi in svojim ljudem.

Zaposleni ste torej pri organizaciji IANSA (International Action Network on Small Arms), ki sodeluje tudi z Amnesty International. Kaj dejansko počnete?Moje delo v IANSI se nanaša na Afriko, zlasti na frankofonske države, severno, osrednjo inr vzhodno Afriko. Delujem na štirih področjih: politike, zagovorništvo, kampanje in mreženje, torej sodelovanje civilne družbe, vse to v povezavi z nadzorom orožja. Največ se ukvarjam z zagovorništvom in na tej ravni sodelujemo s civilno družbo ter tudi vladami afriških držav, da bi te implementirale program akcije Združenih narodov tako na Nadaljevanje na strani 11, za prilogo

Nounou Booto Meeti med okroglo mizo v Cankarjevem domu.

“Pogosto je varneje biti vojak kot ženska.”

Ob rojstnem dnevu je Amnesty zbrala plakate sekcij z vsega sveta, objavljene za različne kampanje v minulih 50 letih.

50 LET AMNESTY INTERNATIONAL Amnesty International je 28. maja 2011 dopolnila 50 let. Od leta 1961 je nešteto posameznikov in posameznic prispevalo k izboljšanju sveta: s poslanim apelom, s podpisom peticije, z demonstriranjem ... V 50 letih je AI opravila okoli 3.300 misij po vsem svetu. Objavili smo več kot 17.000 poročil in dokumentov o človekovih pravicah.

V 50 letih smo dokazali, da lahko skupaj dosežemo številne zmage za človekove pravice. Vabljeni skozi zgodovino naših uspehov.

www.amnesty.si

02 50 let aMNeStY INterNatIoNal I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

1961Peter Benenson napiše članek Pozabljeni zaporniki, ki je objavljen v časopisu Observer. Z njim začne tako imenovani apel za amnestijo, na katerega se odzove na tisoče ljudi.

1962Stalna organizacija z imenom Amnesty International je ustanovljena.

1963Ustanovljen je Mednarodni sekretariat organizacije (sedež) v Londonu.

1965AI objavi svoje prvo poročilo o razmerah v zaporih na Portugalskem, v Romuniji

in Južni Afriki in sponzorira resolucijo v Združenih narodih za odpravo smrtne kazni za politične prestopke v času miru.

1969Od 1961 leta je AI „posvojila“ 4.000 zapornikov vesti, 2.000 jih je bilo izpuščenih. V začetnih letih delovanja se je AI osredotočala na 18. in 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki zadevata politične zapornike.

1972AI začne svojo prvo globalno kampanjo za odpravo mučenja.

1973 AI sproži prvo nujno akcijo. Pozove k pisanju apelov za brazilskega profesorja Luiza Basilia Rossija, ki je bil aretiran

iz političnih vzrokov. Luiz verjame, da so bili apeli AI ključni: »Vedel sem, da je moj primer postal javen in da me zdaj ne morejo več ubiti. Pritisk se je zmanjšal in pogoji so se izboljšali.« Od leta 1985 do 2010 je AI sprožila okoli 20.500 nujnih akcij. V polovici primerov so naša pisma pomagala!

1977 Amnesty International prejme Nobelovo nagrado za mir.

1978 Kampanja za amnestijo za zapornike vesti

1980AI začne prvo globalno kampanjo proti smrtni kazni – smrtni kazni nasprotuje v vseh primerih.

1981AI začne globalno kampanjo proti prisilnim izginotjem. Od vlad zahteva, naj razkrijejo, kaj se je zgodilo tisočim, ki so bili žrtve prisilnih izginotij.

1982AI poziva k splošni amnestiji za vse zapornike vesti. Peticijo podpiše več kot milijon ljudi.

1983Kot del mednarodne kampanje AI objavi posebno poročilo o političnih pobojih s strani vlad.

1984 Kampanja proti mučenju v zaporih v Gvineji

1986Kampanja proti apartheidu. Člani pišejo več kot 10.000 državnikom in vplivnim ljudem v Južni Afriki in protestirajo proti apartheidu.

Peter Benenson med podpisovanjem peticije leta 1998. Foto: AI

1972: Kampanja danske sekcije proti mučenju v Paragvaju.

Profesor Luiz leta 1996. Foto: AI

0350 let aMNeStY INterNatIoNal I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

1988 10. decembra takrat 16-letna Suzana Dewa ustanovi prvo skupino AI v Sloveniji, to je tudi prva skupina AI v vzhodni Evropi.

1991AI praznuje 30. obletnico in sprejme nov mandat (področje dela), v katerem se zaveže k zavzemanju za vse pravice, zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic.

1992AI ima več kot milijon članov. Kršitve človekovih pravic v nekdanji Jugoslaviji in v Somaliji so središče kampanj v tem letu.

1993AI prične svetovno kampanjo proti političnim pobojem in izginotjem ter izvensodnim usmrtitvam.

1994AI začne veliko kampanjo za pravice žensk.

1996AI se zavzema za ustanovitev stalnega mednarodnega kazenskega sodišča.

1998 Mednarodna skupnost doseže pomemben mejnik, ko 120 držav sprejme Rimski statut, ki je pravna podlaga za ustanovitev stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča. Amnesty si je močno prizadevala za ustanovitev tega pomembnega sodnega telesa za boj proti nekaznovanosti.

1999Kampanja AI pritegne pozornost na stisko 300.000 otrok vojakov. AI se začne boriti proti nenadzorovanem širjenju osebnega in lahkega orožja.

2002Začne se boj proti mučenju v kontekstu »vojne proti terorizmu«. ZDA v vojaški bazi v zalivu Guantánamo na Kubi začnejo pridrževati zapornike, ki naj bi

bili »ujeti na bojišču«. Omarja Khadra so zaprli, ko je bil star 15 let. Povedal je, da je bil žrtev različnih mučilnih tehnik.

2003AI, Oxfam and IANSA pričnejo globalno kampanjo za nadzor nad orožjem. V dobrih dveh letih akcije po vsem svetu zberejo preko milijon fotopeticij, med njimi tudi 5.500 iz Slovenije, ki jih predajo ZN. Zaradi tega pritiska se začne delo na konvenciji za nadzor trgovine z orožjem.

Leta 1978 Amnesty začne kampanjo za amnestijo za zapornike vesti. Foto: AI

Leta 1998 je Dalaj Lama podpisal zavezo AI k Splošni deklaraciji človekovih pravic ob 50. obletnici deklaracije. Foto: AI

Kampanji za nadzor trgovine z orožjem se je pridružil tudi Miran Pavlin. Foto: AI

08 50 let aMNeStY INterNatIoNal I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

2004AI poziva k spoštovanju človekovih pravic ljudi, ki živijo s HIV/AIDS. Začne globalno kampanjo proti nasilju nad ženskami.

2005AI je največja neodvisna organizacija za človekove pravice na svetu. Ima

več kot dva milijona članov in še več podpornikov. V času »vojne proti terorizmu« ima kampanja proti mučenju poseben cilj – boj proti terorizmu v skladu s pravom.

2007Nadaljevala so se prizadevanja za zaprtje taborišča v Guantánamu in protest proti nezakonitim pridržanjem.

2008Ob olimpijskih igrah na Kitajskem Amnesty pripravi kampanjo, v okviru katere kitajske oblasti pozivamo, naj poskrbijo za pozitivno dediščino teh iger za človekove pravice. Osredotočamo se predvsem na smrtno kazen, cenzuro in administrativne kazni (prevzgoja skozi delo).

2009 AI prične kampanjo Zahtevamo dostojanstvo. Kampanja se osredotoča na smrtnost žensk v povezavi z nosečnostjo, na bivanjske pogoje v slumih ter odgovornost podjetij za posledice njihovih ravnanj za človekove pravice.

2010 AI ima več kot tri milijone članov in podpornikov v več kot 150 državah.

Od leta 2003 Amnesty podeljuje nagrado ambasador miru – prvo je prejel Vaclav Hvael, nekdanji zapornik vesti (2003). Nagrado so prejeli še: Mary Robinson in Hilda Morales Trujillo (2004), U2 in njihov menedžer Paul McGuinnes (2005) (na fotografiji), Nelson Mandela (2006), Peter Gabriel (2008) in Daw Aung San Suu Kyi (2009). Foto: AI

Demonstracije v Avstraliji ob 6. obletnici Guantanama. Foto: AI

Pohod z baklami skozi Oslo za izpustitev Nobelovega nagrajenca Lia Xiaoba. Foto: Greg Rødland Buick

poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011 11

nacionalni kot regionalni ravni. Res pa sodelujemo tudi z Amnesty International, ki je ena največjih članic mreže. Skupaj z Oxfamom sta IANSA in Amnesty International sprožili odmevno kampanjo, ki se je razvila v veliko koalicijo za nadzor orožja. Naše sodelovanje se kaže tudi v tem, da v vsaki afriški državi, v kateri delujemo, sodelujemo tudi z lokalno sekcijo Amnesty.

Kako je vaše delo v IANSI povezano s spolnim nasiljem?Spolni napadi nad ženskami v DR Kongo se izvajajo tudi z uporabo orožja in ravno v tem je povezava med spolnim nasiljem in našim delom v IANSI. Oborožene skupine večino orožja pridobijo po ilegalnih poteh, nato pa to orožje uporabljajo za posilstva in drugo spolno nasilje. Zaradi tega nihče tudi ne bi smel sodelovati v trgovini z orožjem z oboroženimi skupinami. V tem smislu je delo IANSE pomembno tudi za preprečevanje spolnega nasilja v DR Kongo.

Zakaj menite, da je prav DR Kongo tako poznana po spolnem nasilju? Zakaj je spolno nasilje tako pogosto prav v tej državi?Kadar govorimo o spolnem nasilju v DR Kongo, moramo vedeti, da ima drugačen obraz kot drugod. Ne le, da gre za množična posilstva, gre tudi za drugačne vrste posilstev. Storilci posiljujejo z orožjem, lesenimi palicami, bajoneti, praktično s čimerkoli. Celo z noži! Posilstva tam niso takšna, kot jih poznamo na zahodu ali v katerikoli drugi državi. V DR Kongo se je posilstvo razvilo v vojno orožje. In prav zaradi te narave posilstev, ki je drugačna od tiste, ki jo poznamo že stoletja, je spolno nasilje v DR Kongo tako posebno in poznano.

Zdaj ko poznate dva različna vidika DR Kongo, ali mislite, da obstaja rešitev za to državo?Da, situacija v DR Kongo ima rešitev. Vidim jo v politični volji - politični volji kongovske vlade, hkrati pa politični volji, poštenosti in iskrenosti mednarodne skupnosti. Ta se lahko izkaže še posebej z implementacijo vseh odločitev, sprejetih glede DR Kongo. Če te odločitve implementirajo, bomo imeli rešitev za DR Kongo. Toda spremeniti se mora tudi kongovsko prebivalstvo, saj zdaj zavrača kakršnokoli pomoč posiljenim ženam, materam in hčeram. Potrebno je predvsem drugačno sprejemanje žrtev spolnega nasilja v DR Kongo.

Pa menite, da politična volja obstaja? Opažate kakšen napredek v zadnjem času?Napredek je, vendar je zelo počasen. Določene izboljšave so opazne zlasti na področju sodstva. Ko sem DR Kongo zapustila v letu 2004/2005, je bila to država 60 milijonov prebivalcev s komaj 1500 sodniki. Od tega jih je bilo 11 odstotkov ženskega spola. Lani pa je vlada začela izvajati reformo sodstva. V lanskem in letošnjem letu so tako rekrutirali 1000 novih sodnikov, ki so zdaj na usposabljanju. Tako bomo imeli 3500 sodnikov, kar še vedno ni veliko za 60 milijonov prebivalcev, ampak je vsaj nekakšen napredek. Zagotovili so tudi večji odstotek sodnic, saj je bilo teh v času rekrutiranja skoraj 55 ali 40 odstotkov. To je velik korak naprej pri sodelovanju žensk v sodstvu.

Kaj je poleg spolnega nasilja po vašem mnenju največji problem v DR Kongo?Največji problem je boj proti nekaznovanosti. Od leta 2008 je v veljavi zakon o spolnem nasilju in po treh letih smo sedaj lahko bili priča prvemu sojenju storilcem spolnega nasilja v DR Kongo. Nekaznovanost v odsotnosti sodišč namreč pomeni ponovno kršenje že kršenih pravic. Ravno implementacija zakona o spolnem nasilju bi pomenila veliko spremembo.

Pogovarjali sta se Manja Guček in Katarina Cvikl

ZA VEČ NOVIC POJDI NA www.amnesty.si

Nadaljevanje s strani 10, pred prilogo

“Da, situacija v DR Kongo ima rešitev. Vidim jo v politični volji - politični volji kongovske vlade, hkrati pa politični volji, poštenosti in iskrenosti mednarodne skupnosti.”

VAS TEME, OBRAVNAVANE V INTERVJUJU, ZANIMAJO? VABLJENI, DA SE PRIDRUŽITE KOORDINACIJSKI MREŽI ZA AFRIKO – PIšITE NA AFRIKA@AMNESTY.SI.

12 poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011

IZOBRAŽEVANJE ZA ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO – USTAVIMO REVšČINO!PROJEKT izobražeVanje za čloVekoVo dostojanstVo – ustaVimo reVščino! JE 36-MESEČNI PROJEKT, NAMENJEN IZOBRAŽEVANJU O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V POVEZAVI Z REVšČINO. V OKVIRU PROJEKTA BOSTA IZDANA PRIROČNIKA IN ORGANIZIRANE šTEVILNE DELAVNICE, SODELAVCI AI PA SO MED OBISKOM PARTNERJEV V MALEZIJI IN ZIMBABVEJU IZMENJALI IZKUšNJE IN DOBRE PRAKSE.

Projekt slovenska Amnesty izvaja v partnerstvu z mednarodnim sekretariatom AI ter italijansko in poljsko sekcijo, finančno pa ga podpira program EU EuropeAid. Sofinancerja v prvem letu sta bila tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in Urad za mladino Ministrstva za šolstvo in šport. Za nami je prvo leto projekta, ki je bil namenjen predvsem pripravi materialov: priročnika za izvedbo delavnic na temo revščine v povezavi s človekovim dostojanstvom in priročnika za pedagoške delavce na temo metodologije izvedbe delavnic.

Projekt vključuje tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji v globalnem Jugu, še posebno z AI Malezije in Zimbabveja, ki smo ju obiskali pozimi, na dveh delavnicah v Londonu pa smo se zbrali vsi partnerji in preko participativne metode skupaj ustvarjali priročnik.

V Maleziji smo obiskali 11 organizacij: nevladne organizacije, ki delajo na področju človekovih pravic, šolo, kjer izvajajo program človekovih pravic, in begunce iz Burme. Presenetil nas je podatek, da v javnih šolah ni dovoljeno izvajanje programa o človekovih pravicah, pa tudi številne kršitve človekovih pravic – v Maleziji je še vedno v veljavi smrtna kazen in to celo za 60 kaznivih dejanj. Učenci šole, ki smo jo obiskali, so bili navdušeni nad otroškim parlamentom, ki ga imamo v Sloveniji. Malezijskemu organu, pristojnemu za človekove pravice v šolah, je bil zanimiv način delovanja AI v slovenskih šolah.

V Zimbabveju smo srečali izjemne Amnestyjevce, ki kljub hudim političnim pritiskom in neprestanemu nadzoru opravljajo svoje delo s popolno predanostjo in srčnostjo. Največ časa posvečajo delu z ranljivimi skupinami, predvsem z ljudmi, ki so jih državne akcije “čiščenja” nasilno preselile iz njihovih domov v improvizirana naselja, kjer ni ne primerne oskrbe z vodo ne elektrike, še manj varnih domov ali primernih osnovnih storitev. Tam so se oblikovale skupine predvsem mladih in žensk, ki so se obrnili na Amnesty po nasvet in pomoč. Skupaj so organizirali izobraževanje za poročanje o kršitvah človekovih pravic in v partnerstvu z drugimi organizacijami ljudem razdelili fotoaparate in beležnice za dokumentiranje kršitev. Delajo tudi z gledališkimi skupinami (profesionalnimi in skupinami navdušenih popolnih začetnikov), ki pripravijo igre, ki naslavljajo različne kršitve in probleme, vezane na človekove pravice, s katerimi se vsak dan srečujejo. Skozi igro in aktivno udeležbo gledalcev pri oblikovanju konca igre ali “popravljenih” različic se v skupnostih sproži debata, pokažejo se poti možnega ukrepanja in sprememb.

V drugem letu projekta (marec 2011-februar 2012) bomo izdali priročnika, izvedli 25 delavnic na temo dostojanstva človeka in revščine, usposabljali pedagoške delavce na temo metodologije izvedbe delavnic in skupaj poiskali priložnosti za umestitev teme v pouk in morebitne medpredmetne povezave. Če bi radi sodelovali pri izvedbi naših aktivnosti na vaši šoli, pišite na amnesty@amnesty.si

Simona Kemperle in Kristina Božič

Skupinska fotografija udeležencev delavnice v Londonu.

Projekt Izobraževanje za človekovo dostojanstvo - Ustavimo revščino! sofinancira Evropska unija (DCI-NSAED/2009/72).

poD žaroMetoM I AMNESTY AKCIJA 2/2011 13

POSTER FESTIVAL RAZKRIVA OBRAZE RASIZMAAMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE LETOS SODELUJE S FUNDACIJO BRUMEN, KI MED 15. IN 21. SEPTEMBROM ORGANIZIRA MEDNARODNI OBLIKOVALSKI DOGODEK POSTER FESTIVAL LJUBLJANA ‘11: RAZKRITI OBRAZI RASIZMA. SLOVENSKA AMNESTY PRI PROJEKTU SODELUJE Z IZOBRAŽEVALNIMI AKTIVNOSTMI V šOLAH IN NA FAKULTETAH, ORGANIZIRA PA TUDI NATEČAJ RISANJA PLAKATOV ZA MLADE.

Amnesty International Slovenije letos sodeluje s Fundacijo Brumen, ki med 15. in 21. septembrom organizira mednarodni oblikovalski dogodek Poster Festival Ljubljana '11: Razkriti obrazi rasizma. Slovenska Amnesty pri projektu sodeluje z izobraževalnimi aktivnostmi v šolah in na fakultetah, organizira pa tudi natečaj risanja plakatov za mlade.

Diskriminacija je danes ena najresnejših kršitev človekovih pravic v Evropi. Anketa Eurobarometer 2009 kaže, da je 61 odstotkov anketiranih prebivalcev EU prepričanih, da je v Uniji najbolj razširjena diskriminacija na podlagi etničnega izvora. Prepoved diskriminacije je osnovno načelo vseh deklaracij človekovih pravic. S projektom želimo dvigniti raven javnega zavedanja o različnih oblikah udejanjanja rasne nestrpnosti v današnji Evropi, se boriti proti rasnim stereotipom in prispevati k odpravi rasne diskriminacije, rasističnih odnosov, govora in nasilja.

Osnovne in srednje šole so pokazale veliko zanimanje za sodelovanje pri projektu. Izvedli smo 34 delavnic v šolah po Sloveniji ter 11 delavnic na fakultetah, prvič tudi v angleškem jeziku. Skozi interaktivno delo v skupinah in diskusijo smo preverili lastne stereotipe in predsodke ter razmislili o njihovem izvoru. Seznanili smo se s ključnimi pravicami, ki ščitijo pred diskriminacijo, ter razpravljali o različnih načinih soočanja z rasizmom in diskriminacijo.

Zainteresirani osnovno- in srednješolci so sodelovali tudi na natečaju risanja plakatov Ustvarjalno proti rasizmu! Natečaj je bil za mlade priložnost, da svoje videnje rasizma skozi plakat sporočijo številnim ljudem, ki si bodo jih ogledali med festivalom v Ljubljani. Vsak plakat naj bi imel osebno sporočilo proti diskriminaciji in rasizmu.

Prejeli smo 169 plakatov, žirija, ki so jo sestavljali člani Fundacije Brumen in dva predstavnika AIS, pa je v prvem tednu junija izbrala 22 najbolj izvirnih plakatov. Člani žirije so prepoznali izjemen trud in domišljijo vseh udeležencev natečaja. Član žirije prof. Radovan Jenko je o prispelih delih dejal: “Nad prispelimi deli smo zelo prijetno presenečeni, in sicer tako nad mladostno ustvarjalnostjo kot nad raznovrstnimi likovnimi pristopi, po drugi strani pa smo od mladih prav to tudi pričakovali, saj so s svojo iskrivostjo in neposrednostjo nemalokrat v prednosti pred odraslimi. S pomočjo svojih mentorjev so uspeli prikazati težko tematiko na zelo neobremenjen in kreativen način, tudi zaradi tega smo se odločili za razstavo izbrati več plakatov, kot je bilo prvotno mišljeno. Vsem udeležencem »Festivala Kids« iskrene čestitke za dobro opravljeno delo.”

Festivalski program bo potekal od 15. do 21. septembra 2011, razstava plakatov pa bo na ogled od 20. septembra do 20. oktobra 2011 v Narodni Galeriji v Ljubljani. V času festivala bodo potekale tudi okrogle mize, strokovna predavanja, filmske projekcije in predavanje zagovornika človekovih pravic. Obiskovalci razstav se bodo lahko udeležili tudi vodenih izobraževalnih obiskov po razstavi.

Projekt je sofinanciran iz programa Evropske unije »Temeljne pravice in državljanstvo«. Partnerji projekta so Fundacija Brumen ter likovne akademije v Parizu, Groningenu in Varšavi, pri izvedbi rastav pa bodo sodelovale tudi sekcije Amnesty International na Poljskem, Nizozemskem in v Franciji. Za več informacij o projektu vtipkajte www.amnesty.si/plakat-rasizem.

Pripravila: Amy Skinner

ZA VEČ NOVIC POJDI NA www.amnesty.si

Žirant med izbiranjem plakatov, ki bodo razstavljeni v Narodni galeriji.

14 aKtIVIZeM I AMNESTY AKCIJA 2/2011

OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV AKCIJA PROTI DISKRIMINACIJI V SLOVENIJI IN SRBIJIOB SVETOVNEM DNEVU ROMOV, 8. APRILA, SMO PRIPRAVILI AKCIJO, S KATERO SMO JAVNOST OPOZARJALI NA RAZšIRJENO DISKRIMINACIJO NAD ROMI. POSTAVILI SMO IZPRAZNJENO ROMSKO VAS TER ZBIRALI PODPISE NA KARTICE, KI JIH BOMO POSLALI SLOVENSKEMU PREMIERU BORUTU PAHORJU, IN PODPISE POD PETICIJO PROTI PRISILNIM IZSELITVEM ROMOV V BEOGRADU.

Na kartici, namenjeni našemu predsedniku vlade, je poziv, naj vlada zagotovi vse potrebno, da bodo lahko Romi v Sloveniji, še posebej na Dolenjskem, živeli v primernih razmerah. Naravnost sramotno je, da nekateri prebivalci (naši državljani!) še danes nimajo urejenega dostopa do pitne vode, in to v državi, kjer imamo kakovostne pitne vode dovolj. Tako se morajo prebivalci nekaterih romskih naselij voziti po več kilometrov stran, da zajamejo vodo na javno dostopnih vodnih priključkih na pokopališčih. Ali pa vodo zajemajo kar iz bližnjih potokov ali oporečnih mlak, kar lahko prispeva k boleznim.

Podpisovali smo tudi peticijo proti prisilnim izselitvam Romov v Beogradu. Tamkajšnje mestne oblasti so prebivalce v nekaterih predelih že preselile zaradi gradnje novih cest. Oblasti se na mnenje Romov niso preveč ozirale, proti njihovi volji so jih preselili v kontejnerje, ki nikakor ne ustrezajo definiciji ustrezne nastanitve. Kabine so premajhne za številčne romske družine in ne nudijo ustrezne zaščite pred dežjem in mrazom. Postavljene so na obrobju mesta, s čimer je prebivalcem še bolj otežen dostop do javnih storitev (šole, zdravstvena oskrba, službe). Seveda jim oblasti ob tem niso zagotovile nikakršne odškodnine niti se z njimi niso posvetovale o morebitnih drugih rešitvah.

In kako je potekala akcija? Ob stojnici na izteku Čopove ulice smo postavili kartonaste hiške, ki so ponazarjale domove Romov v Srbiji, in jih ogradili z gradbiščnim trakom. Na ta način smo pritegnili pozornost, saj se je na ulici vzpostavil

PRIDRUŽITE SE AMNESTYJEVIM KOORDINACIJSKIM MREŽAM PROSTOVOLJCEV! Za LGBT: lgbt@amnesty.si; Za Afriko: afrika@amnesty.si Za Balkan: balkan@amnesty.si; Za Rome v Evropi: romi-evropa@amnesty.si; Za varnost in človekove pravice: varnost@amnesty.si

prazen prostor, ki je simbolno predstavljal izpraznjeno oziroma prisilno izseljeno romsko vas. Žal smo Amnestyjevci pogosto, ko se na ulici zavzemamo za človekove pravice Romov, negativno presenečeni nad obsegom predsodkov proti njim. Kljub temu pa smo si težko predstavljali, kako prigaran bo vsak podpis pod omenjeni peticiji. Pogost 'argument', ki smo ga slišali, je bil, da naj raje poskrbimo za slovenske državljane. Ne glede na to, da smo vsi upravičeni do človekovih pravic, ne glede na naše državljanstvo, je vendar treba poudariti, da Romi vendar so slovenski državljani. Zatem je pogosto zatrjevanje ljudi, da Romi izkoriščajo sisteme socialnih pomoči. Žal veliko ljudi ostaja gluhih za pojasnila, da je dostikrat za Rome socialna pomoč edino, kar jim preostane – tudi zavoljo odrinjenosti na rob družbe. K odpravi tega lahko prispevamo že z majhnimi koraki: če bodo imeli dostop do (pitne) vode, bodo lažje poskrbeli za svojo higieno, zaradi tega ne bodo tarče posmeha, lažje se bodo vključili v šolo, jo tudi bolje izdelovali in si tako zagotovili za poklic potrebno izobrazbo.

Na dogodku smo v dveh urah zbrali 53 podpisov na kartice za premiera Pahorja ter 115 podpisov peticije županu mesta Beograd. Hvala vsem prostovoljcem, ki ste kakorkoli prispevali pri tej akciji.

Zapisal organizator akcije Janez Kozamernik, prostovoljec AIS

Hiše iz kartona, ki predstavljajo izpraznjene romske domove v Beogradu.

Naša stojnica, kjer smo zbirali podpise, in “izpraznjeno romsko naselje.”

aKtIVIZeM I AMNESTY AKCIJA 2/2011 15

PRIDRUŽITE SE AMNESTYJEVIM KOORDINACIJSKIM MREŽAM PROSTOVOLJCEV! Za LGBT: lgbt@amnesty.si; Za Afriko: afrika@amnesty.si Za Balkan: balkan@amnesty.si; Za Rome v Evropi: romi-evropa@amnesty.si; Za varnost in človekove pravice: varnost@amnesty.si

AMNESTY NA FESTIVALU PROSTOVOLJSTVA, DNEVU DRUŽIN IN KONCERTU STINGAV POMLADNIH MESECIH SMO SE AMNESTYJEVCI UDELEŽILI VEČ DOGODKOV, KJER SMO PREDSTAVLJALI NAšO ORGANIZACIJO IN ZBIRALI PODPISE POD PETICIJE.

Na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani je bil 20. aprila Dan nevladnih organizacij, kjer smo predstavljali naše delo in zbirali podpise pod tri peticije proti kršitvam človekovih pravic.

23. maja smo se udeležili Festivala prostovoljstva, ki je potekal v centru Ljubljane. Med številnimi promocijskimi stojnicami je bila tudi naša, kjer so bili obiskovalcem na voljo promocijski materiali. Prostovoljci so zbirali podpise pod peticijo za zaščito žensk pred posilstvi v Demokratični republiki Kongo ter peticijo za zagotovitev sanitarij in varnosti za ženske v kenijski slumih.

Prostovoljci naše mreže za LGBT pravice so skupaj z drugimi organizacijami v okviru tedna parade ponosa soorganizirali Dan družin. 28. maja so si otroci pred lokalom Open v Ljubljani lahko ogledali lutkovno predstavo, poslušali pravljice, ki so jih prebirali znani Slovenci, barvali in poskusili srečo na srečelovu.

Udeležili smo se tudi koncerta Stinga, ki je s simfoničnim orkestrom 10. junija nastopil v Ljubljani. Na njegovo povabilo smo pred koncertom zbirali podpise za izpustitev kitajskega nobelovega nagrajenca in zapornika vesti Liuja Xiaoba, izpustitev iranske zapornice vesti Nasrin Sotoudeh, treh burmanskih/mjanmarskih zapornikov vesti ter petih zapornikov vesti iz Laosa.

Tudi poletne počitnice bomo preživeli aktivistično. V začetku julija bomo Amnestyjevci zbirali podpise pod peticije na festivalu Exit v Novem Sadu, obiskali pa bomo tudi nekatere poletne glasbene festivale v Sloveniji.

J. T.Amnesty se je predstavila tudi na Festivalu prostovoljstva.

Dan prostovoljstva na Fakulteti za socialno delo.

16 VrtIMo SVet I AMNESTY AKCIJA 2/2011

SMRTNA KAZEN V LETU 2010 – PO 10 LETIH NAPREDKA SO DRŽAVE, KI JO IZVAJAJO, OSAMLJENEV LANSKEM LETU JE šE ENA DRŽAVA ODPRAVILA SMRTNO KAZEN IN TAKO SLEDILA 30 DRŽAVAM, KI SO V ZADNJIH 10 LETIH ODPRAVILE SMRTNO KAZEN. šE VEDNO PA VSAJ 23 DRŽAV IZVAJA USMRTITVE, OBTOŽENCI SO POGOSTO OBSOJENI NA NEPRAVIČNIH SOJENJIH ALI ZA ZLOČINE, KJER NI UPORABLJENO NASILJE, UGOTAVLJA POROČILO AMNESTY INTERNATIONAL O SMRTNIH KAZNIH IN USMRTITVAH V LETU 2010.

Uradno zabeležno število usmrtitev je leta 2010 upadlo – medtem ko je bilo leta 2009 usmrčenih najmanj 714 ljudi, je bilo lani usmrčenih najmanj 527 ljudi. Kitajska naj bi lani usmrtila na tisoče ljudi, vendar pa natančni podatki o smrtnih kaznih ostajajo skrivnost. Kljub napredku v zadnjih 10 letih med državami, ki najbolj pogosto izvajajo usmrtitve, ostajajo Kitajska, Iran, Savdska Arabija, ZDA in Jemen.

Generalni sekretar AI Salil Shetty ob tem opozarja, da kljub manjšanju števila usmrčenih številne države še vedno obsojajo na smrtno kazen za prestopke, povezane z drogami, gospodarska kazniva dejanja, spolne odnose med odraslimi, ki nanje pristajajo, in bogokletje. S tem kršijo mednarodno pravo človekovih pravic, ki prepoveduje smrtno kazen in jo dovoljuje le v primerih najhujših zločinov.

Kitajska je na smrtno kazen obsodila ljudi, ki so bili obtoženi za kazniva dejanja brez uporabe nasilja, in take, ki jim ni bilo sojeno po mednarodnih standardih za pravično sojenje. Veliko usmrtitev in obsodb na smrtno kazen, ki so bile lani zabeležene na Kitajskem, v Egiptu, Indoneziji, Iranu, Laosu, Libiji, Maleziji, na Tajskem, v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji in Jemnu, je bilo izrečenih za prestopke, povezane z mamili. Iran, Pakistan, Savdska Arabija, Sudan in Združeni arabski emirati so ignorirali mednarodne prepovedi in na smrtno kazen obsodile posameznike, ki so bili v času kaznivega dejanja mlajši od 18

let. Poročilo navaja tudi nazadovanja v primeru šestih držav in regij, ki so po nekajletni prekinitvi ponovno začele izvrševati smrtne kazni.

Od leta 2003 je sicer manj kot polovica držav, ki ohranjajo smrtno kazen, usmrtitve tudi izvrševala. Zadnja štiri leta je le tretjina teh držav dejansko koga tudi usmrtila. Salil Shetty je ob izdaji poročila še dodal, da svet brez smrtne kazni ni le možen, predvsem je nujen. Vprašanje pa je, kako dolgo bo trajalo, da bomo to dosegli.

KITAJSKA: usmrčenih na tisoče ljudi – več kot v vseh ostalih državah skupaj

IRAN: 252+

SEVERNA KOREJA: 60+

JEMEN: 53+

ZDA: 46

SAVDSKA ARABIJA: 27+

LIBIJA: 18+

SIRIJA: 17+

BANGLADEŠ: 9+

SOMALIJA: 8+

Število ljudi:

DRŽAVE Z NAJVEČ USMRTITVAMI V LETU 2010

+ pomeni, da je bilo po podatkih AI usmrčenih

vsaj toliko ljudi

SMRT OSAME BIN LADNAV začetku maja je svet obkrožila novica, da so ameriški vojaki v Pakistanu ubili dolgo iskanega vodjo teroristične organizacije Al Kaida Osamo bin Ladna. AI je vse od napadov 11. septembra zagovarjala aretacijo in sojenje človeku, ki je bil odgovoren za številne smrti, hkrati pa je pomagal in navdihoval ostale storilce kaznivih dejanj. Njegova usmrtitev je sprožila številna vprašanja v zvezi s pravičnostjo usmrtitve brez sodnega postopka.Ameriške oblasti so prepričane, da je bilo 2. maja zadoščeno pravici, in trdijo, da je bila odločitev o usmrtitvi bin Ladna na licu mesta pravilna. Kljub temu se pojavlja vprašanje, ali je bila

odločitev v skladu z mednarodno zakonodajo. Odgovore na vprašanje išče posebni poročevalec ZN za izvensodne usmrtitve, Amnesty pa je na ameriške oblasti naslovila vprašanje o pravnem okvirju za izvedeno operacijo in zahtevala, naj pojasnijo vse okoliščine usmrtitve bin Ladna, še posebej, kaj se je zgodilo z ostalimi ljudmi, ki so bili v stavbi v času operacije.

Bela hiša je po operaciji izjavila, da bin Laden ni bil oborožen, vendar se je prijetju upiral, zato smo v AI prepričani, da bi ga ameriške sile morale poskušati prijeti živega in ga privesti pred neodvisno mednarodno kazensko sodišče, kjer bi mu sodili za zločine proti človečnosti in teroristična dejanja v skladu z mednarodnim pravom.

VrtIMo SVet I AMNESTY AKCIJA 2/2011 17

ZA VEČ NOVIC POJDI NA www.amnesty.si

STORJEN KORAK NAPREJ K MEDNARODNI PRAVIČNOSTIAMNESTY POZDRAVLJA ARETACIJO RATKA MLADIćA IN ODLOČITEV ZA IZDAJO NALOGA ZA PRIJETJE MOAMERJA GADAFIJA. S TEM JE BIL STROJEN KORAK NAPREJ K MEDNARODNI PRAVIČNOSTI. OB TEM POZIVAMO, NAJ VARNOSTNI SVET ZN ENAKE UKREPE KOT ZA GADAFIJA SPREJME TUDI ZA SIRSKEGA PREDSEDNIKA.

V UGANDI UMAKNILI SPORNI PREDLOG ZAKONA PROTI HOMOSEKSUALNOSTIV ZAČETKU MAJA JE AMNESTY SPROŽILA AKCIJO PODPISOVANJA APELOV PROTI SPREJETJU PREDLOGA ZAKONA, S KATERIM BI V UGANDI UZAKONILI SMRTNO KAZEN ZA DOLOČENA HOMOSEKSUALNA DEJANJA. PARLAMENT BI O PREDLOGU MORAL GLASOVATI 13. MAJA, VENDAR PO ZGROŽENIH ODZIVIH MEDNARODNE JAVNOSTI O PREDLOGU NISO RAZPRAVLJALI.

Srbskega generala Ratka Mladića so aretirali konec maja in ga odvedli v pripor, kjer se pripravlja na sojenje v Haagu. Mladić je osumljen hudodelststev v Srebrenici, kjer je bilo leta 1995 ubitih najmanj 8000 muslimanskih moških. Raziskovalka za Srbijo pri AI Sian Jones je po aretaciji dejala, da je bil storjen velik korak k zagotavljanju pravice žrtvam vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida v BiH. Dodala je, da morajo srbske oblasti zdaj poskrbeti še za aretacijo zadnjega osumljenca haškega sodišča Gorana Hadžića, ki naj bi bil na prostosti nekje v Srbiji ali BiH.

Amnesty pozdravlja tudi izdajo naloga za aretacijo libijskega polkovnika Moamerja Gadafija, ki ga je zahteval tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi suma storitve dveh zločinov proti človečnosti – umorov in preganjanja, raziskave

Amnesty pa kažejo tudi na možne vojne zločine. Kljub temu Gadafi ostaja na prostosti, nadaljujejo se tudi boji med njegovimi pripadniki in nasprotniki, vsak dan pa na dan prihajajo nove strašljive zgodbe o dogajanju v državi, kjer so se nemiri začeli po vstaji v Egiptu in Tuniziji.

Amnesty poziva tudi k ukrepanju v Siriji. EU in ZDA so sicer sprejele sankcije proti predsedniku Basharju al Assadu – zamrznile so mu osebne račune in prepovedale potovanja –, vendar bi proti njemu moral ukrepati tudi Varnostni svet ZN, saj tudi sirske varnostne sile napadajo svoje državljane. Ob tem pa še enkrat poudarjamo, da mora biti prava mednarodna pravičnost zagotovljena vsem na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.A. Č.

Po besedah uradnega govorca parlamenta ni bilo dovolj časa za razpravo, saj je bilo to zadnje zasedanje v mandatu. Le nakaj dni po tem je prisegel nov parlament, izvoljen na februarskih volitvah. Čeprav spornega predloga niso sprejeli, bomo v AI še naprej pozorno spreljali dogajanje v Ugandi.

Zakonski osnutek, poznan kot »Zakon proti homoseksualnosti«, je bil v obravnavi že od leta 2009. Zakon bi še dodatno uzakonil diskriminacijo proti tistim, ki so, ali se verjame, da so geji, lezbijske, biseksualci ali transseksualci. Ugandski kazenski zakonik že prepoveduje sporazumne spolne odnose med posamezniki istega spola; sporni predlog pa gre še veliko dlje. Uvaja smrtno kazen za kaznivo dejanje »resne homoseksualnosti«, kaznuje vse, ki ne bodo naznanili

kršitev zakona v roku 24 ur, in določa »promoviranje« homoseksualnosti kot kaznivo dejanje. Zakon bi imel trajne in škodljive posledice za življenja ljudi v Ugandi, ki bi bili obtoženi njegovega kršenja. Močno bi prizadel tudi delovanje aktivistov za človekove pravice in strokovnjake na področju javnega zdravja. Osnutek je ponovno zaživel v času, ko v Ugandi izginja prostor za uživanje človekovih pravic. Od februarskih splošnih volitev namreč zaradi zagotavljanja javnega reda velja prepoved vseh oblik javnega zborovanja in mirnega demonstriranja. A. Č.

18 pISMa reŠujejo žIVljeNja I AMNESTY AKCIJA 2/2011

Ime

in p

riim

ek:

e-po

šta:

Dr

žava

:

pISMa reŠujejo žIVljeNja I AMNESTY AKCIJA 2/2011 19

POšL

JITE

APEL

IN P

OMAG

AJTE

!To

krat

v ru

brik

i Pis

ma

rešu

jejo

živ

ljenj

e pr

edst

avlja

mo

eneg

a od

prim

erov

, ki j

im b

omo

v le

tu p

razn

ovan

ja 5

0-le

tnic

e A

mne

sty

Inte

rnat

iona

l po

sveč

ali p

oseb

no p

ozor

nost

. Naj

dete

ga

tudi

na

naši

spl

etni

str

ani w

ww

.am

nest

y.si

. Če

bi ž

elel

i ape

le r

edno

pod

piso

vati

prek

o sp

letn

e st

rani

, se

nam

, pr

osim

o, j

avite

na

amne

sty@

amne

sty.

si i

n en

krat

mes

ečno

vam

bom

o po

sred

oval

i in

form

acijo

o a

ktua

lnih

prim

erih

. M

ajhe

n na

por,

s ka

terim

nek

omu

olaj

šate

pol

ožaj

.

METU

LJI U

PANJ

A ZA

ŽEN

SKE

IN D

EKLE

TA V

NIK

ARAG

VIpo

sils

tva

in s

poln

e zlo

rabe

so

v Ni

kara

gvi š

iroko

ra

zširj

ene,

več

ina

žrte

v pa

je ze

lo m

ladi

h. N

ekat

ere

žens

ke in

dek

leta

, ki s

o za

nosi

la o

b po

sils

tvu,

si

ne m

orej

o pr

edst

avlja

ti, d

a bi

rodi

la. a

mpa

k v

Nika

ragv

i nim

ajo

izbire

. od

leta

200

8 ve

lja za

kon,

po

kat

erem

je v

sak

spla

v ka

zniv

o de

janj

e.

Veči

na žr

tev

posi

lstv

a je

del

ežna

le m

ajhn

e al

i ni

kakr

šne

vlad

ne p

odpo

re, k

o po

skuš

ajo

spet

no

rmal

no za

živet

i. Vl

adi d

osle

j ni u

spel

o pr

i izp

olnj

evan

ju s

voje

dol

žnos

ti, d

a pr

epre

či s

poln

e zlo

rabe

ter z

agot

ovi n

ego

in p

odpo

ro žr

tvam

po

sils

tva.

Dekl

eta

in že

nske

v N

ikar

agvi

zaht

evaj

o od

prav

o po

poln

e pr

epov

edi s

plav

a in

zašč

ito p

red

spol

nim

na

silje

m. p

ridru

žili s

mo

se n

jihov

i kam

panj

i in

ljudi

poz

vali,

naj

v zn

ak p

odpo

re in

sol

idar

nost

i po

barv

ajo

met

ulja

, ki g

a bo

mo

posl

ali v

Nik

arag

vo.

28. s

epte

mbe

r 201

1 je

dan

za d

ekrim

inal

izaci

jo

spla

va v

lat

insk

i am

erik

i in

na K

arib

ih. ž

ensk

e in

de

klet

a v

Nika

ragv

i ver

jam

ejo,

da

je ta

dan

zanj

e izj

emna

pril

ožno

st, d

a bo

do n

jihov

i gla

sovi

sliš

ani.

Na ta

dan

bod

o na

dem

onst

raci

jah

zaht

eval

e od

prav

o po

poln

e pr

epov

edi s

plav

a in

kon

čanj

e na

silja

nad

žens

kam

i in

dekl

eti.

Na ti

soče

met

ulje

v,

ki ji

m ji

h bo

mo

v zn

ak p

odpo

re p

osla

li s

cele

ga

svet

a, s

imbo

lizira

sol

idar

nost

z nj

imi.

Zaka

j met

ulji?

“Met

ulj j

e za

nas

sim

bol h

repe

nenj

a po

tem

, da

ures

niči

mo

svoj

e sa

nje,

razš

irim

o sv

oja

krila

… in

se

bor

imo

za s

voje

pra

vice

.”M

arth

a M

ungu

ia, i

zvrš

na k

oord

inat

orka

zvez

e že

nski

h ce

ntro

v v

Nika

ragv

i

žens

kam

in d

ekle

tom

v N

ikar

agvi

lahk

o na

de

mon

stra

cija

h st

ojite

ob

stra

ni ta

ko, d

a po

barv

ate

met

ulja

na

sose

dnji

stra

ni in

nam

ga

pošl

jete

na

nas

lov:

am

nest

y Int

erna

tiona

l Slo

veni

je,

Beet

hovn

ova

7, 1

000

ljub

ljana

. lah

ko g

a tu

di

posk

enira

te in

poš

ljete

na

elek

trons

ki n

aslo

v am

nest

y@am

nest

y.si.

žeNS

Ka IN

otr

oK o

paZu

jeta

pro

Met

, M

aNag

ua, N

IKar

agVa

, 200

8.

“V n

ašem

cen

tru

najv

ečkr

at

obra

vnav

amo

posi

lstv

a in

zlo

rabe

dek

let,

star

ih o

d 13

do

15 le

t.”Di

rekt

oric

a ce

ntra

za

podp

oro

žrtv

am

druž

insk

ega

in o

stal

ih o

blik

nas

ilja,

Gre

nada

V Ni

kara

gvi s

o m

lade

žen

ske

in d

ekle

ta v

naj

večj

i ne

varn

osti,

da

jih p

osili

jo in

spo

lno

zlor

abijo

.

Neka

tere

žen

ske

in d

ekle

ta, k

i so

zano

sila

ob

posi

lstv

u, s

i ne

mor

ejo

pred

stav

ljati,

da

bi r

odila

. Am

pak

v Ni

kara

gvi n

imaj

o do

sti i

zbire

. Let

a 20

08 je

v N

ikar

agvi

za

čel v

elja

ti za

kon,

po

kate

rem

so

vse

oblik

e sp

lava

kaz

nivo

dej

anje

.

Veči

na ž

rtev

pos

ilstv

a je

del

ežna

le m

ajhn

e al

i nik

akrš

ne

vlad

ne p

odpo

re, k

o po

skuš

ajo

spet

nor

mal

no z

aživ

eti.

Vlad

i dos

lej

ni u

spel

o iz

poln

iti s

voje

dol

žnos

ti, d

a pr

epre

či s

poln

e zl

orab

e te

r zag

otov

i neg

o in

pod

poro

žrt

vam

pos

ilstv

a.

28. s

epte

mbe

r 201

1 je

dan

dek

rimin

aliz

acije

spl

ava

v La

tinsk

i Am

erik

i in

na

Karib

ih. Ž

ensk

e in

dek

leta

v N

ikar

agvi

ver

jam

ejo,

da

je ta

dan

zan

je

izje

mna

pril

ožno

st, d

a bo

do n

jihov

i gla

sovi

sliš

ani.

Zaka

j met

ulji?

“Met

ulj j

e za

nas

sim

bol h

repe

nenj

a po

tem

, da

ures

niči

mo

svoj

e sa

nje,

ra

zširi

mo

svoj

a kr

ila ..

. in

se

borim

o za

svo

je p

ravi

ce.”

Na ta

dan

bod

o že

nske

in d

ekle

ta v

Nik

arag

vi

na d

emon

stra

cija

h za

htev

ale

odpr

avo

popo

lne

prep

oved

i spl

ava

in k

onča

nje

nasi

lja n

ad ž

ensk

ami i

n de

klet

i. M

etul

ji si

mbo

lizira

jo s

olid

arno

st z

njim

i.

Žens

kam

in d

ekle

tom

v N

ikar

agvi

la

hko

na d

emon

stra

cija

h st

ojite

ob

str

ani t

ako,

da

ustv

arite

sv

ojeg

a m

etul

ja in

nam

ga

poš

ljete

.

“Kar

se

mi j

e zg

odilo

, je

razb

linilo

moj

e sa

nje,

moj

e up

e.”

Este

fany

, ki j

e za

nosi

la in

rodi

la, p

otem

ko

jo je

pr

i 17

letih

z u

perje

no p

uško

pos

ilil s

tric

Mar

tha

Mun

guia

, izv

ršna

koo

rdin

ator

ka

zvez

e že

nski

h ce

ntro

v v

Nika

ragv

i

“Zah

teva

m, d

a vl

ada

spoš

tuje

na

še p

ravi

ce, p

ravi

ce ž

ensk

.”Cl

ara,

18-

letn

a za

govo

rnic

a pr

avic

mla

dih,

Man

agua

“Pro

sila

bom

, naj

vsa

j pris

luhn

ejo

žens

kam

in d

ekle

tom

, ki s

o pr

eživ

ela

posi

lstv

o.”

Psih

iatr

inja

, ki d

ela

z žr

tvam

i pos

ilstv

a v

Gren

adi

“Ne

pros

im

z

a so

čutje

, hoč

em

vaš

o so

lidar

nost

.”Es

tefa

ny, k

i je

zano

sila

in ro

dila

,

po

tem

ko

jo je

pri

17 le

tih z

uper

jeno

puš

ko p

osili

l str

icUK

REPA

J

MET

ULJI

UPAN

JA Z

A NI

KARA

GVO

POŠL

JI M

ETUL

JA D

EKLE

TOM

IN Ž

ENSK

AM V

NIK

ARAG

VI

• Up

orab

i pre

dlog

o na

dru

gi

stra

ni te

ga le

taka

in u

stva

ri sv

ojeg

a m

etul

ja –

pob

arva

j in

okra

si g

a s

svoj

imi v

zorc

i.•

Nap

iši s

voje

ime,

prii

mek

in

drža

vo te

r svo

je

solid

arno

stno

spo

roči

lo.

• M

etul

ja p

ošlji

na

nasl

ov:

Amne

sty

Inte

rnat

iona

l Slo

veni

je,

Beet

hovn

ova

7, 1

000

Ljub

ljana

. Vs

ak m

etul

j, ki

ga

bom

o pr

ejel

i do

19.

avg

usta

201

1, b

o se

ptem

bra

del d

emon

stra

cij.

Foto: aI

PODPRITE NAS Z NAKUPOM V SPLETNI TRGOVINI www.amnesty.si/trgovina

NAMENITE AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE DEL DOHODNINE!Davčni zavezanci lahko do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine namenite eni ali več humanitarnim organizacijam. Prosimo vas, da vaš del davčne obveznosti, s katerim lahko razpolagate na tak način, namenite delu Amnesty International Slovenije. Kot veste, je naše delo v celoti odvisno od članarin in prostovoljnih prispevkov. Za naše delo ne sprejemamo sredstev od države, izjema so le posamezni projekti izobraževanja o človekovih pravicah.

Če tega dela dohodnine ne namenite organizaciji po svoji izbiri, bo šel v državni proračun.

KAKO LAHKO PODATE ZAHTEVEK?

1. Po pošti pošljete izpolnjen obrazec s sosednje polovice strani svojemu davčnemu uradu.

2. Osebno izpolnjen obrazec oddajte pri svojem davčnem uradu.

3. Preko sistema eDavki.

KAKO IZPOLNITI OBRAZEC?

V obrazec na sosednji strani smo že vpisali naš naziv in davčno številko. Vas pa prosimo, da dopišete svoje podatke in izberete odstotek donacije: največ 0,5 odstotka. Teh 0,5 odstotka lahko sicer razdelite med več organizacij.

S priloženim obrazcem lahko na novo določite organizacijo, ki ji namenjate del dohodnine, ali pa spremenite svojo odločitev o tem upravičencu.

ISKRENA HVALA ZA VAŠO PODPORO!Za več informacij smo vam vedno na voljo na 01 426 93 77, preko amnesty@amnesty.si ali na www.amnesty.si/dohodnina

#

DRUŠTVO AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE 7 1 4 9 0 7 0 1

IZPOLNJENO ZAHTEVO NAM LAHKO POšLJETE NA AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJE, BEETHOVNOVA 7, 1000 LJUBLJANA IN MI JO BOMO ZA VAS POSLALI NA DAVČNI URAD!

Na spletni strani www.amnesty.si/trgovina lahko kupite majice in knjige AIS. Prav tako lahko tam preko kreditne kartice namenite prostovoljni prispevek za naše delo!

Sredstva, pridobljena s prodajo naših izdelkov in prostovoljnimi prispevki, bomo neposredno namenili za izvajanje naših aktivnosti proti kršitvam človekovih pravic!

Več informacij o nakupu:

01 426 93 77 ali amnesty@amnesty.si.

#

ZA 50. ROJSTNI DAN AMNESTY PODARI DARILO – SVOJO DOHODNINO!Amnesty se večinoma financira z donacijami posameznikov ter tako ohranja svojo neodvisnost in nevtralnost. Zakaj je ne bi BREZPLAČNO podprli tudi vi? V spodnji obrazec vpišite svoje podatke in Amnesty boste namenili do 0,5 % odmerjene dohodnine za donacije.

Če se ne odločite za namenitev dela dohodnine, bodo ta srestva ostala v proračunu Republike Slovenije.Če jo namenite Amnesty, pa nam boste pomagali nadaljevati nenadomestljivo delo na področju človekovih pravic.

KAKO LAHKO PODATE ZAHTEVEK? Izpolnjen obrazec pošljete svojemu davčnemu uradu po pošti, ga tam oddate osebno, preko sistema eDavki ali pa ga posredujete na naš naslov. Več informacij: 01 426 93 77, amnesty@amnesty.si ali www.amnesty.si/dohodnina 

KAKO IZPOLNITI OBRAZEC? V spodnji obrazec, prosimo, dopišite svoje podatke in izberite odstotek donacije: največ 0,5 odstotka. Teh 0,5 odstotka lahko sicer razdelite med več organizacij.

S tem obrazcem lahko na novo določite organizacijo, ki ji namenjate del dohodnine, ali pa spremenite svojo odločitev o tem upravičencu.

ISKRENA HVALA ZA VAŠO PODPORO!