GalijanaMarkova

POLIGONI

Gal

ijan

a Mar

ko

va

sli

ki

na

ko

ri

ci

te: K

iki Smit

h

Galijana Markova e izmislena li~nost. No, nejzinite zapisi (otpe~atoci, /v/rezovi, crtki...) - ne se izmisleni. Vsu{nost, tolku precizno se zamisleni i osmisleni {to, vo celata nivna bo`emska

izmislenost, kako da dobivaat svoj poseben `ivot. Kako {to i samata Galijana postoi isklu~ivo niz sopstvenite zapisi. Ta taka nejzinata tetovirana ko`a ja iznesuvame na pazar

so namera da se vmre`at vre`uvawata...

Nikola Gelevski

Na mo{ne proniknuva~ki i duhovit na~in Galijana ni ja poso~uva lizgavosta na preminite me|u u`ivaweto i askezata, fizikata i

metafizikata, fantazijata i kopne`ot... ^itatelot e prosto vturnat vo edna intenzivna emotivna i intelektualna relacija so par~enca

tekst koi hologramski se obiduvaat da bidat kosmosi za sebe...

Marko Dragovi} Po

li

gon

i ebook

okno.mk

:�: :�:

POLIGONI

T E M P L U MSkopje, 2007

k n i g a 4

Urednik na edicijata: Nikola GelevskiGrafi~ko ureduvawe i dizajn: To~kaTM

avtorka na crte`ite na str. 28, 29 i 69: Kiki Smith

Templum, adresa:Kliment Ohridski 15, 1000 Skopjewww.templum.com.mktemplum@mt.net.mk

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Kliment Ohridski”, Skopje

821.163.3-32

MARKOVA, GALIJANAPoligoni: zapisi / Galijana Markova - Skopje : Templum, 2007. - 116 str.; 18 sm. - (Biblioteka Katapult; kn. 4)

ISBN 978-9989-189-15-9

COBISS.MK - ID 71100682

GALIJANA MARKOVA

zapisi

Blagodarnost do Komercijalna banka AD, koja go pomogna dodeluvaweto na nagradata “Novite!”

:�:

SODR@INA:

poligonitrnca­me­ra­ obscura­kos­mi~­ka pra{inas­traneczbirkaov­de i s­egaumorigrawha­t iftigarot, jagotkata i ambis­otneodgatliv­a tajnanajte{kiot zanaet na s­v­etotamalgamzamis­lena prepis­kaprimrakapatrid kako rezultat na is­kus­tv­otodobar den, Kinafizionomijaidentitetgalijana ve­rsus Des­pinacha­wa­a­htv­oite o~­i s­e na mene a mene me nema

:�:

:11::13::14::16::17::19::20::22::23: :24: :26::28::29::30::31::32::33::34::35::36::37::39::40:

izmes­tenos­tpozadi bolkata - kamen na mudros­tav­en~­alen s­oftv­erdrugata s­trana na zlotograd bez s­latkarnicaharms­kriterium za `iv­otkujnata na fa­tum i fortuna­d.k.kultov­inekako i ku~­edav­idgolijattriniti na os­trov­ot s­amos­ov­a e majka mis­upermarketpatot na ozboruv­awetopri~­inamis­lithe­ living se­a­the­ ma­n who crie­djav­aweto po branov­itezagubenoto v­reme`iv­eewe v­o dupkazmejkazanako s­e naka{lam kako ma~­kas­impozium nov­prolet, leto, es­en, zima

:�:

patologijakonceptko egzis­tencijamise­rum e­stmementodis­ciplinaga­me­, se­th, ma­tch`ena dietaprijatelot na s­mrttagletkidefokus­irawekuklata na mitropolit Antonijdeluzijas­lamkata za koja s­e fa}aat dav­enicitedramase­re­ndipitynev­ozmo`en politi~­ki dijalogubiv­awe na qubov­tatriv­ijateks­turata na kos­mos­ot~­is­tkalek za s­mrttarakopis­i na {ala na s­meatrans­fer na is­kus­tv­ois­pov­ed pis­mome~­ s­o pov­e}e os­tricipoligoni 2

:�:

:41::42::43::45::46::47::49::50::51::53::54::56::57::58::60::62::64::66::67::68::69::70::71::72::74::75::76::77::79:

:80::82::83::84::85::86::87::89::91::92::93::94::95::97::98::99::101::102::104::105::106::107::108::109::110::112::113:

:�:

naMaliot princ,

i solenata kukla na Mitropolitot

So­le­nata kukla na bre­go­t na o­ke­ano­t po­sto­jano­ si go­ po­stavuvala najpo­pularno­to­ pra{awe­ na sve­to­t: „Ko­ja sum jas?” Ede­n de­n, ko­ga ve­}e­ bila do­vo­lno­ so­le­na, vle­gla vo­ {iro­ko­to­ vo­de­no­ sinilo­ i go­ pra{ala: „Ko­j si Ti?” A sinilo­to­ mo­l~e­lo­.Ko­ga, na krajo­t, kuklata so­se­ma se­ sto­pila so­ o­ke­ano­t, so­ se­ta rado­st na so­pstve­no­to­ is~e­znuvawe­, izvikala: „Znam, Ti si jas!”

:�:

:10:

poligoni

Vo edna slepa uli~ka na moeto detstvo, ima{e skri-eno igrali{te za koe znaeja samo dve tri deca od celata naselba. Igrali{teto ne be{e mnogu golemo, duri mo`e da se re~e edvaj nè sobira{e site, koga }e se slu~e{e da se sretneme bez prethodna najava ili dogovor. Na ednata strana be{e yidot {to gi spojuva{e dvete posledni ku}i vo ulicata, a na drugata nekoj ~uden nesimetri~en spoj od zadnite dvorovi na nekolku napu{teni, polurazurnati ku}i, zaokru`en vo prostor kade {to sekojdnevno gi izve-duvavme na{ite skri{ni ve`bi.

Vo dolgite ~asovi ispolneti so neumorni obidi da zapomnime {to e mo`no pove}e zborovi i zna~ewa, ~esto pati koga }e pievme kafe, so zasu{eniot talog crtavme sekakvi budala{tini po zemjata, i vo slu~ajno dobie-nite to~ki i linii se trudevme da pro~itame skrieni poraki, da izvedeme vremenski prognozi, i pretpostav-ki za ocenkite od sledniot test. ^esto pati so vrzani o~i izmisluvavme tolku neverojatni pate{estvija, {to ve{tinata na ubedlivo raska`uvawe prerasnuva{e vo pove}e od igra. Vaka-taka od igra~ka nastana seriozna geomanti~ka prikazna, i za kratko vreme znaevme sè {to }e bide, vo narednite iljada–dve iljadi godini, no nikak-

:11:

vo fajde, veruvale ili ne. Edinstveno {to nekoi od nas zaglavija vo zatvor, nekoi moraa da emigriraat, a nekoi da pretrpat i celosna promena na identitetot. Taka e toa, ~ovekot se ra|a za drugi, no umira za sebe, so site belezi na proyirnosta {to mu se lepat po pat.

:1�:

trn

Ima{ milion strani od koi mo`e{ da mu prijde{ na `ivotot. Od stranata na ni{to­to­, mo`e{ da mu prio|a{ zasekoga{, i nikoga{ da ne dopre{ nitu eden aspekt od mo`nite bezbroj.

Osobeno nie, smrtnite, uloveni vo kanxite na pro-storot i vremeto, dvata yvera na tro{nosta, ne mo`eme ni zbor da izustime za gletkite od onaa strana na kone~-noto.

Чudeweto, is~uduvaweto, kako trn vo zdrava noga, ne prestanuva da n$ sledi vo ~ekor, na kriljata na nazadnava minlivost.

:1�:

ca­me­ra­ obscura­(av­tobele{ka)

Kone~no skriena zad utopijata na psevdonimot, mo`am do besvest da se prepu{tam na u`ivaweto vo besmislata, onaka kako {to prilega nekomu {to ne e.

U`ivaweto e bavno, razvle~eno, zatapeno: ako treba da go potkrepam so filmska slika, nedvojbeno toa e scena na nekolku kosmonauti koi{to plutaat po povr{inata na praznata beskone~nost, bez cel, bez kraj, a mo`ebi i bez vozduh; kamerata nema da yirka vo nivnata volja za `ivot, za da ne gi optovaruva so ~uvstvoto deka se nabquduvani ili podlo`ni na sud...

Vo vtorata scena, se razbira, bi se pojavil eden vesel mehani~ar, koj{to potsvirnuvaj}i kako ison na ti{inata, bi napravil rutinska proverka na kisloro-dot, koli~inata i kvalitetot...

Bi napravil prognoza za vremeto na `ivotot i bi ja po-pravil dramata na prostorot: od srceto na s$ bi go otstra-nil ot~ukuvaweto i dupkata bi ja zatnal so nepresu{en izvor na pra{awa.

Zo{to ova vaka i zo{to toa taka?

:1�:

I potoa so svojata torba alatki (tools) ne~ujno bi ja napu{til scenata so ~uvstvo na zadovolstvo zaradi zavr-{enata rabota, povtorno zasekoga{.

Toga{ vo stilot na cut with a knife... scenata nenadejno bi zavr{ila, so ~uvstvo deka lebdeweto kako na~in na nenametlivo prisustvo e mo`nost koja ~eka neiskoriste-na zad sekoe trepnuvawe so o~ite, kako mig uloven pome|u dve vdi{uvawa, Ah i Oh.

Da ostane{ v~udoneviden.

:1�:

kosmiчka pra{ina

Ova „jas” sega

Sepak zna~i prebaruvawe po kutiite so stari pisma, tekstovi, dnevnici. Bri{ewe na kosmi~kata pra{ina {to se natalo`ila od edno prokockano me|uvreme uni-{teno od nemukaet, od nemawe volja za Ni{to, kako edin-stvena polnota na mo`nata smisla.

Чudniot nesuden filosof na moeto desno rame, spie vo vid na male~ok pokazalec, vperen vo nebo.

Odbrojuva, me pot~uknuva. Ponekoga{, me pra{uva za istovetnosta, so sebesi.

Da mo`ev da ka`am barem edna prosta re~enica...

Vaka, mol~eweto pokriva s$

La`nite imiwa, golemite qubovi, potencijalnite skandali, i toa deka 2 ne se pokoruva pred superiornosta na 3

:1�:

s­tranec

Na eden ~uden kraj od svetot, nekade na negovata isto-~na strana, vo edna beskrajno {iroka dolina, `iveeja lu|e, poto~no su{testva koi{to ne znaeja za te~ewe na vremeto, nitu pak imaa oset za toa deka prostorot neka-de po~nuva, se protega, i na krajot mo`ebi se li{uva od svojata beskone~nost. Vo nivnata svest nema{e mesto za potreba.

I za da po~ne ne{to da se slu~uva, kako i vo ostanatite mitovi za pe{terite, taka i ovde, odnenade`, na brano-vite na edno cunami koe besnee{e na drugata strana na svetot, na prostranite poliwa vo pitomata dolina, be{e isfrlen eden tu|inec, na kogo, posle s$ {to se slu~i, sta-rosedelcite mu go dadoa imeto Stranec.

Stranecot, sosema naivno i bez predumisla, i bez da e vo dosluh so nikoj od dolinata, po~na sekojdnevno da im gi predava na starosedelcite svoite razmisluvawa za posta-nokot na svetot, za kosmosot, za yvezdite, za okeanite i nivnite dlabo~ini. Im gi nude{e svoite soznanija nali-kuvaj}i na nadrilekar, koj za svoite eliksirni napitoci tvrdi deka se siguren lek za site bolesti. I se sozdade

:1�:

~uden odnos pome|u nego i starosedelcite. Najprvo tie bea nezainteresirani za s$ {to tvrde{e Stranecot, no postepeno, so zabrzuvawe kakvo {to mo`e da ima samo procesot na prirodna evolucija, na periferijata na dolinata se natrupaa tolku isklesani kameni blokovi so zborovite na tu|inecot, {to se sozdade milje za eden seriozen, vistinski koloseum, koj srame`livo, no neot-stapno, gi ra{iri svoite kameni dlanki kon neboto.

Dolinata neosetno prerasna vo arena za s$.

No, osven u~eweto deka ne se od ovoj svet, i deka mo`at da zavladeat so svetot samo toga{ koga }e zavladeat so sebe lu|eto od dolinata ne prifa}aa drugi doktrini. Kako pe~urki po do`d niknuvaa mali kolipki vo koi mo`e{e da vleze samo po eden `itel, mesta kade {to tie se zadlabo~uvaa vo sebe i se u~ea na kontrola. Nekoga{ docna vo no}ta, nad kolibite mo`e{e da se zabele`i obla~e od tolku nenametlivi misli, „{to go ispolnuvaa srceto so sre}a”, vo slu~aj nekoj da go zdogleda{e.

Krajot na Stranecot be{e vo edna takva koliba, otkako starosedelcite go ubedija deka ve{tina nad ve{tinite e da bide{ kako onoj {to mnogu znae, a umee da mol~i.

:1�:

(zbirka)

Ambis napre­d, ambis po­zadi, takanare­~e­n be­zizle­z

Sakav da otvoram eden folder i da go nare~am

Iljada i e­de­n raskaz za iljada i e­dna minuta so­ ~aj.

No toa sekoga{ go pravev samo vo mislite: presmetuvav, barem tri pati vo godinata, kolku denovi se potrebni za da se napi{at tie iljada (i eden) cvetovi. Vo zavisnost od nivnata dol`ina, kako i vo zavisnost od naplivot na inspiracija, sekoga{ nekade kaj devetnaesettiot (19) raskaz, umiram, so penkalo vo usta, a od ustata istekuva mastilo. I ova sekoga{ se slu~uva vo Kina, pri krajot na {esnaesettiot vek, i sekoga{ nekade vo edniot agol na stranicata mirisa na magnolija...

Ne znam zo{to vo me|uvreme gi ispiv tie milion ~aevi

I gi pomisliv site mo`ni lavirint misli

Verojatno za{to nemam background

:1�:

ov­de i s­ega

Sega{nosta ima nekoja takva mo}, da se apstrahira sebe-si od ostatokot na vremeto, i s$ {to }e se najde vo nejzin posed, da go proglasuva za ekstremno ladno, ekstremno toplo, ekstremno mlako, ekstremno whatever...

Ako sega se vodi vojna, nikoga{ ne bila so tolku neizde-finirani strani na sprotivstavenost, i nikoga{ pove}e od sega ne bilo tolku te{ko da se odredi neprijatelot.

Na primer, ako ima zemjotres, sega{nosta vedna{ deklarira: nikoga{ ne bil olku katastrofalen! I niko-ga{ ne se slu~il olku rano nautro, tolku nenadejno. I nikoga{ ~asovnikot ne zaprel tokmu vo tolku i tolku ~asot!

Ili, vo slu~aj na poplava, sega{nosta vedna{ po~nuva: nikoga{ vodata ne bila olku nadojdena...

Sega{nosta e sekoga{ vo blizina na elementarnite nepogodi. Ako minatoto leto be{e naj`e{ko, ova leto, denes, sega, vo momentov, e po`e{ko od koe bilo vo istori-jata, i toa ne zaradi globalnoto zatopluvawe, tuku samo zaradi nepodnoslivosta na momentot...

Bidej}i sega{nosta ja ima taa privilegija nikoga{ da ne preminuva vo minato, zatoa i e lesno da manipulira

:�0:

so site presmetki na statisti~arite. Ako treba da se odredi godinata vo koja brojot na krastavicite koi{to propadnale poradi su{a bil najgolem, toa e sigurno ovaa godina, bidej}i ako minatata godina propadnale pogolem broj krastavici, toa e gre{ka. Niedna propast ne mo`e da se sporeduva so ovaa, zaradi vlasta na sega{nosta i nejzi-nata sklonost kon diktatura, koja sekoga{ go prisvojuva rekordot na minatite sega{nosti.

:�1:

umor

Mojot umor ja pregrna vselenataKako kit od deset toniI slon gotov da umreNapraviv svrtuvaweI vo galop, se zakopav vo sega{nost,Ni levo ni desno,Re~isi nikade, nitu kade biloZasekoga{I almost believe inevery­thing

igra

Sklopot zborovi {to blesnuva vo svesta i trae tolku kolku da mo`e{, ako vo momentot nema{ druga rabota, eventualno da gi vre`e{ na nekoj kamen, e ne{to nepo-vtorlivo i ne{to {to ne mo`e{ da go iznudi{ po pat na logi~ko razmisluvawe. Vo toj kratok mig gleda{ deka tvoeto telo e vrzano vo kolo niz koe protekuva energija koja{to ima mo} da te osvetli no i da te spr`i, koristej-}i se so zemjinata atmosfera kako so obi~na friteza od bilo koja popatna sendvi~ara. Najinteresen e momentot koga ~ovekot po~nuva od nikade da si postavuva pra{awa, plus i minus beskone~nost, bez da ima nitu eden norma-len ili soodveten odgovor. Nekoga{, od previsok napon, svetul~eto pregoruva i koloto se prekinuva, pa na mesto-to od ~ovekot ostanuva samo edna iskrena nedoumica, vo koja kategorija na sozdanija li spa|a?, so taka pomra~en identitet i apatija namesto mozok. Sre}a {to prekinot ne trae dovolno dolgo za da ostavi trajni posledici vo bazata na podatoci, a za da ne bide sè prepu{teno samo na sre}ata, ~ovekot ima talent da zaborava.

:��::��:

wha­t if

Ja gledam sopstvenata senka

No toa e vsu{nost tkivo na edno ~uvstvo deka konceptot za sega{nosta, minatoto i idninata e fikcija.

Potreben mi e onoj tobogan na svesta vo koj, zaradi brzinata na dvi`ewe na teloto, doa|a do me{awe na vre-miwata, zaradi {to predvidlivosta e obi~no ~itawe na nevidlivi znaci, taka naivno zalutani vo sonovi, lapsu-si, nekontrolirani zjaewa vo prazno, itn.

Ve~nosta sklop~ena vo mala ni{to`na sekunda koja se reproducira do besvest, se klonira, se razmno`uva, se povtoruva. Nalik na yvezdite {to koga gi gledame, ne postojat.

Ako s$ {to postoi e samo svetlina i ako prividot na crnite dupki sozdava vpe~atok deka s$ vistinski se slu-~uva, edinstvenoto seriozno pra{awe vo me{anicata na dimenzii e, kako e mo`no nekoj da se pojavi na ovoj svet, da `ivee so brzina na `elka, a da ne bide `elka?

Dali e mo`no na sledniot agol, slednoto trepnuva-we, s$ u{te s$ da e tuka, zemjinata te`a, srceto, seta kosmi~ka brkotnica? Zarem nema da n$ zgrap~i silnata {epa na nesre}ata, onaka zabrevtani, zalaufani, ubedeni do kraj? I zarem nema ve}e vo sledniot mig, na izlezot od

:��:

tunelot, da posakame da ne se vratime, nikoga{ ve}e? Na ova nivo, vo kalta od koja taka neplanirano nikna teata-rot na `ivotot, bitieto vo negovite svileni rakavici i neodolivo ubedliviot nastap...

Pa, kako i da e.

:��:

tigarot, jagotkata i ambis­ot

Be­gaj}i o­d e­dna `ivo­tna situacija, be­gstvo­to­ po­to­a mi stana stil na `ive­e­we­.

No­ o­va, se­pak, ne­ e­ o­da za Fugata

Vo novonastanatata situacija, kade {to ve}e nema potre-ba od begawe, pravej}i analogii so minatoto, znaej}i deka osnovna karakteristika na neznaeweto e da ne znae{ deka ne znae{, sepak e podobro da se skoka od edna vo druga sta-pica, odo{to premnogu dolgo ili zasekoga{ da se ostane vo edna.

Prakti~en primer za stapica e da re~eme, ubedenosta deka iluzijata e stvarnost.

Se pra{uvam, vo {to bi bila razlikata pome|u toa da me ima, i da me nema? Kolku e samo ubava prikaznata za iluzornosta na s$ {to e minlivo i {to nema temel vo po-slednata, ultimatum-stvarnost! Sekoj zdiv, sekoj pogled, sekakvo naslu{uvawe, i celo slu{awe, pa i e~ewe; s$ e samo privid.

I toa, ne kako prinuda ili nezapirliv tek

Koj nosi s$ pred sebe

:��:

Tuku kako tivko, nastoj~ivo romorewe na do`d koj nitu se gleda, nitu mo`e da te natopi ako go zavrti{ liceto kon nego, no sepak neprestajno pa|a i dosaduva. Negovite kapki ja razvodnuvaat prikaznata, kojae tolku stara {to re~isi ja zaboraviv; fabulata be{e deka begaj}i pred krvolo~noto `ivotno, doa|am do krajot na patot, i pa|aj-}i nadolu dol` yidot od ambisot, i ne sakaj}i napipuvam grst sve`i, preubavi jagodi, {totuku sozreani. I eve ve}e nekolku godini im se nasladuvam i ne umeam da go istolkuvam ova odlo`uvawe na krajot. Stanav najpozna-tiot odgleduva~ na jagotki vo regionot, a seto toa samo blagodarenie na tigarot.

:��:

neodgatliv­a tajna

Zo{to e qubovta bilka[to ne mo`e da viree

Vo srceto nosev edna roza sina,No pomina nekoj, rozata ja skina

:��:

najte{kiot zanaet na s­v­etot

Vo {to se sostoiKreativnosta na misleweto

Ideite se zakopaniMo{ne gri`livo pod korata na mozokotKamuflirani soBezna~ajni misli drebulii od tipot silogizmiZagatki, pra{awa pomno`eni so beskone~nostSrceto na dosadata e poslednataLogi~ka tvrdina {to treba da se osvoiZa da se dojde do lopatata ili kopa~otA potoa – nikoj ne mo`e da n$ spasi od kopaweto

:��:

amalgam

Kone~no otkriv deka sum nekoj drug

Po dolgo vreme kru`ewe niz milionite istosti ispre-pleteni vo beskraj ...

Sega gledam deka site tie jas ne postoele osven vo sen-kata na ovoj {to sega go sledam kako no}ta {to sledi po denot ne zaradi toa {to taka saka, tuku za{to ne mo`e poinaku, barem ne vo ovie 24 ~asa.

A toa, deka sum nekoj drug, otkriv slu~ajno, vo qubovta na nekoj {to me saka{e posilno od sebesi, pa nastana zabuna i dojde do me{awe na identitetot, kako dve sli~ni drvca od ista sorta, posadeni na nedovolno rastojanie...

:�0:

zamis­lena prepis­ka

^udno e {to tamu kade {to `ivee{ ti, nema adresa, za-{to - koga bi ti pi{uvala sekoj den po edno vakvo pismo, do Veligden toa bi se pretvorilo vo roman. Zamisli si, roman od pomisli. Prepiskata na Ku~eto Ikar so Slon-~eto Lon~e.

I ~udno e, isto taka, {to nekoi velat deka tvoeto posto-ewe e sporno.

Iako jas veruvam deka si vo Kuba. Koga dojde na po­gre­­bo­t na tatko ti, ne me pokani.

I jas, vo znak na protest, na po~etokot na ovoj vek, trg-nav vo obratnata nasoka od krajot. Za da mol~i{ potre-bno e nekoj da te gleda.

[to li pravi{ toga{ so svoite

Maski

Analizi

Bri{ewe na memorija

Postojano po~nuvawe od po~etok, na drugata strana od svetot

(ne{to mi mirisa na W.Wenders)

:�1:

primrak

I MRAKOT E svetlinaNo otsutna Do gustina na nevidlivost

I pote{ko pominuva niz yid

Obi~nata sostojba na svestNe mo`e da ja dolovi Su{tinata na No}taKako precizni geometriski {arina grbot na peperutkata

:��:

apatrid kako rezultat na is­kus­tv­oto

]e ja najdam Makedonija vo s$, ne odej}i nikade i ne pra-vej}i ni{to. Prosto gledaj}i vo edna to~ka i zamisluvaj-}i ja tatkovinata na apsurdot kako grb na mojata zemja.

Vo eden obi~en kamen niz koj pominale milioni galoni bistra planinska voda koja{to naskoro }e bide pri~ina za vojna, ̀ alam za site pogre{ni analizi i nesre}ni pro-cenki spored koi ego sum qui sum zvu~i kako zastarena pesna od xuboksot na prapravremeto.

Ako dovolno brzo se trgne vo istiot pravec, a vo spro-tivna nasoka, se doa|a do mestoto na postanokot i do kra-jot na site po~etoci, a za taa sve~ena prilika ne e lo{o da si sovr{eno identi~en na sebesi.

:��:

dobar den, Kina

Vo ime na radostadebel sloj prazninaSe natalo`il na dnotoOd O~ajot,Da ima dovolno za siteIako Beskone~nostaiskopala dup~e na ~udno mesto:

vo centarot na Smislata

Za da kru`i vozduhOdvreme–navreme,I da di{e NepodnoslivostaNa kli{eata

Koga Evropa bi prozborela na aziski,Verojatno i Yidot na pla~otBi ronel solziso klinesto pismoza da sfatatne samo kamewata

:��:

fizionomija

Licata na lu|eto se `ivi mapi na koi e iscrtan patot do skrienoto bogatstvo.

Zbirot na crtite, koi se prodlabo~uvaat so tekot na vremeto, sekoga{ e pogolem od razlikata pome|u nivnata dlabo~ina i brojot na godinite.

Na primer, crtite mnogu lesno upatuvaat na dobrinata na ~ovekot, osobeno koga se vle~at vo nasoka na nasmevka. Ili koga se skameneti vo dlaboka isihija. Molkot e ne-`nata dlanka na crta~ot koj go gali svoeto delo dodeka ova spie.

:��:

identitet

Nekoja mislaVoobli~enaKako kriva linija

Bog da ~uva

Nekoja mislaObi~naBarem edna{ godi{no

Bog da ~uva

Bilo kakvaNevozmo`naOd svetot na ideiteOd koja ni BogNe mo`e da te za~uva

:��:

Galijana ve­rsus Des­pina

Imam potreba da ti ja raska`am prikaznata, za da me vidi{ podobro. [to bev pred da stanam ova {to sum sega?

Na vratata od mojata soba (odnadvor) pi{uva{e: “Neka ne vleguva nikoj {to ne umee da se zanimava so: “geo-metrija”…; a od vnatre{nata strana: “bezdelni~ewe”. I vedna{ do zborov ima{e par~ence ogledalo koe pove}e li~e{e na dupka vo vratata. I voop{to, sè be{e taka postaveno za da ima neograni~eni mo`nosti za begstva vo razni nasoki. Mizar, Joy­ Division, Arhangel, La~ni Franc, Jeff Buckley­…

Na tavanot, namesto luster, ima{e nekakva svetle~ka topka {to treba{e da simulira sonce, i na nea pi{uva-{e: “Si duo faciunt idem, non est idem”. Obi~no, koga tonev vo son si mislev – navistina, povolna nasoka na dvi`e-we na qubovta, i ako e mo`no, toj zbor da ne se koristi tolku za~esteno, }e ja zagubi silata.

Zna~i, eden vid koketirawe so simbolite...

Gi znae{ onie trevki so mno{tvo liv~iwa? Koga, otki-nuvaj}i edno po edno, odi{ do poslednoto da vidi{ {to }e ostane: postojam – ne postojam – postojam – ne…

:��:

Vo eden mig mi se dopadna da bidam nad seto toa. Sega se pra{uvam, da ne dojde malku prerano, mojata potreba za lebdeewe?

Me progonuva edna razvle~ena, mrzeliva kantov{tina – {to treba da napravam, i se pra{uvam, dali i nemu mu pa|ale na um takvi ~udni, nevozmo`ni pra{awa, vo, mo`ebi, sli~ni okolnosti? Te sakam, toa e edinstveniot, toa e edinstveniot siguren lenger na moeto postoewe...

Na Mo­jo­t Ange­l,

De­po­rtiran vo­ Slo­ve­nija ‘48

(De­spina ro­de­na Marko­va, vo­ Cako­ni, Grcija):��:

cha­wwa­h

Vo cvrstata anestezija na prviot ~ovek koga bilo sozda-den, se nurnuvam vo nekoja od negovite nababreni vratni `ili i so netrpenie ~ekam da se razbudi i da ja vidi. Mis na univerzumot, mother of life.

Чetiri milioni godini ~ekawe mo`ebi i ne e tolku mnogu, ako sekoja sekunda od vremeto bila polna so sakawe.

Razmisluvaweto okolu dogmite ne mora nu`no da zavr{uva so anatomsko prebrojuvawe na rebrata. Ili barawe mo`nost da se prokrium~ari nekoj od sistemite kako {to e nervniot, niz klu~alkata na nepotkuplivata predodredenost.

Za potoa da mo`e so dvokratno vnimanie da se pretrpi {okot od soznanieto. Deka s$ {to postoi mo`ebi isto taka ne postoi.

:��:

tv­oite o~­i s­e na menea mene me nema

Sigurno nekoja golema pri~ina Stoi na patot

Ne samo mene, tuku gradovi celi,Sela, planini, reki

I ve~nosta v{mukana vo toj prazen prostorPome|u prvata qubov i Sega

Nema da me vidi okoto na onoj {to me videl;Tvoite o~i se na meneA mene me nema

:�0:

izmes­tenos­t

Ako podobro razmislam, nad glavata postojano mi lebdi edno obla~e mnogu sli~no na fioka od rabotna masa. Koga mu buri~kam niz sodr`inata, gledam deka se toa grst nenapi{ani ~estitki za Bo`i}, najmalku tri pisma na bitni li~nosti koi se preselile vo dale~ni zemji bez da go dovr{ime razgovorot, vinata deka mo`am da bidam dale­ku podobra, kako i ~uvstvoto deka seto ova mora da e son.

:�1:

pozadi bolkata - kamen na mudros­ta

Bolkata e samo obid za bojkot.

Apsurdot so koj se soo~uva mozokot, vo migot koga gi gleda vrateni nazad svoite barawa, nadminuva sekakvo znaewe za potekloto, a i natamo{niot razvoj na zbrkata vo funkcioniraweto.

No edno e sigurno: vo momentot koga se dobiva povrat-nata informacija za bolka, duhot e prinuden na istuple-nie.

Duri toga{ prirodata, zdogleduvaj}i go svojot odraz vo otsjajot na ni{to`estvoto, podzapira, i sednuvaj}i na klupata za rezervni igra~i, go izbegnuva ukinuvaweto, taka nare~enata smrt.

Pa vo znak na kakov-takov protest, ja prodol`uva emi-sijata na tivko maltretirawe {to zra~i od su{tinata na postoeweto, vo vid na nezasegnata konstanta nasproti yvezdenoto nebo, za koe{to taka zbo­ruva{e­ Emanuel K.

Toa li mislel Kikeron, koga rekol, lekot za bolkata go baram od filosofijata?

:��:

v­en~­alen s­oftv­er

Eden od najposakuvanite maalski ergeni vo tivkata skopska naselba vo podno`jeto na Vodno, svoite dolgi zimski denovi gi minuva{e postojano surfaj}i po brano-vite na mre­`ata, bez da ima nekakov osoben plan za sled-nite desetina godini. Sosedite ne obrnuvaa vnimanie na negovata nevrtka, smetaj}i na toa deka s$ vo `ivotot si ima svoe vreme na slu~uvawe, i toa obi~no ne se sovpa|a so ona {to nie go posakuvame.

Kako i da e, mladiot besperspektiven surfer re{i da si najde `ena preku internet, i za taa cel go oglasi svoeto privle~no lice na edna soodvetna www strani~ka.

Naskoro negovoto sanda~e be{e prepolno so ponudi za sostanok i kutriot ergen se najde vo nebrano pome|u stotinata, koj od koj poubav predlog. Bidej}i ne mo`e{e lesno da izbere, re{i da dogovori sostanok so site {to se javija na oglasot, pa za toa, potoa.

Taka, zimata ja pomina re{avaj}i rebusi i kriptogrami za razni nepostoe~ki likovi, {to od igri, {to od fil-movi i knigi, koi osven {to ne postoele vo nivnata sop-stvena virtuelna realnost, ne mo`ea da najdat link nitu do negovoto srce, bidej}i to­a sekoga{ sobira{e pove}e otkolku {to realnosta mo`e{e da podnese.

:��:

A negovata nesudena nevesta ~eka{e da se rodi na nekoj od milionite portali {to bes{umno strueja niz krvoto-kot na mre`ata, den i no}, sonuvaj}i kakva boja }e bidat pokanite za nivnata vistinska svadba.

:��:

drugata s­trana na zloto

Za site {to sakaat da u~estvuvaat vo re{avaweto na zagatkata, po`elno e da se naoru`aat so iskonskata nega-cija na site negacii. Imeno, otkako }e go pobedi zloto vo sebe, ~ovek mo`e da se {eta gol po ulicite na svetov bez da se pla{i deka nekoj }e go prepoznae. :��:

grad bez s­latkarnica

Takov grad postoi, na jugoistok od zemjata.

Vo edniot i edinstven muzej na krajot od gradot, kusto-sot sekoga{ so osobeno zadovolstvo zastanuva pred pista-ta na edno troglavo ~udovi{te vo vid na baklava-ekler-indijanka, so noze na kadaif.

Prikaznata e deka vo po~etokot na 18-iot vek, na celata planeta imalo nedostig od {e}er, no osobeno vo gradot na jugoistok od zemjata, nemalo nitu edno zrnce. Posled-nite tri kola~iwa, kako i zalepenite ostatoci kadaif vrz edna valkana vilu{ka, gra|anite slo`no odlu~ile da gi zamrznat i da gi izlo`at vo muzejot kako nacionalno obele`je i spomen na sre}nite vremiwa.

Prikaznata mo`e da se dvi`i vo razni nasoki, no Jas navistina `iveam vo grad vo koj ne mo`e da se vleze vo slatkarnica.

Bilo kakva sli~nost so vistinskiot `ivot ne e namer-na.

:��:

harms­

Se {etale dva ~oveka po edna ulica i glasno vikale:

-In the name of love!

-love!

Lu|eto se ~udele {to sakaat da ka`at, a od zvukot na ni-vnite izvici se veele zavesite vo nivnite domovi, kako da duva silen vetar, a i staklata na prozorcite na mesta se raspukuvale.

-In the name ... – vikal edniot.

-beloved ... – }e dovr{el drugiot.

Malku po malku, ne ostanal ni eden zdrav xam vo uli-cata, a staklarot od premnogu nara~ki bil prinuden da zeme boleduvawe od dr`avnata rabota, od {to ne mo`el s$ da postigne. No ni toa ne pomognalo, i naskoro zemal i odmor, a po tie 30 dena se preselil vo druga ulica.

No zvukot bil tolku prodoren, {to stasuval i do druga-ta ulica, i tretata, i ~etvrtata, i voop{to celiot grad bil pro{aran so puknatini, sli~ni na onie {to gi pra-

:��:

vi molwa vrz kr{livoto no}no nebo. Staklarot umrel od rabota, a vsu{nost s$ bilo taen dogovor me|u nego i nuncite, i toa ne go doznal nikoj, osven dedoto od brojot 143, koj{to vo potkrovjeto imal dve mali penxer~iwa od azbest i plastika. I toa sosema slu~ajno, koga i nesakaj-}i ...

- in the name …

Ja spre~il plastikata da se raspuka.

_________

* vo spomen na D. Harms

:��:

kriterium za `iv­ot

Za po~etok, odvojuvam 4 sekundi za vdi{uvawe. Isto kako da si propadnal vo pe{tera na Matka. Tamu vozevme velosipedi, i dodeka drugite bea alpinisti, jas skitav so kozite po nivnite tesni pateki. Ne gi najdovme igle-nite u{i, iako sekoga{, vo vtorite 4 sekundi, prvata pomisla ja izdvojuvav za toa: Bo`e, iznenadi me! Sre}ata napa|a od grb, a smrtta od desnata strana.

Pominav deset godini vo 4 kvadratni metri, za sekoja sekunda po eden. Go prou~iv di{eweto vo site negovi detali.

Mojata potesna specijalnost e odlo`uvawe na zado-volstvoto. Toa e pravewe mala pauza pome|u, pred da izdi{e{. Mo`no e da si mrtov, no nekoj ~uden trepet na teloto ti pra}a poraka koja{to odrekuva. Odlo`uvaweto e do taa mera prodol`eno, {to prerasnuva vo -

Zadovolstvo

:��:

kujnata na fa­tum i fortuna­

Da ne be{e smrtta, mo`ebi sudbinata i slu~ajnosta }e bea ne{to razli~no. No vaka, nemo}ta pred faktot nare-~en departure* i stavenosta pred svr{en ~in (taka {to se nema ni tolku vreme kolku da se spakuvaat najosnovnite drebulii za po pat) ja potvrduvaat starata vistina: dode-ka me ima me­ne­, ja nema smrtta. Mo`ebi od tie pri~ini, osven {to zna~i nekakov vid sredba, i toa mo`ebi tokmu so sudbinata, zborot sre}a te{ko deka ozna~uva ne{to drugo poblizu do umot... Se razbira, nezavisno od toa dali ~ovekot e `iv ili mrtov. Ottamu ranlivata priro-da, kako i nemo`nosta za dostignuvawe sovr{enstvo, soz-davaat vpe~atok deka sè e trik. Zaradi kopne`ot, zaradi streme`ot, zaradi posakuvaweto.

I za da ne se dobie pretstava deka me|u slobodata i slu-~ajnosta, isto taka, mo`e da se stavi znak na ednakvost, dovolno e da se potsetime deka - iako Bog gi ima lozinki-te za site na{i sefovi i znae odnapred sè {to }e se slu~i - toa sè u{te ne mora da zna~i deka sè e odnapred odredeno.

Vratata na paradoksov se otvora so klu~ot na slobodata. Kako {to vo carska kujna se gotvat najotka~enite delika-tesi na svetov, ne zaradi prefinetiot vkus na carot, tuku zaradi izobilieto produkti i ve{tinata na gotva~ot.

_________

* preubav zbor za istoto toa ne tolku ubavo

:�0:

d. k.

Don Kihot mo`e voda da mi nosi.

Ne znaete vie kakov ~ovek sum jas.

Na primer, znam da napravam najubava torta na svet, i nikoga{ da ne ja povtoram, sledniot pat da napravam sose-ma prose~na, sredna, nikakva.

Mo`am da go nabquduvam pajakot vo kadata so ~asovi, ako ne i so denovi, i denono}no, vo sprega so momental-noto raspolo`enie. Mo`am momentot da go rastegnam vo bilo {to. Mo`am da napi{am pesna zad koja da ne stojam 100%, no toa da ne me menuva ni mene, ni pesnata, ni ne{to posebno. Mo`am da se ka~am na mnogu visoka kula i da gi gledam ku}ite i da zamisluvam {to ima vo niv. Mo`am da se gledam vo ogledalo kako da ne sum jas. I vo eden moment mo`am neo~ekuvano da si go postavam pra{aweto – koj si ti? I da ne se zbunam od odgovorot, kakov i da e.

Mo`am da se izdignuvam nad okolnostite, i da se pre-pravam deka sum mrtva dodeka naokolu se puka. Mo`am da se pravam deka sum feniks. I od pepelot da napravam glina i od glinata grad i vo gradot ku}i od {e}er, kako son. I mo`am da gi izedam ku}ite, site do edna, i da ja vovedam arheologijata kako osnovno obrazovanie s$ dodeka ne se pronajdat ku}ite.

:�1:

Sega se gleda zo{to ne mo`ev da stanam obi~en ~ovek koj{to mo`e da zaboravi na sebe. Mo`am da izmisluvam pogovorki kako da se narodni. Non omnes omnia possunt, ne mo`at site s$.

:��:

kultov­i

I besmislenosta si ima svoi stepeni, sli~no kako tem-peraturata na vozduhot ili ja~inata na zemjotresot, ili to~kata na topewe na metalite.

Site poremetuvawa vo prirodata se dol`at na izmeste-nosta na rajot od negovoto prirodno le`i{te, koe{to prvobitno bilo vo srceto na ~ovekot, sli~no na mirizli-va gradina vo koja{to imalo S$.

Nadvor od ovaa gradina, ~ovekot strada od napadi na besmisla, {to vo nekoi kulturi se razvivaat vo mo}ni kultovi na sebeubivawe, kako na primer vo zemjata na izgrejsonceto.

Na Mediteranot pak, lu|eto jadat mnogu luto i za~ineto, i sakaat glasno da se raspravaat i ve~no da debatiraat okolu besmisleni i sporedni temi, samo zaradi toa {to vo su{tina go neguvaat kultot kon flegmati~nosta.

Tokmu tuka se rodila demokratijata.

:��:

nekako i ku~­e

Vo eden manastir vo planina `ivee{e edna kalu|erka so eden pes {to go nare~e Ikar. Taa samata se vika{e Nekako. Od samotijata si ima{e ispleteno venec, so koj si ja kite{e glavata vo migovi na nemo} i skitawe niz ~udesnite {umi okolu manastirot. Pesot tolku se privrza kon nea, {to taa prestana da veruva deka na `ivotnite im e daden samo ovoj `ivot, i deka nema da go naselat Rajot. Zo{to toga{ bi ~uvstvuvale qubov, a toa be{e tolku o~igledno.

Ponekoga{ koga ja gleda{e so svoite ~isti, topli o~i, go sublimira{e ku~e{kiot jazik vo nekolku ne tolku slo`eni frazi od ~ove~kiot govor, ka`ani prosto so dvi`eweto na teloto. Blago zamavnuvawe so {epata nana-pred, dvapati ednopodrugo – na primer, pogali me, daj mi da jadam, ili gali me podolgo od obi~no. Kalu|erkata, bez da zabele`i, se privrza kon ku~eto koe{to ne be{e lo{ pridru`nik vo planinata, a i se ima{e olabaveno vo odnos na ~uvstvata – ja otpu{ti kosmi~kata cenzura da si talka po svoite yvezdeni pateki, {to nekoga{ nave-~er gi gledaa so Ikar, ako neboto be{e ~isto i otvore-no. Koga ja pra{uvaa zo{to go nare~e Ikar, taa vele{e – zaradi mitskite dimenzii na gradot, Berovo, sosema na

:��:

granica me|u sega i ovde. Potoa, mnogu ~esto misle{e na vojnata vo Irak, i ova be{e na~in postojano da go povto-ruva imeto, bez da se zabele`i za {to stanuva zbor. Iako, za volja na vistinata, od sekoi 10 dovikuvawa, barem 5 pati ne go narekuva{e I..., tuku sviwo­! ili svin~e­, a za da ne go zbuni, dodava{e: nosot ti e kako na prase.

Nekako saka{e da go nau~i pesot da bide poslu{en vo s$, i vo najmalite raboti, no toa voop{to ne be{e lesno. Dodeka be{e mal, zaradi zavisnosta od nea, negovata poslu{nost be{e prirodna i nenasilna, oti nu`nosta ne mu dava{e da vidi deka postoi i drug izbor. No koga ima{e sedum meseci, eden den na pladne, ednostavno ot{eta do centarot na bliskiot grad, kako da e slobodno selsko ku~e {to vo `ivotot ne videlo stopan. Nekako go zamisluva{e {to li pravi sred grad, na plo{tadot, yirka li po izlozite na prodavnicite, prepoznava li nekogo od mno{tvoto vernici po koi inaku skoka{e niz dvorot... Na eden lanec od traktorsko trkalo, docna popladneto go donese golemoto dete Ezekil, od sosedstvoto. Ikar be{e nekako smenet. Kako da mu be{e padnal nekoj prevez preku glavata, taka ja gleda{e Nekako, so nova i nepozna-ta svetlina vo o~ite. Taka Nekako re{i da mu pi{uva raskazi na ku~eto, vo koi{to }e mu gi objasnuva rabotite od nejziniot agol, ~ove~ki. No bidej}i pi{uva{e dosta bavno, spored prvi~nite presmetki, o~ekuva{e zbirkata da bide gotova najbrzo za 8 godini, a dotoga{, ne se znae... Mo`ebi Irak }e bide sloboden, i mo`ebi }e mo`at, taa i ku~eto, da go posetat gradot Ur, od kade {to Avram neko-ga{ trgna kon Vetenata zemja. Bezdrugo saka{e da gi vidi urnatinite na gradot. No toa vo drugite raskazi.

:��:

dav­id

Vo staro vreme, koga sè u{te ne postoele samoglaskite, David gi pasel ovcite, dodeka negovite bra}a ja vodele vojnata protiv filistejcite.

Sega{nosta na svetov mo`ebi i nema nekoja pobliska vrska so vakvata podelba na ulogite, no ako ~ovek sedne i se zadlabo~i vo grankite na semejnoto steblo, naedna{ sè stanuva mo`no. Iskrsnuva slikata na ^ove{tvoto kako edno ogromno steblo, {to so svoite granki ja probiva granicata na neboto, a so korewata, pak, ja podgotvuva po~vata za sekoe naredno slu~uvawe. Toa ne zna~i deka determinizmot e na sila.

„David” zna~i vozquben. Da se bide negov sin zna~i vo paketot so DNK da se nasledat i iljadnici psalmi kakvi {to nikoga{ ve}e nema da bidat ispeani. Toa {to me|u drugoto go ubi Golijat, e samo edna od mno{tvoto negovi harizmi.

Istorijata nikoga{ ne se povtoruva, pa makar kolku prividot da nè ubeduva vo sprotivnoto.

:��:

golijat

A Protivnikot?

Vo obratnata perspektiva na svetot, mislej}i deka e silen, ne dodr`uva pod prodorniot pogled na soper-nikot, soboren kako masa muskuli, kako nedostatok na qubov. Ubien od vozqubeniot.

Barem oddaleku da potsetuva{e na Samson, da mu se skratea makite pred da se pu{ti vo optek mitot za nepo-bedliviot xin.

No ete, sudbinata re~isi nikoga{ ne gi {tedi silnite.

:��:

triniti na os­trov­ot Samos­

Poprvo nekoj }e mi napi{e `itieotkolku {to jas }e go proniknam ona-bitie.

Vo sredi{teto na ne{tosu{tinata tainstveno sokrila se{to.

Ako ne e ne{to drugo otadea nevidlivo e - kojznae e kade?

Da go baram li vo senkite segakoga i samata misla vo privid mu bega.

Ne e mnogu ni dve, tuku e edno vo s$.

I od kade doa|a se ~ini sporednopotekloto kako da ne mu e vredno.

I kade e, te{ko e da se vidipa kolku i da pravi okoto obidi.

:��:

Dali voop{to e, ako go nemaIl samo mrakot od svetlinata v mig go zema

I samoto sonce bleskaj}i go krie~ini{ vo oblikot sr`ta mu spie.

Pri~ina ima ili prazno e vo s$ ne{tokako dobro i ubavo vo edno spoeni ve{to.

Najvisoka forma, od vidot se izmolknuva ~estovo oblikot za mislite nema mesto.

Za setilata kutri so pojava mol~i: nemo e seto}e da e ovde ili onde, il’ vo ne{to treto.

Ako zad s$ e, vo sebe samoi ako otsekoga{ ve}e e, vo odnos tamu-vamu

po~etok poznat nitu kraj so red ne sakaj}i da imani mesto na sredina, tuku od temelot pokriv krade{kum zima

Toga{ od sebe samoto li kradeza postoewe na Drugoto da dade?

:��:

ov­a e majka mi

Dodeka ja gu{kam, vremeto se zgusnuva, niz svesta se pra-vi kratka rekapitulacija, vo riko{et od sceni se trka-lam do najneverojatnite ... Mo`am sè da soberam vo eden zbor, molkum kako sekoga{. Pravej}i gi istite dvi`ewa, cikli~no, vo pregratka so miris na ritual.

„Ne mo`am da zamislam srce pogolemo od nejzinoto!” – si velam, dodeka taa trepka, i ja po~nuva starata dobra prikazna za gra|anskata vojna...

Baraj}i gi starite crno-beli fotografii, buri~kam niz nejziniot pari~nik i, sosema neo~ekuvano, vo edna tajna fioka pome|u iljada haoti~no napi{ani telefon-ski broevi, otkrivam tolku ubava qubovna poraka, kakva {to samo mo`am da sonuvam: „Mila... Eve, kone~no ti spu{tiv yvezda. Taa sveti.”

„Mojot dedo ima{e obi~aj da re~e: ’@ivotot e ~udno kra-tok. Sega, koga se potsetuvam, toj tolku mi se namaluva {to, na primer, odvaj sfa}am kako nekoj mlad ~ovek mo`e da re{i da odjava vo najbliskoto selo, bez da se pla{i deka – voop{to ne zemaj}i gi predvid mo`nite nesre}ni slu~uvawa – ve}e ni traeweto na obi~niot `ivot {to sre}no te~e, ni odblizu nema da bide dovolno za takov pat.’”

:�0:

- [to e ova? – ja pra{uvam, poka`uvaj}i & ja pozadina-ta od mo`ebi najstarata semejna fotografija bilo koga napravena.

- Mojot omilen raskaz od Kafka - veli, i go vra}a vo skri{nata komora.

:�1:

s­upermarket

Site profesori po filosofija, koga predavaat za posta-nokot na svetot, nesvesno navivaat ili za duho­t, ili za mate­rijata, taka {to u~enicite, u{te od mali noze, se soo~uvaat so apsurdnosta na dilemata.

Lutaj}i me|u najnovata kolekcija na nivea sapuni za race, se pra{uvam dali problemite na dene{niot ~ovek se razlikuvaat vo koren od onie vo vremeto na Vavilon-skata kula?

Kakov {ok za setilata e taa bleskavost od milioni pred-meti izlo`eni na nekolku m2! Ima ne{to mnogu privle-~no vo toj blesok, ne{to {to ti go vadi umot od zasolni{-teto i go ponadvore{nuva, go stava nadvor od negovata mati~na teritorija, srceto. I ti se lepi umot za crveni, `olti, zeleni, zlatni etiketi so ubavi bukvi, koi{to te mamat da gi zeme{, da bidat tvo­i. Namesto kilo jabolka i nekoe domat~e i piperka, izleguvam so boja za ~evli, elektri~no perni~e za greewe noze, edna dr{ka celer (ne ba{ sve`a) i t.n. Si mislam, eh, eh, eden ~ovek bev pred da vlezam, a drug otkako izlegov. Vlegov bez, a izlegov so.

I si velam (teteravej}i se pome|u sto vidovi ke~ap vo konzervi, vo plasti~ni kesi, vo {i{iwa, vo cevki, vo kapsuli) mo`e li materijata da ima mo} nad ~ovekot?

:��:

Odgovorot e od drugata strana na gondolata, vo car-stvoto na ~ipsovite. Ako uspeam da ne kupam, nema.

I taman mislev deka se izvlekov, koga naletuvam na cel kordon sve}i, vo sekakov oblik i na sekakov na~in. Osobeno neodolivi mirizlivi, vo ~a{ki, koi{to po stopuvaweto na vosokot mo`at da se koristat za piewe voda. Em ubavo em prakti~no. Aj sega, neka me odmine ovaa … ~a{ka?!!

Neo~ekuvano, proveruvaj}i da ne slu~ajno vo kompletot ima nekoja napuknata ~a{ka, mi se otkriva istorijata za Vavilon. Koga ja gradele kulata, taa bila tolku ubava, (Dubai), {to bila re~isi ista kako Bog, ama ne bila Bog. No zaradi ubavinata na kulata lu|eto zaboravile na vi-stinskata ubavina koja{to e On.

Ubavinata samo potsetuva na Nego, no ne e On. I vo toa se krie zamkata – da te zadovoli nadvo­re­{nata ubavina, da ti gi uspie setilata, i umot, kako pijan, so pogre{nata stvar pod pazuvite, da misli siromaviot deka go plenil plenot.

Sepak, odbrav `oltenikav kristal, polsko proizvod-stvo. Ete go Vavilon – prividnata ubavina, mi se vgnez-di vo korpata, stutkan me|u tubite hidratantna krema i maska od krastavici za me{ana ko`a, dodeka umot pod-ripnuva od radost, nebare se ka~il na neznam koj kat od kulata, pred Bog da ja urne.

A kasierkava, nekako ~udno me gleda, pod oko. Se pra{u-vam, dali namesto cenata, gi ~ita mislite?

Wash and go

:��:

patot na ozboruv­aweto

Razgovorot obi~no po~nuva mnogu naivno, bez pre-tenzii da prerasne vo beskone~na niza rekla-ka`ala, nani`ani pretpostavki, fabuli, si`ea, koncepti, naga-|awa, izmislici, i na kraj, serija od nepovtorlivi anali-zi. Neretko na vakvata strast dobro & doa|a blagoslovena-ta naprava {to gi prenesuva zvucite na daleku.

Vo vlezot A na zgradata 23, do Risti}eva palata, `ivee starata profesorka po istorija, {to predava{e vo sred-noto informati~ko u~ili{te Kor~agin, do olimpiski-ot bazen. Go pametam prekrasniot siv xemper, vo kombi-nacija so dolga plisirana sukwa, navidum od indisko platno, odli~na dosetka za ovoj period od godinata, iako nejziniot sin odamna se preseli vo Sofija, a i se o`eni so Bugarka, go smeni identitetot, taa cel `ivot se bore{e za nezavisnost i za pravata na `enite, no sega s$ e zaludno, postarata }erka se udavi vo bazenot na najdobra-ta drugarka, vo elitniot kvart na gradot

Mislam deka ̀ ivee{e vo Argentina, se preselija po voj-nata, no kako se mno`at vojnive, treba da vovedeme nova hronologija, pa dobro, neka bide treta, moeto se}avawe e kako kula od karti {to se ru{i pred sekoe novo zabora-vawe

Taa be{e instruktor po pora|awe vo voda, i toa do­bar in-struktor; bebiwata osobeno ja sakaa lu|eto goli doa|aat na svetov, so vri{tewe, goli i si zaminuvaat, fonetskiot del e pomalku va`en Profesorkata e mnogu ta`na

Navistina? Ne mo`e da se vrati vo stariot kolosek. Dobro e povremeno da te strese nekoj takov nastan, da ti go smeni ritamot. @ivotot stanuva rutinska postapka, piewe kafe, povtoruvawa

Ja gleda{ li planetava, zbudaluva od zemjotresi, popla-vi, po`ari: od sekoga{ zamisluvav kako bi bilo koga celata ~ove~ka rasa, site lu|e vo isto vreme bi potskok-nale, bi se odvoile za sekunda od povr{inata na zemjata, dali otsustvoto na taa vrska bi smenilo ne{to? Gravita-cijata, dopirot; dali bi & olesnalo na zemjava? Me pra-{uva{ ili e retorika? I ednoto i drugoto. Smisluvawe-to interesni pra{awa e edna od najkreativnite tehniki za relaksacija na mozokot

Nikoga{ ne se povrati od {okot, ja pronajdoa smrznata na grobot od }erka si. Znam deka u~e{e vo istoto {kolo so ~udniot tip od starata ku}a na kejot

Onoj {to go {eta ku~eto sekoj den po patekata za velo-sipedisti?

Ne,

:��::��:

pri~­ina

Bi si ja presekla nogata rakata okoto Za ti da bide{ sre­}e­n

Koga bi bila dozvolena trgovijata so BogBi ja ponudila seta qubov na univerzumotZa tebe

Da be{e mo`no da se bide drug]e ti bev vtoroto jas

Da mo`e{e neboto da se prosee niz sito]e te ~ekav na dno od crna dupka

:��:

mis­li

Razmisluvaweto e kako patekata na pajakot, koga toj bavno, autisti~ki zapira na sekoja ~esti~ka prav, trago-vi od voda, neo~ekuvani dupki, ostatoci od ronki, a naj-~esto bez vidliva pri~ina.

Potrebno e samo ~ovek da nema druga rabota za da mo`e celosno da se posveti na nabquduvaweto na pajakovoto dvi`ewe, pa i samiot }e se iznenadi od visokiot stepen na analognost pome|u vnatre{noto dvi`ewe na mislite po mozo~nata kora, i na~inot na koj toa go pravi pajakot.

I samo u{te ako ima dovolno vreme za da mo`e dovolno dolgo da nabquduva, ~ovek mo`e da dojde do neverojatni otkritija, od koi inaku se li{uva pod izgovorot deka e premnogu zafaten.

:��:

the­ living se­a­

Ovie denovi,

Sekvenci

Milion

Migovi

Isprepleteni

Kadri sceni detali

Bev kako tabula rasa, prazna plo~a vrz koja slu~uvawa-ta bespo{tedno udiraa so te{kiot klin na prinudnosta. Odvreme-navreme, na sred jadewe, }e po~uvstvuvav takov apsurd izme{an so deja vu, izgleda vo migot koga polu alhemiski, polu prirodno, gladta preo|a{e vo sitost, bez u~estvo na mojata volja, kako naedna{ da sfa}am deka nemam nikakva kontrola vrz ni{to, imam samo la`en vpe~atok deka imam. Bo`e, }e smenam li ne{to? Ili vplovuvam vo promenite kako list nosen od viulici, raska vo ne~ie oko, etc.

:��:

the­ ma­n who crie­d

Pokraj bregot na rekata Vardar `ivee{e eden ~ovek so neprekinati borbi vo srceto.

Postojano za s$ se somneva-{e. Za sekoja rabota ima{e edno glavno mislewe i po edno ili pove}e sporedni.

Eden den ~ovekot neo~eku-vano po~na da pla~e, nezavis-no od svojata volja. Solzite bea za nego kako nekakva po-raka od nepoznat ispra}a~, i pla{ej}i se od virus, toj instinktivno posaka da ja izbri{e. No solzite ne zapi-raa i negovite o~i bea kako

razurnata brana pred ovoj ~uden fenomen na nezapirlivo istekuvawe. Po~na da se pla{i deka }e iste~e celiot i }e se pretopi so rekata. Nema{e nekoja posebna bolka vo srceto, tuku samo dolgo, bez kraj dolgo is~uduvawe pred fenomenot na novoto prisustvo.

Kone~no, i granicata pome|u nego, pla~ot i rekata iste~e

:��:

jav­aweto po branov­ite na s­amotijata e umetnos­t nad umetnos­tite*

Koga bi ja znaele tajnata na postoeweto

Ili na~inot na koj sme prisutni

A mo`ebi i pri~inata

Bi bilo polesno

Da se izbegne ~elusta

Na ajkulata

_________

* Neiskusen java~ ne e onoj koj ne mo`e da go zauzda uporniot i div kow, tuku onoj koj ne umee da izleze na kraj so miren i poslu{en kow

:�0:

zagubenoto v­reme

Da pred izvesno vreme ne mi bea potrebni kalendar, ~asovnik i bilo kakov potsetnik za ne{to, makar zavrzan konec na domaliot prst na levata raka.

No otsustvoto na vakvi potsetnici samo gi zasiluva moite somnevawa deka vremeto istekuva obratno od naso-kata na moeto stareewe, dodeka jas uporno imam nedos-tig od vreme... Se pla{am deka, namesto da umram, }e treba doprva da se rodam, makar kako Jona*. Ako so sekoj nareden rodenden se smaluva rastojanieto do to~kata na ra|awe za ve~nosta ({to se sovpa|a so migot na napu{ta-weto na o v o j svet), toga{ site dosega proslaveni roden-deni bile popusto prijavuvani zrnca pesok vo biroto za zagubeni raboti.

_________

*Od utrobata na kitot

:�1:

`iv­eewe v­o dupka

Da se `ivee vo dupka, e isto kako i sekoe drugo `ivee-we, so toa {to vo domenot na metabolizmot ... ima edno malo izmestuvawe, na koe{to organizmot brzo se navik-nuva, i za mnogu kratko vreme mikrokosmosot na ~ovekot zateknat vo dupka stanuva simpati~na i nesekojdnevna tavtologija.

Sredbata na dve dupki vo treta dupka e navreda za mesto-to {to prethodno bilo ispolneto, bidej}i se nametnuva pra{aweto za vistinitosta na prazninata dobiena po ve{ta~ki pat, so klonirawe.

No so toa ve}e se navleguva vo sferata na capax infiniti, a toa pole e sosem neistra`eno. Na primer, kolku dlaboko mo`e da se kopa, i dali postoi kraj vo dlabo~ina, a poded-nakvo i na drugite strani, na primer vo horizontala des-no ili vo viso~ina. No, i site kombinacii od postojnite bukvi na site jazici da se napravat, ne bi gi iscrpele mo`nite nasoki, vo prilog na infiniti, i toa samo vo odnos toa samo vo odnos na nasokite.

Prednosta na dupkata se sostoi vo toa {to mo`e mnogu povnimatelno da se sledi glasot na vnatre{nosta. Vo taa napregnata vosredoto~enost, mnogu polesno se otkriva sredi{teto na sè, koe{to e vsu{nost ~udesna spirala

:��:

od bezbroj skalila na sebeispraznetost, pri {to, ako se stapne na samo edno od niv, postoi mo`nost za celosno is~eznuvawe vo nekakva praslika na sega{nosta, apsolut-no nepodvi`na, i totalno nepredvidliva, taka {to so te{ko srce bi mo`elo da se re~e deka sè te~e...

:��:

zmej

Gi izbegnuvam klu~nite izrazi, re~isi mol~am, bidej}ime ~ita{ oddalekuSo ni{kite na providenietootkriva{

A premre`ijata pletat bes{umnoBlisku do umotPletat li pletat~udesni planovi, tajni,

na rabot od ne{to, poblisku od vratnata `ila

mora da e tanc na vrvot od ognotodewe po `ari prinudaova ludo ~uvstvona neskrotliv gnevdrugoto licena qubovta

:��:

kazan

Vo momentov sum eden golem kazan vo koj se izme{ale site pravci na svetov. Sega sum vernik, sega nevernik, sega pa|am a sega letam, sega sum vleka~ a sega sirena. Me vakci-nirale so zgusnato vreme pa imam antitela za minlivost, ili obratno.

Da ne go branuvam duhot na Einstein, ednata Karpa...Ako ima determinizam, nema sloboda.Ili mo`ebi, donekade ima determinizam, a od nekade

natamu toa drugoto? Ima neli i takvi, koi tvrdat deka ~ovekot samiot odbira da dojde na ovoj svet, iako potoa zaborava na sopstveniot izbor.

Ako trgneme nanazad za da ja utvrdime pri~inata za bilo koja katastro­fa, }e dojdeme do sozdavaweto na svetot, do samiot po~etok na s$.

Vo banalniot sinxir na pri~ini i posledici, ima tolku mnogu od ednite i od drugite, {to edinstvenoto ne{to {to mene me pottiknuva da mislam i da veruvam deka ne{-to mo`am da smislam, e fascinantnosta na toa kolku ~ove-kot so svojata slobodna volja si go ograni~uva izborot.

Vo taa topkarnica od xinovi-idei koi me|usebno se sudi-raat, se odbivaat, se razminuvaat i se trkalaat vo nedogle-dot na beskrajnata praznina, t.e. polnota, zabele`uvam

Edna koja me vle~e kako magnet, a toa e deka qubovta i ni{toto se edno isto

:��:

ako s­e naka{lam kako ma~­ka

Dali planinite se planiniA rekite reki?Vo pe{terava

Mrakot dobiva inakva perspektivaGospodi, povtorno gubam

Sebesi ili TebeDali e gubeweto to~ka

I od aspekt na geometrijaKolku dlaboko se propa|a

Nadvor od site konvencii,Koi se koordinatite na dnoto?

Gospodi te molamProsti mu na ovoj glu{ec {to mi glumi super ego na

samoA pred drugite umilno mjauka;

„Oh, koga postoewevo bi mo`eloDa dobie nekoja druga dimenzija...”

s­impozium nov­

Od to­a jadro­lu|e­to­ ja do­bivaat se­ta sila,

se­ta inspiracija, pa i samio­t `ivo­t.

Dejstvieto se slu~uva vo edna planina, vo ju`niot del na Makedonija.

Prikaznata e klasi~na, so konvencionalno naravou-~enie, koe{to pora~uva deka ~ovekot treba da e svesen za posledicite od svoite dela. Mladoto mom~e vo tro{-nata planinska koliba na svojot U~itel gi izneveruva negovite o~ekuvawa, koga namesto da go osvoi crniot pojas, im podlegnuva na slabostite na ~ovekovata priro-da. Ja pominuva no}ta so ubavata }erka na U~itelot, i zasekoga{ se li{uva od blagodatta na misti~noto u~ewe koe{to samo eden mig pred da zgre{i, be{e celiot negov `ivot. [to da se pravi?

Da se zboruva za qubovta, kako {to toa go napravil pred iljadnici godini Platon, toa isklu~itelno svetlo soy-vezdie so koe neboto nave~er se gasi a nautro se pali. I da se razmisluva za jadroto na Nikola Tesla, koga veli:

:��::��:

„...Vo vselenata postoi edno jadro. Toa ve~no n$ privle-kuva. Jas ja ~uvstvuvam negovata mo} i vrednostite koi toa gi emituva niz celata vselena i toa ja odr`uva vo harmonija”.

Celta na simpoziumot da bide pronao|awe na barem eden dokaz za harmonijata na Tesla. I so ovoj dokaz da se ute{i mladoto mom~e koe{to za samo edna no} zagubi s$.

:��:

prolet, leto, es­en, zima

A {to da se ka`e na toa deka Nikoj ne mo`e da ni go odzeme ona {to nikoga{ ne sme go prisvoile?

Da odzememe ili da dodademe na toa {to go nemame...

Na toa {to ne mo`e da bide na{e iako sme nie

tie:��:

patologija

Bo­lka 1

Ako prilegnav da dremnam ko golema me~ka, toa ni{to ne mora da zna~i.

]e se vratam na scena, vaka ili taka, kolku i da saka{ pla~i.

Vo {ok sum, vo delirium, vo zanes i koma,

Ne mo`am da otkrijam {to mi e do­ma.

Bo­lka 2

Se prpelkam, bladam, seni{ta gledam

Sekakvi vizii na jave predam

Ti{ina vrz ti{ina, |erdan redam

Pra{awa beskraj, tragi ~udni sledam.

:�0:

Bo­lka 3

Nekoga{ sakav kraj da nema

Da ~ekoram dolgo, son da ne me zema;

Da is~eznat me|i, damar da stivne,

Inakov na~in nad s$ da me vivne...

Bolka

Numero no:�1:

koncept

Zaradi silata na prilikite, od oblasta na op{toto, te{ko deka mo`e da se izvle~e nekakov poseben zaklu~ok so koj podlaboko bi se proniknala tajnata na s$ {to po-stoi naokolu i vnatre.

○No barem nekakva magliva pretstava, za toa {to e prvo,

a {to posledno, mo`ebi i bi mo`ela da se nayre, po pat na nabquduvawe, dokolku onoj {to nabquduva ja izbegne zamkata na ogledaloto. Na toj na~in pra{aweto za jajceto i koko{kata dobiva edna sosema nova dimenzija, daleku nad banalniot prizvuk na hronolo{kiot aspekt, vo pra-{aweto za preobrazuvaweto i ~udesnoto menuvawe na oblici – obete ne{ta se edno isto (ne{to), toga{ koga }e pominat niz turbinata nare~ena ~ovek.

:��:

ko egzis­tencija

Doa|am do edna to~kaVo koja samo presvrtot mo`e ne{to da zna~iЧudna nekoja to~kaStrategiski neprepoznatlivaÍ frlam rakavicaNa ovaa tainstvena Kosmi~ka nasmevkaKoja{to ne prestanuva so svojot laden {armDa mi go nudi la`niot brak na ~ekawetoNi{toKoeI bez toaNema da se pojaviPred oltarot

:��:

mise­rum e­st

Чekav so godini, da is~ezne senkata na temnata patetika {to me slede{e vo ~ekor, za da mo`am da ka`am {to i da e normalno, bez prizvuk na zdodevnata univerzalna empa-tija so s$ {to postoi.

So~uvstvo so drvjata {to rastat

So~uvstvo so zeleniloto na trevata

Crniloto na yvezdenoto nebo

So~uvstvo so bleskavosta na sonceto

So rascepenite atomi

I site neispukani rafali `ivot

[to visat vo vozduhot ko zakana

Ili samo {ansa

Rasposlana vo ~adoresta obvivka okolu mene, nebare aura, neumorno komentira s$ {to se slu~uva.

Niz ni{anot na patosot, se {iri vpe~atok deka univer-zumot e proizvod so fabri~ka mana, koja{to uspe{no se kamuflira so kvalitetni kozmeti~ki sredstva vo vid na boja, zvuk, miris i razni drugi efekti.

So s$, neprikosnoveno vladee zakonot na prirodata, poni`uvaj}i ja i samata ubavina do stepen na nus pojava.

:��:

memento

Чovekot, za da pridobie za sebesi nekoj isklu~itelen `ivoten pat so pomo{ na misleweto, potrebno e najprvo da go sovlada demonot na kolektivnoto nesvesno, za koga }e dojde migot na soo~uvawe so sebesi, uspe{no da gi izbegne site narodni obi~ai, ama ba{ site. Po~nuvaj}i od utrinskata gimnastika i prvoto kafe.

Isto taka, korisno e memoriraweto latinski pogovor-ki, od tipot:

Difficile est satiram non scribere;1

Inter arma silent Musae; 2

Incertum est quo te loco mors expectat; 3

itaque tu illam omniloco expecta. 4

Pri {to, za prevod na istite, po`elno e da ne se koristi re~nik, tuku da se pronajde avtohtonata mozo~na baza vavilo­n, so nad milion zborovi i frazi, smestena vo crno-belata zona, vo sredi{teto na levata hemisfera.

Otkako }e gi nau~i site, }e bide podgotven da izleze na megdan so sudbinata, kade {to }e sfati deka multo se ipsum quam hostem superare operosius est.

:��:

1 Te{ ko e da ne se pi{uva satira;2 Vo vojna Muzite mol~at;3 Neizvesno e kade }e te zatekne smrtta, zatoa ti o~ekuvaj ja sekade;4 Od site neprijateli najte{ko e da se pobedi{ sebesi.

dis­ciplina

Ako discipulus nau~i

Deka planetava e okrugla

Ili deka ima svod

Odozdola dva stolba

Odozgora rezervoar so voda

Kako discipulus }e se spravi

so naezda na skakulci

vo gluvo doba

Dali discipulus }e isprati

Air force one

Ili }e go stigne pokora

:��:

ga­me­, se­th, ma­tch

Nikoga{ nema da odgatnam kako mo`ev tolku brzo i neosetno da se transformiram vo Чudovi{te?

Denes, iako ve}e sosema iskusna vo noseweto na ulogi-te, ... priznavam deka mi nedostiga starata jas, pred da se zagubi sjajot vo o~ite i da se pojavi pe~atot na vremeto, vo vid na soodvetna maska, {to kaj sekoj {to }e me pogled-ne{e predizvikuva{e ~udewe so primesi na pu-pu, nedaj-bo`e. A jas po~nav da se so`ivuvam so ulogata na izrod, yver, stra{ilo. Ako treba{e da otplatam nekakov dolg, da podnesam kazna, ili prosto zatoa {to nekoj |avolski um posakal da se po{eguva na moja smetka, ne mo`am da zamislam ne{to {to pove}e bi odgovaralo od toa. Ili mo`ebi s$ bilo samo grd son, so zadocneto budewe, ako ve}e se obiduvam da gi pronajdam dobrite strani.

Nema dobri strani. Sepak, vidov kako e da si mrtov dode-ka srceto ti ~uka, di{e{, ekstremitetite ti se vo funk-cija, a hormonite ja la~at plazmata na `ivotot. Li{en si od ~uvstvoto za metafizi~nost, i namesto s$ dominira edna opojna, ~as delumna, ~as totalna amnezija...

Na nekoj na~in, toa me vturna vo begstvo. Pesnata na jarecot. Potrebata da se sokrijam daleku od o~ite na

:��:

lu|eto. Da go najdam Gospod, da Go pra{am „zo{to”, ona {to Jov ne go napravi. Duri i da ne bev vinovna, duri i da be{e prosto eksperiment, ili edna mo`na nasoka na te~ewe na fabulata, sakav da pobegnam, da ne podlegnam na... uslovite na laboratorijata.

I za da ostane mitot za Pepela{ka celosno nepovreden, me dr`e{e edna neve{to skriena nade`, koja{to nekako uspeav da ja prokrium~aram pri preminot na ~udnata gra-nica. Zaedno so pogre{no izbranite ~evli, `rtvuvanite prsti, brojnite pluskavci i voop{to siot mete` okolu stradaweto. Site transformacii {to gi do`iveav vo su{tina bea boksuvawe so lagata, so lagite, so mno{tvo lagi, so izobilstvo od izmami.

Denes, mislam deka ne mo`am pove}e. Ja doprev po­sle­d­nata praznina, i ve}e dolgo vreme mojot `ivot e sveden na ovoj dopir, mo`ebi mojot na~in na postoewe e najbli-zok do onoj na rastenijata, no kako inaku }e doznaev tolku mnogu za du{ata na apsurdot?

Imeno, toa, deka `ivotot e podarok i svetlina, a jas s$ pove}e, i nezapirlivo tonam, a mrakot, kako dnevna soba na nekoja neidentifikuvana supernova, e s$ pogust.

:��:

`ena dieta

Poznavam najmalku dve, koi{to pred da stanat debeli i grdi, bile voobi~aeno popolneti, po standardite na me|u-narodniot meren sistem.

[to e toa vo `ivotot na `enata, {to go pottiknuva nej-zinoto debeleewe? Mi li~i na eden fin, tivok, prikri-en inaet, taka suptilno i gri`livo spakuvan vo masnite naslagi. Ako inaetot ne se gleda, ova sigurno e vidlivo!

Na kogo mu tera inaet debelata (`ena)?

Kako prvo, na celiot svet. Kako vtoro, na sebesi, i tre-to, na site {to na koj i da e na~in zastanale pome|u nea i svetot.

Namesto da vresne, goltnuva kola~e. I toa, samata si go podgotvuva, po tradicionalni recepti od tajniot dolap na baba &. Babata isto taka, pred da go napu{ti ovoj svet, od debelina ne mo`e da se pomesti od krevetot, i re~isi e nevozmo`no da se prefrli vo kov~eg. Od nepoznati pri~ini, namesto da ja izbegne istata sudbina, slikata za debelinata {to go prepokriva svetot, ja vre`uva dlaboko vo potsvesta, i od tamu ne prestanuva da ja pottiknuva taa samata da stane takva, da se vklopi vo slikata. Sekoja sprotivstavuva~ka pomisla, dvojna doza kola~iwa. Bunt.

Zna~i, debelata najprvo stanuva debela vo umo­t. Na prestolot na semo`nata imaginacija se zacaruva golata

:��:

Maja so nevideni oblini, tolku neproporcionalna vo odnos na okru`uvaweto, {to go povnatre{nuva poimot okolina, i so toa ostvaruva eden poblizok i podirekten odnos so svetot, koj{to sega, stokmen vo porite na ko`a-ta, ja nabquduva nea kako sopstvena okolina. Saloto na eden neo~ekuvan na~in go uprostuva na~inot na postoe-we, s$ e na edno mesto, na dofat na rakata, vsu{nost, s$ e (vo) samata raka. Kola~eto, salatata, pitata, jogurtot, i rezervite vo slu~aj na nenadejna smrt. Za da ima so {to da se zanimava raspa|aweto.

prijatelot na s­mrtta

Taka kako {to odvoeno sonuvame, eden den }e morame posebno da umreme, sekoj so svojata sopstvena smrt.

Proveri dali vratata e zaklu~ena, mi veli{, pla{ej}i se da ne te ubie nekoj za vreme na spieweto. Misli{ deka sum opsednata so pomislata na smrtta, no toa e pove}e te-hnolo{ki problem odo{to smrt!

]e znam li da go napravam toa?

Ko­ga be­v de­te­ kako­ de­te­ misle­v; i ubavite mesta od kni-gite gi se~ev so no`i~ki i gi lepev na yid za da mo`am po~esto (ili zasekoga{) da gi gledam i da mislam na niv. Pove}eto bea ubavi razmisluvawa za smrtta, i ne{to okolu razdelbite...

Zatoa sega so denovi se obiduvam svojata volja da mu ja pot~inam na ̀ ivotot, bez da roptam i toa e poopsesivno od najopsesivnoto mislewe na smrtta. Toa e nastan {to }e se slu~i so svoj miris, boja, dvi`ewe i drugo. Koga ja pro~i-tav Tibetanskata kniga na mrtvite, se stapisav od ~udewe i dobiv `elba so denovi da bidam zatvorena vo bilo koj od milionite spomeni od detstvoto kade {to s$ be{e svetli-na. Iako i od nea isparuva{e poraka, kako lebde~ko obla-~e, da se spoznae{ sebesi pred da te ostavi angelot ~uvar. Sigurno, bezdrugo ne bi sakala, pred da zaminam od ova ~udesno mesto nare~eno `ivot, da ja prespijam taa sredba. Ne veruvam deka }e imam druga prilika.

:�1::�0:

gletki

Sekoj del od denot e obremenet so sopstvena ritual-nost, vo tesna povrzanost so ne{tata {to ~ovek gi vnesuva ili iznesuva od svoeto telo. Nastrana od ovoj dnevno-no}en metabolizam, a poglednato niz ni{anot na edna vonkosmi~ka opservatorija, nad idilata vo svetot demnee zakanata na edna, od nikogo povikana isprazne-tost, naj~esto vo vid na nenaseleno kopno {irum plane-tata. Se pra{uva li nekoj {to se slu~uva na mesta {to nikoj nikoga{ nema da gi vidi?

:��:

defokus­irawe

Interesno e koga nekoj {to v~era ti simnuval yvezdi, denes ti doa|a i ti veli „Vrati mi gi nazad yvezdite”.

Osven toa, gleda ako mo`e nekako da napravi popis i na drugite raboti vo vid na pisma, podaroci, zaedni~ki pominato vreme vo pregratka i s$ sli~no na toa.

Pa taka, dodeka navlekuva{ svileni rakavici i so tremor buri~ka{ niz najskrienite }o{iwa na srceto, mu gi vadi{ skapanite yvezdi patem bri{ej}i gi od pra{i-na, navistina mu gi vra}a{, bez da ti se zatresat racete. I si misli{ „ccc, znaev deka ima{e ne{to gnilo vo nego-vite vetuvawa...”

Sre}a {to prostorot na srceto e bez kraj i bez po~etok.

Kako ni{to da ne bilo, se fokusira{ na ne{to drugo.

:��:

kuklata na mitropolitot Antonij

Solenata kukla na bregot na okeanot postojano si go postavuvala najpopularnoto pra{awe na svetot, „Koj sum jas?”

Eden den, koga ve}e bila dovolno solena, vlegla vo {iro-koto vodeno sinilo i go pra{ala „Koj si Ti?” A sinilo-to mol~elo. Molkot bil posilen duri i od beskrajot na siniloto.

Na krajot, koga kuklata sosema se stopila so okeanot, so seta radost na sopstvenoto is~eznuvawe, izvikala: „Znam, Ti si jas!”

:��:

deluzija

Okolu pladne, ~ove~e so interesna lovxiska {apka i skija~ka jakna tropa mnogu pretpazlivo na vleznata vrata i potskoknuva iznenaden koga od zad grb go pozdra-vuvam: “Dobarden”.

“Dobar e, navistina, veli i qubopitno me gleda. “Va{a li e taa fontanata pozadi?” pra{uva tivko, re~isi i ne gi dvi`i usnite.

Se ~udam od kade mu izleguvaat zborovite.

“Ne e fontana.” Se trudam i jas da izgovaram bez dopol-nitelni napori.

“Sepak sum zainteresiran da ja kupam, se razbira, ako vam vi odgovara.” Za mig, kolku {to trae edno trepka-we so o~ite, zabele`av edvaj vidlivo pridvi`uvawe vo leviot agol na dolnata usna. Kako znak deka saka da me odobrovoli. “Pukna cevkata utrovo, go ~ekame majstorot sekoj mig da pristigne, da ja popravi. Ne e fontana i ne e za prodavawe. [to bi pravele bez voda?”

“Treba da gi za{titite cevkite od studot. Ova e plani-na.” Go prodol`i vo istiot manir na nepodvi`nost svoeto izlagawe.

“Arhitektot mi veti deka nema da zamrzne do minus 40.”

:��:

“Denes site vetuvaat nevozmo`ni raboti. Sigurno koga vi vetil bilo prijatno letno popladne, za polesno da poveruvate. Vo prodavnica nikoga{ ne se odi gladen. Se kupuva bez potreba.” Si ja po~e{a retkata brada i vo nedoumica trgna nadolu po skalite, kako da saka{e u{te ne{to da ka`e. Na sred skalilo zastana i po~na da se smee glasno i kako da e samiot od sebesi iznenaden. “A jas... aaa... a... mislev... ha, haaa... mislev deka e... hahaha... deka e fontana... kako li samo...?!” Edvaj gi izgovori zborovite, niz rafalite nezapirlivo smeewe, duri se ispla{iv da ne se zadavi. Poleka oddale~uvaj}i se, na vratata re~isi se sudri so vodoinstalaterot, no ovoj voop{to ne go zabele`a, tuku zaletan so kle{tite vo ednata i do`dob-ran vo drugata raka, se frli vo vodata re{en sekako do istekot na svoeto rabotno vreme, da ja zakrpi cevkata i da go trgne vpe~atokot na ezero koj{to ve}e be{e zafatil dobra polovina od dvorot, mamej}i gi minuva~ite deka e nekoe drugo vreme, na istoto mesto. Taka na lovxijata, mu se pri~ini fontana.

s­lamkata za koja s­e fa}aat dav­enicite

Na planot na postoeweto, vo onoj ~uden period na me|u-vreme, koga se me{aat perspektivite na razni vidovi predodredenost, vo bazata na podatoci ostanuva nepo-kriena so prav, da bleska posilno od najskapocen kamen izrekata: Ako saka{ da go nasmee{ Sevi{niot, ka`i mu gi svoite planovi...

Ne znam zo{to, i najbezna~ajnata predumisla vo ~ija{to grpka gri`livo se spakuvani grst neostvarlivi planovi, vo sporedba so obi~na rekapitulacija na kakvo bilo minato, te`i pove}e samo ako se nabquduva nadvor od ramkite na vremeto.

Na primer, vo migovite koga se slu~uvaat soobra}ajni nezgodi ili koga napa|aat neizle~ivi bolesti, i osobeno na smrtnata postela, ~ovek sfa}a deka ni{to­ ne mo`elo da bide poinaku, i pokraj izobilieto mo`nosti...

:��::��:

drama

So mobilniot telefon vsu{nost si goltnal eden mikro-~ip preku koj sekoj mo`e da ti gi ~ita mislite na sekoe mesto od tvoeto postoewe. Osobeno e interesno koga }e dobie{ pogre{na poraka i za kratko }e se po~uvstvuva{ kako ne­ko­j drug. Mo`ebi edinstveno zaradi ova ~uvstvo vredi da se ima mobilniot.

Toga{ Ti se ~uvstvuva{ kako da ne si Ti, ne{to {to otsekoga{ si sakal da go proba{.

Odej}i so strelkata nadolu, is~uduvaweto vo svesta pre-rasnuva vo edna mala ne~ujna eureka, koga na pragot od sebesi, na krajot od porakata izvikuva{:

-Jas – ne (sum) Jas! Toa e toa.

:��:

se­re­ndipity

Vo ritualot na utrinskoto piewe kafe, vletuva mojata vnuka so globus pogolem od nea samata, i so polet na dete-prizrak, go svrtuva kako vrtimu{ka po podot na sobata. Sledej}i go patot na topkata, nenadejno i so zatvoreni o~i ja zapira, ja is~ituva odbranata destinacija, soop-{tuvaj}i mi go imeto. Jas treba da ka`am da ili ne. I taa pravi spisok.

Vo eden moment zastanuva vo Kina. Jas velam DA.

Taa me poglednuva pod oko, i polutivko veli: ima sars, ako­ li?

Jas potvrduvam u{te edna{, i velam: {toako!

Sosema instinktivno zastanav zad najdolgiot yid na svetot kako roden Kinez.

Treba da se bide patriot vo odnos na celava zemjina topka, si mislam, ili voop{to da ne se bide nikakov.

Me~kin kamen, ili Kineski yid, e slednoto pra{awe.

Pa {to, i vo Afrika be{e sli~no pred nekoja godina, koga go promoviraa HIV virusot. Lu|eto se vrzuvaat, {to stana so lekcijata po detouchment?

Misli globalno, i ne deluvaj; }e po~nam no}e da pi{uvam grafiti po sivite ulici. Grafiti, grafiti!

:��:

Zna~i, kolku e male~ka zemjinata topka, mo`e vo detska dlanka da se smesti. Mi se ~udi zo{to sum ja sakala Ame-rika. I velam: ej, ne mi go dopiraj Peru! Trgni go prstot, da ti poka`am edna reka, sli~na na Gang; jas, poznatiot ~ileanski komita, so fazan na desnoto ramo, i so stotici filmovi na drugoto, i so eden ~ift zlatni mamuzi, so eden star parabrod {to gi prevezuva talka~ite na zapad, plovam po Amazon, i vetrot me {iba, bezmilosno...

Sfa}a{ li, & velam (sega malku jas }e ja indoktrini-ram) nie sme od zemja, i zatoa celava zemja e na{a i ne e na{a vo isto vreme. Ne e va`no kade si, {to si i so kogo si. Va`no e da go nadminuva{ seto toa. Takva e qubovta po definicija. NAD.

Vistinski film, neli? Taa vo sekoj slu~aj ne me razbi-ra. No mo`ebi nekoga{, po mnogu godini, }e se najde vo situacija, koga }e & se najdat zborovive. Zapomni, ako si na korida, seti se na [ar Planina. Me|u lu|eto sekoga{ ima tenzija. No ti dvi`i se, bez razlika. Pova`en od s$ e vnatre{niot prostor, a toj nema granici.

Ima{ li nekoe drugo omileno mesto? Pred da te ispla{at so treta svetska (vojna). Bi sakala eden den da posedam vo Katmandu. A da se iska~uva{? Ne mora.

Sinajska Gora, bezdrugo.

No vaka mila moja, zali~uvame na u~ebnik po geo-grafija. Sekoja igra po odredeno vreme ja gubi magijata. Se se}ava{, na po~etokot, kako ti svetkaa o~iwata koga mi re~e: Vladivo­sto­k! A sega, i najoddale~enoto mesto na planetava mi e ovde, zad zatvoreni o~i.

No}ta, dodeka sum spiela, taa go napravila spisokot od zemji {to gi dopre na globusot, i pokraj sekoja od niv mojot odgovor. DA/NE.

Za nekoga{, da ni se najde.

:100:

nev­ozmo`en politi~­ki dijalog(s­cenario za zagov­or)

Da inscenirame soobra}ajna nezgoda

Vo koja Makedonija }e pogine

I so nov identitet }e se pojavi

Na druga teritorija, vo drugo vreme

So druga religija

I so istoto naselenie

:101:

ubiv­awe na qubov­ta

Sekoga{ so istata nemilosrdna to~nost vo postapkata uspevav vo izrazot na qubovta da ja pronajdam nejzinata sprotivnost. I dodeka trepne{ – blesnuva ostriot zab na omrazata, i te zagrizuva, dlaboko i otreznuva~ki. Toj {to mislel deka te qubi, odedna{ ne znae {to so sebe, na vrtele{kata kontradiktorni ~uvstva i misli, {to na kraj vo najmala raka rezultira so sostojba na ramnodu-{nost, zaradi minimum u~tivost.

Za `al, soblaznitelnite sodr`ini ostanuvaat potisna-ti vo dlabo~inite i pra{awe e dali nekoga{ }e bidat nare~eni so svoeto vistinsko ime.

Samo se obiduvam da is~epkam deka qubovta e ne­{to­ drugo­.

Ne strasta, ognot na telesnoto soedinuvawe. Ne ~uvstva-ta, bla`enoto gubewe na sebesi vo srceto na drugiot. Ne `elbata da go ima{ qubeniot. Ne potrebata da go gleda{ sekoj mig, odovde do ve~nosta.

Ne ve{tinata da se napravi{ sebesi edno so nego. Ni-{to od seto toa.

Sekoga{ ne{to drugo. Mo`ebi sli~no na sloboda. I povtorno, sekoj obid za definicija, ograni~uva.

:10�:

Vo sekoj slu~aj, dobro e ona za {to se misli deka e qubov, da pomine niz {to e mo`no pove}e testovi. Vistinata na s$ }e odolee, a ako qubovta vo svojata krajna instanca ne se izedna~i so nea, e obi~no zala`uvawe.

Crvot na qubomorata go nagrizuva mozokot i kopa vo nego dupka od somnevawe deka e mo`no da saka{ pove}e lu|e odedna{, i za site da sogoruva{ so istiot plam. Kako da e qubovta apsurd.

Ima li samo e­dna {to treba da ja sledi{ do krajot na `ivotot i po smrtta, ili gi ima tolku mnogu {to so eden zbor se narekuvaat SITE i s$?

Ednakvo na skandal vo prikaznata e {to tvoite izbra-nici ne se poznavaat me|usebno i se nemaat sretnato na niedno drugo mesto vo svetot, osven vo tvoeto srce!

E, toa e vistinska, iako­ nevidliva zaednica. :10�:

triv­ija

Nekoi velat deka e dobro po 100 pati na den da pomine{ so ~e{elot niz kosata, bilo dobro za vlaknoto, a i za ko`a-ta na glavata.

I dodeka sekojdnevno ve`bam da ja dostignam famoznata stotka, re~isi sekoga{ nekade kaj {eesettoto zamavnuva-we, i ne sakaj}i, mi navira se}avawe na drevnite panteis-ti~ki civilizacii, ~ii{to c i v i l i imale obi~aj, koga }e pobedele vo vojna, kako znak na triumf, da mu go izvadat skalpot na neprijatelot, i da mu go prinesat kako ̀ rtva na svojot bog na vojnata.

- Ne mo`am vo­ mir ni da se is~e{lam, si mislam.

Moeto sekojdnevie e kako trkaloto na `ivotot, zapo~nu-va so najobi~no ~e{lawe, a potoa so lesnotija na perduv, TRKALEZNOSTA se is~a{uva vo nekoi nepoznati dimen-zii na nepovrat, pri {to so brzina na tri za~e{luvawa vo sekunda, kolektivnoto stanuva mo­e­ li~no sopstveno, i kako del od celinata me ispravuva pred sevkupnata isto-rija na svetot.

Gledam, ne gledam, veruvam, ne veruvam: i pticite nebe-ski se poubavo oble~eni od najglamurozniot stajling na car Solomon i na caricata od Saba ni edno vlakno od glavata nema da & fali, dodeka jas se ~e{lam.

:10�:

teks­turata na kos­mos­ot

I angelite imaat telo, samo e nesporedlivo so teloto na ~ovekot. Poskoro stanuva zbor za ne{to sli~no na hologram, otkolku vistinska materija, kako {to e zemji-niot sostav, vo kombinacija so vozduh, ogan ili voda. Angelite mo`at da se sretnat nasekade, iako glavno ja izbegnuvaat zemjata kako mo`no {etali{te. Se veli deka tie `iveat vo povisokite sferi nad neboto, kade {to e nevozmo`no da se doleta so nekoja od dosega iskonstrui-ranite napravi na ~ovekot, bilo da e raketa, helikopter ili lete~ka ~inija.

Vo sistemot na sonceto, Zemjata ima mnogu nizok rejting na spisokot posakuvani destinacii za razno-raznite ko-smi~ki namernici.

Taka, koga vonzemnite ekskurzii ja nadletuvaat i obi~no zaobikoluvaat, vodi~ot ja poso~uva kako alternativa na rajot, privremeno odredi{te i mesto za namenska upotre-ba. Za katarza na padnatite, za sebepoznanie i qubov, taa fina kr{liva supstanca {to le`i ko biser vrz papokot na svetot.

:10�:

:10�:

~­is­tka

Se molam da me nema

Od ~isto ekolo{ki aspekt

lek za s­mrtta

Vo koj bilo seriozen pristap kon tretiraweto na ova akutno zaboluvawe, iskusnite vra~evi obi~no prepo-ra~uvaat kombinacija od meki sedativi so muskulni relaksansi i sredstva za podobruvawe na mozo~nata koncentracija, so cel vkupnata psihofizi~ka sprega na ~ovekot da se podgotvi za do~ek na smrtta, sli~no kako za Nova godina.

No najbezbolen lek e, vo sekoj slu~aj, be­smrtno­sta. Da se zema vo kontinuitet, sekojdnevno, po nekolku grama ~ist otrov za gluvci.

:10�:

rakopis­i na {ala na s­mea

Vo vremeto koga Aristotel odel po zemjata, kardiolo-zite uspeale da ja proturat dogmata spored koja iskrivu-vaweto na muskulite na liceto vo gr~ na nasmevka, bilo {tetno za rabotata na srceto, i istovremeno go zabrzu-valo procesot na stareewe. Sovetot na seriozni starci vedna{ skoval zakon za zabraneto smeewe, vo javniot i vo privatniot `ivot. Kako posledica na ova, pla{ej}i se od kazna, osuda, stigmatizacija i sli~ni reperkusii, lu|eto so vekovi ja potisnuvale smeata {to im nadoa|ala vo najrazli~ni sekojdnevni situacii.

Edinstven na~in smeeweto zasekoga{ da ne zamre, bile mislite. Lu|eto umirale od smeewe vo duhot, dodeka navidum leele solzi ili ednostavno bile seriozni. Taka nastanal teatarot, i potrebata od katarza.

I den denes, koga nekoj }e ka`e vkusna {ega vo milje na zabetonirano seriozna atmosfera, mi se vra}a duhot na ovaa dogma, i do mila volja se umiram od smeewe.

Osobeno e golemo zadovolstvoto, koga od prodorniot zvuk na smeata, po povr{inata na betonot se pojavuvaat puknatini, a na serioznosta & se razni{uvaat temelite, nebare smeata e mo}.

:10�:

trans­fer na is­kus­tv­o

Se se}avam, koga prvpat slu{nav deka e dobro ~ovek da se u~i na tu|ite gre{ki, re{iv da napravam gre{ka {to ne ja napravil nikoj.

Otkako ja napraviv, ja patentirav vo Republi~kiot zavod za patenti, i so netrpenie ~ekav nekoj da zgre-{i. Gre{kata ima{e te`ina na prekuokeanski brod, i obi~no otkako }e ja napravea, lu|eto instinktivno dobi-vaa `elba da skoknat od brodot. Patentot se sostoe{e vo edna mala rozeva guma za spasuvawe {to ode{e vo paket so gre{kata.

:10�:

is­pov­ed pis­mo

Monotonijata na `ivotot golta sè pred sebe. A toa se dozvoluva ne sakaj}i, zaradi linijata na pomal otpor. Duri i nema da zabele`i{, a ve}e dlaboko si zagazil vo efemernost. Treba ~ovek da si najde ne{to {to postojano }e go izmestuva od ramnote`a…

Smrtta, na primer.

Dodeka gi pi{uvam redovive nekoj umira. Na razni na~ini. Vo avtobus, da re~eme, dosta nevoobi~aeno. Vo vojna. Ili avion.

Zo{to sekoga{, i re~isi, bez isklu~ok, nejziniot na-stap e nenadeen? Ili, sepak, postoi nekoj poseben na~in za podgotovka ili predznaewe, ili… Na primer, u{te za vreme na `ivotot da se umre, a potoa, vo sudniot ~as toa da bide samo formalnost…? Ili, da se stavi sè vo kufer, da se otide na pla`a, da se legne na pesokot i da se ~eka?

Nekoga{, ne mnogu odamna, iako ne mo`am da procenam kolku mnogu ne, se pla{ev deka }e vlezam vo nekakva rutina i }e ispu{tam da sum svedok na ubavinata na `ivotot. Sekoga{ koga se naviknuvam na odredeni situa-cii… predeli, lu|e, mesta, ambienti, pejsa`i, problemi… postoi taa opasnost. Di{eweto kako posledna navika. Potreba, ne{to bez koe ne mo`e.

:110:

I ako ne ja dobie{ potrebnata doza, umira{. Go imam toa ~uvstvo, postojano... Ovostranoto ne znam od koja stra-na e. Dali vo radost ili vo taga, seedno, oti toa & pripa|a na du{ata. Crnoto i beloto stanuvaat boi na izedna~e-nost. Vo pozadinata na seto ova, ima eden izvor na svetli-na, od koj proistekuva sè. Temninata e samo otsustvo na svetlinata, no i toa otsustvo, senkata, mrakot, i tie mi se ~inat proyirni, privid {to ne zvu~i dovolno ubedlivo. Zloto nema bitie. Silata na voskresenieto pokriva sè.

Denes posakav so nekogo da gi razmenam ovie misli. A potoa, si rekov, mo`ebi jas, zaboraviv da mislam, ili da zboruvam?… [to bi ka`ala, sega, koga nekoj bi bil ovde? Vistinski, od srceto? Bi izustila nekoi zborovi na qubov, no potoa; bi mol~ela. Mojot mimesis na ludiloto sekoga{ zavr{uva vo molk. Smetam na dlaboka iskrenost. Poslednata maska zad koja nema ni{to, osven samoto ni{to. Ne znam dali, doprena od ova ni{to, vo bezdnata na sebe….. molkot mi e edinstven na~in ne{to vistinski da ka`am. Kolku e toj sposoben za odnosnost. Jas do bes-kraj bi gi razmenuvala svoite misli so mno`estva sitni ni{tenca… I se pla{am da ja poka`uvam svojata vnatre-{nost. Smeam li nekomu da mu go poka`am svoeto ni{to? Mo`nata reakcija? Ili ne e va`no...

:111:

me~­ s­o pov­e}e os­trici

Na dnoto na du{ata vo srceto na s$ kade za da se spu{ti{ Pominuva{ preku iljada NE

Zboruva Bog

I nema da Go vidi{ ni Nego, nitu svetot, za{to tamu Bog Samiot Sebesi se gleda

:11�:

poligoni 2

Vi se javuvam od tajniot vselenski brodso mnogu ~uden energetski kodPa|aat meteori i kometi vo usviten `ari neboto tivko bleska ko skapocen darKade i da plovi{ ~udesno e ko sonod ti{inata nasekade e~i bes{umen yvonI levo i desno, i dole i goreBeskrajno ubavo, ~udesno moreOblaci lesni branovi sini{kolki i `elki, peso~ni diniPustini `olti vodopadi diviod zrnca pesok golemi niviElen~e ripka so skakulec na rogpol`av i kow~e se trkaat so smokBulka i vrabec se sretnale vo letkompir, roza i luk~e napravile buketI na site svetlinata poligoni im praviza da ne mo`e mete`ot pod svoe da gi stavi:da ve`baat neumorno den i no}vo znaeweto za sebe da najdat mo}, ta mirot da go pleni celiot svetda nema kraj ovoj ~udesen let

Na Jo­pa

:11�:

BELE[KA ZA AVTORKATA

Avtorkata Galijana M. ne postoi, tuku e izmislena li~nost zad koja se krie vistinskiot avtor na knigata raskazi Poligoni. Dokolku go otkrieme, se doveduva vo pra{awe potrebata od novosozdadeniot, privremen iden-titet na pisatelkata.

Vistinskiot avtor, vo koordinacija so izdava~ot, so ovaa igra na identiteti, saka da sozdade platforma za soo~uvawe na sprotivstavenite tezi vo vrska so identi-tetot na sè {to postoi, koristej}i se so identitetot na Galijana kako to~ka na mo`no vkrstuvawe so nepostoe-~koto.

Inaku Galijana e rodena vo mart 2007 godina vo Makedo-nija, i ova e nejzino debitantsko ostvaruvawe.

:11�: :11�: