forum-csrd.org.mkforum-csrd.org.mk/wp-content/uploads/2007/11/fa_br4_koridor8_mk.… · Tema na...

$: forum-csrd.org.mkforum-csrd.org.mk/wp-content/uploads/2007/11/fa_br4_koridor8_mk.… · Tema na brojot: Koridor 8; politi~ki, strate{ki i ekonomski aspekti. Izdava: Forum-Centar za$

Forum ANALITIKA broj 4, Dekemvri 2005

Izleguva ~etiri pati godi{no.

Tema na brojot:Koridor 8; politi~ki, strate{ki i ekonomski aspekti.

Izdava:Forum-Centar za strategiski istra`uvawa i dokumentacijaul. "Kosta Novakovi}" broj 16, 1000 SkopjeTel/faks: 02/ 31 21 100E-mail: [email protected]

Za izdava~ot;

Pretsedatel na bordot:\uner Ismail

Programski direktor:Sa{o Ordanoski

Urednik:Gordan Georgiev

Odgovoren urednik:Filip Nelkovski

Lektura:Gordana Ilieva

Grafi~ki dizajn:Boban Angelovski

Pe~ati:Forum print Kumanovo

Tira`: 500 primeroci

Sledniot broj na Forum Analitika izleguva vo mart 2006.

S O D R @ I N A

Prv del:

Potrebata od osmiot hodnikFilip Nelkovski .................................................................................. 11

Transportnite koridori -Mapi .......................................................................................................... 23

Geopoliti~kite implikacii na Koridorot 8Brenda Li Pirson ................................................................................ 37

Sagata nare~ena Koridor 8@equ @elev ........................................................................................... 49

Koridor 8; Vlijanie vrz ekonomskiot razvojTomas Ingland ....................................................................................... 59

Koridorot e motivacija za regionalna sorabotkaEmanuela Del Re ................................................................................... 69

Interesot na Italija vo realizacijata na Koridorot 8 Tehni~ki sekretarijat Koridor 8 ................................................... 77

Vtor del:

Infrastruktura za dostava na naftaTed Ferguson ........................................................................................... 85

Bezbednosnoto i geostrategiskozna~ewe na Koridorot za MakedonijaToni Milevski ....................................................................................... 93

Makedonija vo ramkite na evropskata energetska politikaVesna Borozan ........................................................................................ 103

Investicii za integracija na regionalniotpazar na energija vo Jugoisto~na EvropaTraj~e ^erepnalkovski ........................................................................ 113

AMBO e pridobivka za cel BalkanMihajlo Evrosimovski ......................................................................... 125

Klu~nite linkovi na KoridorotPristani{tata na Koridorot ............................................................ 137

Albanskata infrastruktura i Koridorot 8\erg Mura ......................................................................................... 143

Crnomorska TurcijaQup~o Ristovski ........................................................................... 150

Tret del: PERSPEKTIVI

Koj kogo }e reformira - Turcija EU ili obratno?Edvard Mitevski ........................................................................... 163

"Makedonija": Sinonim za sorabotka namesto problemKalinka Senti} Gaber ................................................................. 175

Kapitalot nema granici(Gr~kite investicii vo Makedonija)Dame Damevski ................................................................................. 183

Predgovor

Koga se dogovaravme, ovde vo Forum - CSID,"Koridorot 8" da ni bide nose~ka tema na ~etvrtiotbroj na Forum Analitika, ne moèvme ni da pret-postavime kolku te{ka i neblagodarna zada~a sipostavuvame pred sebe. Ednostavno, u{te od prviot denbevme soo~eni so dva vida problemi: be{e neverojatnote{ko da se najde relevantna bibliografija, kako imaterijali za koridorot, a golem del od avtoritekoi{to gi kontaktiravme bea soo~eni so temi {tonikoga{ prethodno ne bile sistematski obrabotuvani.Imavme vpe~atok deka podgotvuvame tematski broj~ija{to tema e himera.

Krajniot proizvod {to go drìte v race ne ehimera: se raboti za zbir na avtorski tekstovi koianaliziraat specifi~ni aspekti od Koridorot 8, pred-lagaat razli~ni opcii za konkretni pra{awa i po-stuliraat tezi za idniot razvoj na Koridorot: od toakako }e izgleda bezbednosniot pejza` vo uslovi nafunkcionalen Koridor 8, do pra{aweto kako i kade }e sepovrzat opti~kite kabli.

Ovoj broj na Forum Analitika ima namera da gopretstavi pra{aweto za Koridorot 8 pred makedonska-ta javnost. Smetame deka ovaa tema nedovolno, a ~estoi pogre{no, se tretira kaj nas. Od druga strana, nemadilema deka toa e i edno od klu~nite pra{awa koi voidnina dramati~no }e se odrazat na na{ata realnost.Koridorot 8 sega zasega postoi na georgrafskitekarti: toj e eden zbir od ridovi, dolini, reki, prevoi izalivi. No, ve}e utre moè da stane edna od glavnitealki za povrzuvawe na Evropa so Azija.

Vo taa smisla, obidot da se sistematiziraatovie pra{awa vo edno vakvo izdanie pretstavuva pioner-ski potfat i, se nadevame, pottik za idno potemelnoistraùvawe na ovaa tema.

Gordan GeorgievDirektor na Forum - CSID

1.del

11

K O R I D O R 8

POTREBATA OD OSMIOT HODNIK

Pi{uva: Filip Nelkovski*

Temata "Koridori" na Balkanot e podredena ili, barem, nego zasluùva potrebnoto vnimanie. Fakti~kata situacija, pak,sosema sprotivno, naveduva na toa deka koridorite kako temabi trebale da bidat tretirani i pove}e od seriozno. Nie, voForum CSID, smetame deka realizacijata na Koridorot 8 i naKoridorot 10 e od su{tinsko zna~ewe za bezbednosta, zaekonomskata i za politi~kata stabilnost, odnosno deka, dolgo-ro~no gledano, stanuva zbor za tema {to ima strate{kava`nost za zemjata. Isto taka, smetame deka mnogu dolgo (ilinikoga{) koridorite ne bile tretirani kako proces ~ija{torealizacija bi pridonela za stabilizacija na regionot, i voekonomska i vo politi~ka smisla. Za da moème da zboruvameza toj famozen zaedni~ki pazar na zemjite od JIE, za 60-te mi-lioni potro{uva~i, za ostvaruvaweto na regionalnatasorabotka preku koja, vo perspektiva, sleduva politi~ka sta-bilnost i ekonomski blagodet, treba da razbereme deka infra-strukturata mora da se adaptira na potrebite na edna sovreme-na dràva, obezbeduvaj}i pritoa lesen, ednostaven i brz protokna stoki i na lu|e, duri i po cena da staneme najzadolènadràva.

Globalizacijata, so svoite dva osnovni losta - liberal-izirana me|unarodna razmena i me|unarodno mobilni kapital-ni investicii, pretstavuva osnoven sekularen trend na svet-skata ekonomija1 . Nie, ednostavno, mora da se globalizirame, itoa vo mentalitetot, ili mora da po~neme da razmisluvameglobalizatorski.

Koridorot 8, zamislen kako pateka {to }e se protega odsvojata najzapadna to~ka, Bari, do svojata najisto~na to~ka,Varna, infrastrukturno zaostanuva zad site drugi koridori.Dodeka go istraùvavme Koridorot i aspektite od koi zavisi

1 “Globalizacija i ekonomski razvoj-teorija i politika”; Van~o Uzunov.Univerzitet Sv. Kiril i Metodij-Skopje, Praven fakultet, Skopje 2002

12

negovata realizacija, dojdovme do nekolku bitni soznanijakoi{to moàt da se izvle~at kako poenti.

Na ovaa tema razgovarav so pove}e od pedesetina lu|e,site, pomalku ili pove}e, upateni vo temata. Od razgovoritemoàt da se izvle~aat nekolku zaklu~oci. Prvo, kaj del odupatenite sogovornici prvata asocijacija za poimot "koridor"e naftovodot AMBO. V red, AMBO e sekako edno od najprepoz-natlivite imiwa vo kontekst na Koridorot 8, no naftovodot e,sepak, samo edna alka od sinxirot. A za taa alka da bide celos-na, zamisleno e niz rutata da se ostvari protok na prirodengas, elektri~na i nuklearna energija, jaglen, voda, telekomu-nikacii... Toa se proekti koi{to, spored visinata na fina-siskite sredstva {to treba da se vloàt vo niv, imaat pri-bli`no ista cena kako onaa {to treba da se plati za izgradbana naftovodot {to }e minuva niz Koridorot 8 (1,2 milijardidolari), pa duri i pove}e od toa. AMBO moè da bide nositel,prva asocijacija, pa duri i za{titno ime ili brend naKoridorot. Ako go izgradime AMBO, Koridorot }e se slu~iutredenta.2 Naftata kako resurs vo is~eznuvawe (ili soograni~en rok na traewe) e vaèn faktor okolu koj se kreirageostrate{kata politika (osobeno denes), a tokmu zatoanaftovodot AMBO, odnosno negovata realizacija, moè dazna~i i injekcija ili doping za realizirawe na drugite proek-ti. Naftovodot e najgolemata cena i pridobivka od Koridorot8.3 No, dali e toa sî? Ne, vo nikoj slu~aj.

Su{tinska e, se razbira, izgradbata na transportnatainfrastruktura. Modernite avtopati{ta (za da izbegne 3,5~asa vozewe od Skopje do Sofija, oddale~eni samo 211 km),sovremenoto èlezni~ko povrzuvawe (èlezni~kiot trans-port e, sepak, najevtin), modernite i efikasni aerodromi, kakoi pristani{tata na koi }e se rastovaruvaat i utovaruvaat mi-lioni kontejneri stoka, kako i zgolemenata frekvencija naaviosoobra}ajot, preku osovremenuvawe na aerodromite, i

2 Ted Ferguson; pretsedatel na AMBO; 8th International Conference ”Constructionof the Regional Infrastructure in the Balkans and the European Integration”; Sofija, 18-19/06/20053 Fatmir Besimi, minister za ekonomija na RM; TV Sitel, “Zebra”, 14.6.2005

13

K O R I D O R 8

vistinskata konkurencija vo aviobiznisot4 se osnovata nakoja{to treba da se kreira Koridorot. Kolku i da e AMBOstrate{ki vaèn proekt...

Vo toj kontekst, zabeleàv deka poimot "koridor" gopovlekuva atributot proekt. Dali e proekt? Toa e proces {to(}e) trae so godini i nema opredelena vremenska ramka za nego-vo zavr{uvawe. "Koridorot 8, definitivno, pretstavuva pro-ces"5. Pove}eto avtori gi koristat obata termina.Terminologijata e, sepak, pomalku va`na, vo sporedba sorabotite koi{to treba da se zaokruàt. Koridorot e multi-modalen proekt vo koj se sodràni pati{ta, èleznica,nafotvodi, transportna mreà i infrastruktura.6

Vo toj proces ili proekt, izgradbata na infrastrukturataima ve~en karakter. Vsu{nost, sozdavaweto na transportnatamreà po dolìnata na koridorite 8 i 10, do nejzinotozavr{uvawe, dokolku voop{to moème da zboruvame za takvone{to, e streme` na site (normalni) kreatori i sproveduva~ina politikite, osobeno na Balkanot, kade {to poradi nizakrvavi vojni, no i poradi avtokratskoto upravuvawe {to pot-setuva na klasi~na diktatura, infrastrukturata (onamu kade{to postoe{e) be{e uni{tena. Za razlika od site vojni koi,naj~esto, se vodat za infrastrukturata, vojnite {to se vodea nateritorijata na porane{na SFRJ se vodea protiv infrastruk-turata.7 Ottuka, potrebata za povrzuvawe e pogolema od koga ida e dosega, no ne samo poradi kopenha{kite kriteriumi zaregionalna sorabotka. Ednostavno, toa e neophodnost akosakame da preìveeme. Site nie vo Evropa sme sijamski bli-znaci i ne moème da preìveeme eden bez drug, a osobeno ne na

4 Vo plan e formirawe na zaedni~ka balkanska aviokompanija na site zemjiod Balkanot, ne{to sli~no na SAS, avionska kompanija formirana od skan-dinavskite zemji.5 Ted Ferguson; pretsedatel na AMBO; 8th International Conference “Constructionof the Regional Infrastructure in the Balkans and the European Integration”; Sofija,18.6.2005 6 Corridor VIII, Realization, financing, works, impact; Emannuela C. del Re7 Emil Konstantinesku, porane{en pretsedatel na Romanija; 8th InternationalConference “Construction of the Regional Infrastructure in the Balkans and the EuropeanIntegration”; Sofija, 18.6.2005

14

smetka na drugiot.8 Navistina, vo erata na globalizacijata, eravo koja{to telekomunikaciskite i tehnolo{kite dostignu-vawa beleàt stepen na perfekcija, e sosema glupavo da zboru-vame za potrebata od zaemna sorabotka. Sega zboruvame sojazikot na sovremenoto vreme, so naglasena opredelba zasorabotka i za me|usebno po~ituvawe.9 Sovremenata infra-struktura, koja{to ovozmoùva nepre~en, lesen i ednostaventransport na stoki i na patnici, vo ovaa era e neminovnost zaegzistencija na narodite na Balkanot.

Izgradbata na infrastrukturata podrazbira pari, noMakedonija ne e sposobna da finansira proekti od javeninteres. Istoto vaì i za drugite zemji od regionot. Cvrstatamonetarna politika na dràvata, so niska inflacija i so sta-bilen kurs na denarot, op{tata fakti~ka ekonomska situacijai makroekonomskite pokazateli ne dozvoluvaat takvo ne{to.Nitu drugite dràvi zasegnati od Koridorot ne moàtsamostojno da odvojat golemi finansiski sredstva za infra-strukturni proekti, i pokraj toa {to del od niv dostignuvaatisklu~itelno visoki cifri na stranski direktni investicii,osobeno Bugarija. Nedostigaat zaedni~ki regionalni proektikoi bi konkurirale za pari~ni sredstva od fondovite naevropskite finansiski institucii. Potrebno e ramnopravnoda se ponese tovarot na finansiraweto, a javnite fondovi nadràvite, zaedno so zemjite od EU, da go ponesat najgolemiottovar.10

Otkako koridorite koi minuvaat niz Makedonija, odnosnoKoridorot 10 i Koridorot 8, bea otpi{ani od evropskatatransportna mapa, delumno kako rezultat na polti~kata neak-tivnost, no pove}e poradi promoviraweto na konkurentnataoska kon Azija (Belgrad-Ni{-Sofija-Istanbul), od pri~ina{to celta na EU e povrzuvawe so strate{ki va`niot regionokolu Bosfor, parite nameneti za proektite vo ramkite nakoridorite 8 i 10 bea te{ko dostapni. Koridorite 8 i 10 se

8 Qubi{a Georgievski, Dnevnik, 22 juni 20059 Boris Trajkovski; Utrinski vesnik, 14 juli 200310 Georgi Prvanov, pretsedatel na Bugarija; 8th International Conference“Construction of the Regional Infrastructure in the Balkans and the European Integration”;Sofija, 18.6.2005.

15

K O R I D O R 8

vrateni na transportnata evropska mapa, iako eden od glavnitekriteriumi na EU, frekvencijata, ne e ne{to so {to moèmeda se pofalime. "I pokraj toa, uspeavme da ja ubedimeEvropskata komisija za va`nosta na ovie koridori koi{tominuvaat niz regionot i za glavnata ruta na Koridorot 10. Tojpovtorno se nao|a na mapata na EU, ozna~en kako transna-cionalen koridor, a Koridorot 8 e nazna~en kako transevrop-ski koridor, me|utoa od podolg razmer, {to e i logi~no, soogled na frekvencijata na soobra}ajot i trgovijata {to seodviva. Ili, podobro re~eno, ne moème da se pofalime sogolema brojka, odnosno ne moème da gi zadovolime kriteri-umite i metodologijta postaveni od EU".11

Politikata na povrzuvawe na Evropskata unija so Azija eprioritet, a toa e teza koja{to vo posledno vreme e sî poza-stapena i potransparentna. Po~etokot na pregovorite zapolnopravno ~lenstvo na 80-milionskata Turcija e eden odpokazatelite {to, vo izvesna mera, ja potvrduva ovaa teza.Geografskata pozicija na Turcija garantira natamo{nopovrzuvawe so Bliskiot Istok, kako i dolgoro~na proekcija zapovrzuvawe na nekoi vlijatelni lobi-grupi vo evropskiteinstitucii. "Presudna uloga za vra}aweto na koridorite namapata na EU odigra frekvencijata, no i politikata na EUkoja{to vo momentov zna~i povrzuvawe na Evropa so Azija".12

Dobivaweto na sredstvata }e zavisi od evrointegra-tivnite procesi i od statusot {to Makedonija o~ekuva da godobie do krajot na 2005 godina. Nadeìte za otvorawe na patotkon fondovite na EU stanaa u{te poizrazeni po pozitivnatapreporaka na Evropskata komisija Makedonija da stane zemja-kandidat za EU. Pokraj drugite beneficii koi gi nosi statu-sot zemja-kandidat, toa bi i ovozmoìlo na RM pristap do fon-dovite. Vo vakva situacija, vremeto ne e na stranata naMakedonija, za{to "dokolku Makedonija dobie pozitivno mi-slewe od Evropskata komisija, toga{ moème da pomineme nanoviot instrument IPAK.13 Me|utoa, toj instrument }e ni

11 Svetlana Gligorovska; Ministerstvo za transport i vrski. TV A1,29.9.2005. 12 Isto;13 Instrument za poddr{ka na zemjite koi bi trebalo da stanat ~lenki naUnijata.

16

bide na raspolagawe duri od 2007 godina".14

Edinstveno vo ovoj region svetskite finansiski insti-tucii (EBOR, EIB, Svetska banka, MMF i drugi) nastapuvaatzaedni~ki. Deka ima pari pokaùva i podatokot dekaEvropskata komisija samo za investicii vo èlezni~kata i vopatnata infrastruktura do 2015 godina ima predvideno 16 mi-lijardi evra.15 Ponatamu, ministerstvata za transport i vrskiimaat potpi{ano Deklaracija16 so koja se otvora mo`nosta zainvestirawe vo transportnata mreà, preku EIB (Evropskatainvesticiona banka). Spored taa deklaracija, EIB e podgotve-na da kreira novi investiciski kapaciteti za evropskitekoridori, so dolgoro~ni zaemi do 35 godini, pri {totro{ocite za proektite }e bidat pokrieni so 75%, a ostatokot}e treba da bide obezbeden od samite zemji. Stanuva zbor zasuma od 50 milijardi evra za periodot od 2004 do 2010 godina.17

Vo politi~ka smisla, vra}aweto na mapata na evropskitekoridori moè da se protolkuva kako dobar signal zaMakedonija i za regionot. Od finansiski aspekt, pak, namtreba da ni bide jasno deka cenata za realizacija na proektitevo ramkite na Koridorot 8 e cena koja{to makedonskataekonomija ne moè da ja plati. Ottuka, obezbeduvaweto finan-siski sredstva od evropskite finansiski institucii, na koe muprethodi obezbedena politi~ka poddr{ka, e od krucijalnozna~ewe za realizacijata na proektite na Koridorot.Po~etokot na pregovorite za polnopravno ~lenstvo }e sozdadeatmosfera {to }e se bazira na eden realen optimizam, poradi{iroko otvorenite vrati do evropskite finasiski fondovi.

Dotolku pove}e {to zemjite koi se zaseganiti so ovapokaùvaat neskriena i jasno izrazena politi~ka volja zasorabotka. Taka, zemjite od Zapaden Balkan potpi{aaDogovor18 so koj po~nuva da funkcionira transportnata opser-

14 Svetlana Gligorovska; Ministerstvo za transport i vrski. TV A1, 29.9.2005.15 Erhard Busek, specijalen koordinator na Paktot za stabilnost; "Europe 'sNew Frontier: Business and Investment Strategies in South Eastern Europe'', Toronto 16Februari 2005.16 Potpi{ana e vo Bari, na 18 septemvri 2003; 17 Utrinski vesnik, 19 septemvri 2003.18 “Dogovor za implementacija na Memorandumot za razvivawe na glavnataregionalna mreà na JIE", potpi{an vo Skopje, na 10 noemvri, od ministriteza transport na zemjite od Zapaden Balkan.

17

K O R I D O R 8

vatorija za JIE, poto~no Sekretarijatot SEETO, kako instru-ment preku koj ovie dràvi zaedni~ki }e baraat pari od EU zaimplementacija na proekti od transportnata infrastruktura.Spored ovoj dogovor, predvideno e zemjite da apliciraat zaed-no za da obezbedat sredstva od me|unarodnite finansiskiinstitucii za realizacija na 145 infrastrukturni proekti,~ija{to vkupna vrednost iznesuva 8 milijardi evra. Samo zaMakedonija, vo ramkite na koridorite 8 i 10, e neophodnafinansiska pomo{ vo visina od 1,5 milijardi evra. Za imple-mentirawe na proektite treba da se napravi mnogu pove}e oddeklarativnite zalo`bi za regionalna sorabotka. Evropskatakomisija e podgotvena da pomogne, no zemjite se tie koi trebada zasluàt.19

Trasata niz koja{to }e minuva AMBO (za koj ve}e rekovmedeka moè da se smeta za osnova na Koridorot), pokraj mnoguteizmeni koi gi pretrpe poradi razni politi~ki, ekolo{ki igeografski pri~ini, se ~ini, sega e definitivna. Rokot zapo~etok na izgradbata, iako mnogupati probien, e mart 2006godina. [to se odnesuva do trasata, nema nikavi problemi.20

Proektiran paralelno so trasata Via Ignacia,Koridorot 8 vo nekoi nau~ni krugovi se smeta za direktnakonkurencija na Via Ignacia. Vo poslednite nekolku godinitrasata Via Ignacia stana prioritet za Grcija i za nea se izd-vojuvaat golemi finansiski sredstva. Ottamu doa|a ineskrieniot i jasno vidliv pritisok od strana na gr~kitevlasti za opstrukcija na proektite povrzani so Koridorot 8.Zboruvaj}i za ulogata na Grcija vo regionot ili, pokonkretno,za aktivnostite vo vrska so koridorite, eden od malkute lu|ekoi se iskreno posveteni na realizacijata na Koridorot 8odgovornosta za zastojot na rabotite ja locira tokmu kajGrcite, koi, me|u drugoto, stavaat veto na realizacijata naKoridorot 8.21

I pokraj sî, realizacijata na proektite vo ramkite naKoridorot 8 najmnogu zavisi od zemjite koi go kreiraat, a tuka

19 Edgar Tilman, Generalen sekretarijat za transport na EK, 10 11.2005,Skopje, MIA 20 Gligor Ta{kovi}; TV Kanal 5, 30 oktomvri 2005 21 Emanuela del Re; 8th International Conference “Construction of the RegionalInfrastructure in the Balkans and the European Integration”; Sofija, 18.6.2005

18

treba da se spomene i Italija, poto~no Tehni~kiot sekretari-jat vo Bari, osnovan za taa cel, koj treba da gi koordiniraaktivnostite, {to e izvonredno te{ka zada~a koga stanuvazbor za obemen zafat od vakov tip. Nastrana institucional-nite aspekti za razviena funkcionalna regionalna sorabotka,poèlno e sekoja od dràvite da promovira, vo ramkite nasamite dràvi, kompetitivnost i da nastojuva da privle~e {topove}e i doma{ni i stranski investicii, {to, pak, }e rezulti-ra so zgolemen ekonomski rast.

Toa e osobeno zna~ajno po pozitivnata preporaka odEvropskata komisija i, kako retko koga vo izminative 16 godi-ni, opravdaniot optimizam vo presret na odreduvaweto nadatumot za pregovori so Unijata, koj so sebe go nosi klu~ot zavratite od fondovite za realizacija na infrastrukturniteproekti, obezbedenite sredstva za po~etok na izgradbata naAMBO (nedostigaat 300 milioni dolari, koi spored investi-torot }e se obezbedat lesno), potpi{uvaweto na Dogovorot zaedinstven energetski pazar na zemjite od JIE.22 Od toj aspektse ~ini deka realizacijata na Koridorot 8 e izvesna, i pokrajtoa {to, od ovaa distanca, krajot na procesot ne e vidliv.23

Edna od celite zaradi koi go analizirame pra{aweto zaKoridorot 8 vo ovoj broj na Analitika e tokmu taa - da jaskusime distancata ili da se obideme da go skratime vremetopotrebno za realizacija na Koridorot 8 so site negovi kompo-nenti. Vo statiite objaveni na slednite stranici od ovaizdanie na Forum Analitika, obrabotuvaweto na temata nebe{e voop{to lesna zada~a, zatoa {to postoi golem nedostig

22 Na 25 oktomvri vo Atina e potpi{an Dogovorot za edinstven zaedni~kipazar na elektri~na energija vo zemjite na JIE. Toa pretstavuva prva multi-lateralna spogodba potpi{ana me|u zemjite od JIE. Spored procenkite naSvetska banka, vo energetskiot sektor na Jugoisto~na Evropa vo narednite15 godini treba da bidat vloèni pribli`no 12,5 milijardi evra (za obnovana postojnite i za izgradba na novi kapaciteti), kako i dopolnitelni 8,3 mil-ijardi evra investicii za prenos i za distribucija. Celta na energetskatazaednica }e bide pro{iruvawe na odnosite me|u Evropskata unija i balkan-skite dràvi, kako i odrùvawe na mirot, stabilnosta i na ekonomskiot rastvo regionot. So Dogovorot se sozdava najgolemiot energetski pazar so 500milioni potro{uva~i. Istovremeno, Dogovorot predviduva formirawe naedinstven pazar na elektri~na energija i priroden gas, kako i sozdavaweuslovi za slobodna konkurencija.23 Nekoi avtori ja spomenuvaat godinata 2020 kako godina za zavr{uvawe narabotite po dolìnata na Koridorot.

od literatura na taa tema, fakt potvrden i od samite avtori.Tolku pogolemo e zadovolstvoto od publikuvaweto na izdanie~ija nose~ka tema e nedovolno apstrahirana.

19

K O R I D O R 8

OD BARI DO ]AFASAN

Najju`niot koridor od site panevropski koridori,za àl, ne moè da se pofali so stepenot na infrastruk-turniot razvoj. Ova osobeno vaì za kompletnata infra-struktura na teritorijata na Albanija, del odèlezni~koto i patno povrzuvawe vo ZapadnaMakedonija (delot od Ki~evo kon Ohrid i Struga),Isto~na Makedonija (delnicata Kriva Palanka-DeveBair) i delot {to prodolùva kon Istok, na teritorijana Republika Bugarija.

Patot od Bari do Struga, preku glavnoto albanskopristani{te Dra~, sozdava edna mo{ne verodostojnaslika za infrastrukturata vo ovoj del od Koridorot.ûvstvoto na komfor {to proizleguva od udobnoto patu-vawe na delnicata Bari-Dra~, inaku sedum~asovno pri-jatno pate{estvie so ferito na Ionnis (gr~ka kompanija),ne moè da se sporedi so ona koe{to sleduva{e - od Dra~do Ohrid. Se napiv kafe na edna od glavnite ulici voovoj ubav pomorski grad, koja{to moè slobodno da gonosi imeto gostivarska ili tetovska, so ogled na brojotna kafeteriite, piceriite i burekxilnicite ~ii{tosopstvenici poteknuvaat od polo{kiot kraj. Magistral-niot pat {to preku Elbasan, na Zapad, ve vodi do]afasan e toj del od Koridorot {to go potisnuva mojotoptimizam za realizacija na Koridorot. Se uveruvam voneverojatnostite za koi{to dotoga{ samo sum ~ital ilislu{al... Bunker za sekoj ìtel poedine~no i namernoiskrivuvawe na trasite na pati{tata so uredba na Enver

Hoxa, a so objasnuvawe deka na toj na~in neprijatelotpote{ko }e izvr{i invazija vrz glavnite gradovi voAlbanija... [irinata na prugite ne e standardna, tuku eza nekolku santimetri potesna od standardnopropi{anite dimenzii, odnosno od onaa koja{to va`i vodrugite evropski zemji. Pri~inata e ista - strav odneprijatelska invazija. Kako vo retko koja zemja ovdepostoi tunel so eden vlez (verojatno poradi nedostig odsredstva za da se dovr{i izgradbata) i stolb od nadvoznikkoj, namesto otstrana, se nao|a tokmu na sredinata napatot. "Verojatno za da se spre~i eventualna invazija soavtomobili" - provejuva umerena doza na cinizam kajme{tanite, razgovarate za patnata mre`a vo Albanija,osven za delnicata Dra~-Tirana (33 km), koja e nova i e vosolidna sostojba.

Sosema dovolni pri~ini da izvle~am zaklu~ok dekavo Albanija, za razlika od Makedonija i Bugarija,dogradbata (ili izgradbata) na infrastrukturata }eodzeme pove}e vreme.

*Avtorot e odgovoren urednik na Forum Analitika.

20

DESETTE KORIDORI

23

K O R I D O R 8

DESETTE KORIDORI

Panevropskite transportni koridori kako poim se utvr-deni na Vtorata evropska konferencija za transport odrànana gr~kiot ostrov Krit vo mart 1994 godina, otkako za~etocitese postaveni na konferencijata vo Praga (1991). Koridorite sedefinirani kako zamisleni mar{ruti niz Centralna, Isto~nai Jugoisto~na Evropa koi pobaruvaat ogromni investicii votekot na slednite deset do petnaeset godini. Dopolnitelniakti se doneseni na Konferencijata vo Helsinki 1997 godina.Ottuka, koridorite na po~etokot bile imenuvani i kakoHelsin{ki ili Kritski koridori. Po zavr{uvaweto navojnite na teritorijata na porane{na Jugoslavija, predloèn eKoridorot 10, posleden vo nizata panevropski koridori.

Ovie razvojni koridori se razlikuvaat od Transevro-pskite transportni mreì (Trans European Transport Networks -TEN-T) vo koi{to se vklu~eni glavnite mar{ruti voEvropskata Unija, formirani od Evropskata Unija vo osumde-settite godini na minatiot vek, iako postojat obidi tie da seprispojat vo eden kombiniran sistem. Vo Transevropskitetransportni mreì spa|aat: Transevropska kombiniranatransportna mreà, Transevropska patna mreà, Transevro-pska mreà za vodni pati{ta, Evropski èlezni~ki mreì zasuperbrzi vozovi i Satelitskiot navigatorski sistemGalileo. Ovie se del od eden po{irok sistem nare~enTransevropski mreì vo koj spa|aat i telekomunikaciskite ienergetskite mreì.

Koridorot 8 i panevropskite koridori, koi gi tratiramevo ova izdanie na Forum Analitika, pretstavuvaat povrzu-vawe, pateka, mar{ruta pome|u glavnite urbani centri iklu~ni re~ni i morski pristani{ta.

Sever-istok: Helsinki (Finska)-Talin(Estonija)-Riga (Letonija)-Kaunas-Klaipeda

(Litvanija)-Var{ava-Gdawsk (Polska).

Koridorot 1 prodol`uva so razgranocipreku:

Krak A: Riga-Kaliningrad (Rusija)-Gdawsk;Via Baltika (E-67): Helsinki do Var{ava.

KORIDOR 1

Istok-zapad: Berlin (Germanija)-Poznaw-Var{ava (Polska)-Brest-Minsk

(Belorusija)-Smolensk-Moskva-Ni`wiNovgorod (Rusija).

KORIDOR 2

Brisel (Belgija)-Ahen-Keln-Drezden(Germanija)-Vroclav-Katovice-Krakov

(Polska)-Lviv-Kiev (Ukraina).

KORIDOR 3

Drezden-Nirnberg (Germanija)-Praga(^e{ka)-Viena (Avstrija)-Bratislava

(Slova~ka)-Gjor-Budimpe{ta (Ungarija)-Arad (Romanija).

KORIDOR 4

Istok-zapad: Venecija-Trst (Italija)-Koper-Qubqana-Maribor (Slovenija)-Budimpe{ta

(Ungarija)-U`horod-Lviv-Kiev (Ukraina). Koridorot 5 ima svoi razgranoci preku:

Krak A: Bratislava-@ilina-Ko{ice(Slova~ka)-U`horod;

Krak B: Rieka-Zagreb (Hrvatska)-Budimpe{ta;Krak C: Plo~e-Saraevo-Osiek (Hrvatska)-

Budimpe{ta.

KORIDOR 5

Sever-istok: Gdawsk-Katovice(Polska)-@ilina (Slova~ka), so

prodol`en krak Katovice (Polska)-Brno (^e{ka).

KORIDOR 6

Koridorot 7 minuva niz re~isi celotote~enie na rekata Dunav vo nasoka

severozapad-jugoistok so vkupnadol`ina od 2.300 kilometri.

KORIDOR 7

Bari (Italija)-Dra~-Tirana (Albanija)-Bitola-Skopje (Makedonija)-Sofija-

Dimitrovgrad-Burgas-Varna (Bugarija).Vkupna dol`ina: 1.300 kilometri.

KORIDOR 8

Helsinki-Viborg-Sankt Peterburg-Poskov-Moskva-Kaliningrad (Rusija)-Kiev-

Quba{evka-Rozdilna (Ukraina)-Ki{wev(Moldavija)-Bukure{t (Romanija)-

Dimitrovgrad (Bugarija)-Aleksandropolis(Grcija), plus krak od Quba{evka/Rozdalina

do Odesa (Ukraina). Vkupna dol`ina: 3.400kilometri.

Krak A: Helsinki prekuSankt Peterburg do Moskva;

Krak B: Kaliningrad do Kiev;Krak D: Kaliningrad preku Vilnus do Minsk.

KORIDOR 9

Salcburg (Avstrija)-Qubqana (Slovenija)-Zagreb (Hrvatska)-Belgrad-Ni{ (SCG)-

Skopje-Veles (Makedonija)-Solun(Grcija).

Koridorot 10 ima se razgranuva prekukracite:

Krak A: Grac-Maribor-Zagreb;Krak B: Budimpe{ta-Novi Sad-Belgrad;

Krak C: Ni{-Sofija-Dimitrovgrad-Istanbulpreku Koridorot 4;

Krak D: Veles-Prilep-Bitola-Lerin-Igumenica.

KORIDOR 10

Vo celina, panevropskitekoridori se sostojat od:

- 25.500 kilometrièlezni~ki linii;

- 23.030 kilometri patnamreà;- 38 aerodromi;- 13 morski pristani{ta;- 49 re~ni pristani{ta.

Transevropskata mreà(TEN), pak, se sostoi od:

- 75.200 kilometripati{ta;

- 78.000 kilometrièleznica;

- 330 aerodromi;- 270 me|unarodni morski

pristani{ta;- 210 nacionalni pris-

tani{ta;- sistem za upravuvawe na

soobra}ajot,navigacii i informacii.

Izvori: Forum - CSID,Koridor 8- Emanuela del Re

34

35

K O R I D O R 8

37

K O R I D O R 8

GEOPOLITI^KITE IMPLIKACIINA KORIDOROT 8

Pi{uva: Brenda Li Pirson*

Voved

Koridorot 8, infrastrukturen proekt ~ija{to realizaci-ja se podgotvuva vo izminative deset godini, pretstavuvaklu~na komponenta na transevropskata mreà {to }e gopovrzuva Balkanot so evropskiot pazar. Negovoto protegaweod istok kon zapad e od vitalno zna~ewe vo povrzuvaweto naEvropskata unija so Balkanot i so dràvite od CentralnaAzija. Od edna strana, celta na trans-evropskata mreà e da gipovrze zemjite od Zapaden Balkan so Evropskata unija, popra{awata povrzani so ekonomijata, politikata i kulturata.Postoi nade` deka zgolemeniot protok na lu|e i dobra cvrsto}e gi zakotvi Albanija, Makedonija, Bugarija, Turcija i, even-tualno, Kosovo kako del od edinstveniot evropski pazar.Vtorata cel, za koja glavno ne se zboruva, e da se vovede stabil-nost vo krevkiot ekonomski i trgovski nerazvien region.

Predloèniot panevropski Koridor 8 se protega nizJugoisto~na Evropa, region vo koj transportnata infrastruk-tura e tradicionalno slaba. Sî u{te nedostigaat kriti~nitepovrzuvawa na glavnite èlezni~ki linii, pri {toèlezni~kata mreà vo Makedonija i vo Bugarija e zastarena,a vo Albanija mo{ne skudna. Iznenaduva~ki e toa {to kakoposledica na politi~kata dinamika vo periodot po Vtoratasvetska vojna, ne postoi èlezni~ko povrzuvawe me|u triteglavni gradovi: Sofija, Skopje i Tirana. Proektot se soo~uvaso mnogu te{kotii i vo pogled na negovata odr`livost. Mnogudelovi od patot }e mora da bidat izgradeni od po~etok, no i dapominat preku dva planinski grani~ni premina, me|u Albanijai Makedonija i me|u Makedonija i Bugarija. Patnite povrzu-vawa se nesoodvetni - kako vo Albanija, taka i vo Makedonija,osobeno na preminite ]afasan (na granicata me|u Albanija iMakedonija) i Deve Bair (na makedonsko-bugarska granica).

Belgrad, glavniot grad na porane{na Jugoslavija, be{esredi{te na site transportni povrzuvawa me|u republikite iteritoriite. Izgradbata na pati{tata i na èlezni~kitelinii podednakvo zavisi od politi~kite i od ekonomskitepotrebi. Makedonija, kako najjuèn del od porane{naJugoslavija, be{e izolirana i od isto~niot i od zapadniotsosed, Albanija i Bugarija, zemjite koi gi otfrlija predlozitena Mar{al Tito. Imeno, po zavr{uvaweto na Vtorata svetskavojna Tito gi povika dvete zemji da i se pridruàt na novataFederacija, koja vo toj moment be{e vo zarodi{, a podocna pre-rasna vo SFRJ, no tie go odbija ovoj predlog. Na toj na~in,Makedonija ostana geografski i politi~ki izolirana od pris-tani{tata na Jadransko i na Crno More i zavise{e od novatainfrastruktura {to se izgotvuva{e vo Belgrad. Naru{uvawe-to i prekinot na koridorot od Istok kon Zapad se kose{e soiljadagodi{nata tradicija na istoriskite trgovski vrski me|uRimskoto Carstvo i Dale~niot Istok.

Nezavisnosta na Makedonija vo 1991 godina inicira{eniza reperkusii. Najmnogu {teta donese nagloto prekinuvawena odnosite so Grcija, kako posledica na ustavnoto ime i znamekoi gi odbra Makedonija. Ottamu, transportnite i infra-strukturnite vrski koi minuvaa niz srceto na Makedonija beanaru{eni, prekinuvaj}i ja oskata Sever-Jug, koja gi povrzu-va{e ekonomiite, politikite i zakonskoto dvièwe na lu|e istoki me|u Srbija, Makedonija i Grcija. Ekonomskite efektibea dvojno posilni koga zapadnite zemji vovedoa ekonomskisankcii protiv Jugoslavija, koja vo toj moment be{e naj-golemiot trgovski partner na Makedonija.

Vo tekot na devedesettite, vo godinite na iscrpuva~katanevrabotenost i ekonomska stagnacija na legalnata ekonomija,politi~kite lideri od Zapad po~naa da tragaat po proekti {to}e go pottiknat ekonomskiot razvoj na Zapaden Balkan i }e japridviàt ekonomijata. Vo zadninata, se razbira, stoe{estravuvaweto deka brutalnite vojni koi diveeja vo preostana-tiot del na Jugoslavija lesno }e go progoltaat celiot region.

Soedinetite Amerikanski Dràvi i Evropskata unija,koja vo ovoj period sepak igra{e uloga na pomlad partner, japromoviraa idejata za Koridorot 8, pred sî kako ekonomski

38

pottik za Albanija, Makedonija i za Bugarija. Tie pak, zavozvrat, im dozvolija na NATO trupite vlez na svojata teri-torija, logisti~ka poddr{ka i koristewe na vozdu{niot pro-stor. Intervencijata na NATO na Kosovo vo 1999 godina pod-ednakvo zavise{e od eksplicitnata sorabotka na ovie zemji.

Koridor 8 be{e promoviran kako nagrada za poddr{katakoja Zapaden Balkan im ja dade na NATO, Evropskata unija i naSAD. Toa zna~e{e napu{tawe na odamna postavenata praktikabalkanskiot region da se gleda vo odnos na oskata Sever-Jug,koja gi povrzuva Atina i Belgrad. Vo momentov, site glavnitransportni, patni i èlezni~ki linii, pristani{ta i infra-strukturni objekti go sledat modelot Sever-Jug. Predvideniotkoridor, Koridorot 8, gi povrzuva siroma{nite zemjiAlbanija, Makedonija i Bugarija so evropskiot pazar, razvi-vaj}i novi trgovski vrski so Zapadna Evropa, preku italijan-skite pristani{ta Bari i Brindizi.

Poddr{ka na EU za Koridorot 8

Koridorot 8 e multimodalen transporten sistem {to seprotega po oskata Istok-Zapad i se sostoi od morski i od re~nipristani{ta, aerodromi, multimodalni pristani{ta, pati{tai èlezni~ki prugi, vo vkupna dolìna od re~isi 1.270 kilo-metri èleznica i 960 kilometri pati{ta. Negovata osnovnatrasa ja sledi oskata Bari-Brindizi-Dra~-Tirana-Skopje-Burgas-Varna, no ima i granki koi vodat kon Grcija i konTurcija, preku Koridorot 4.

Koridorot 8 e del od predloènata mreà {to }e gipovrze glavnite transportni vrski vo Evropa. Vo 1994 godina,po potpi{uvaweto na spogodbite vo Mastriht i vo Amsterdam,Evropskata komisija zapo~na debata za idnata infrastrukturai za transevropskite mreì, od koi se o~ekuva{e da japoddràt vizijata za ekspanzija na evropskite granici.Komisijata predloì da se razvijat deset transevropskimreì koi }e sodràt relevantna patna, èlezni~ka, morska ivozduhoplovna infrastruktura i }e bidat od poseben interesza Evropa. Osnovata na ovaa odluka moè da se pronajde voOdlukata na EU 1692/96, koja gi postavi nasokite za razvoj na

39

K O R I D O R 8

mreìte. Finansiraweto be{e obezbedeno na nekolku konfe-rencii vo tekot na narednite godini, pri {to bea potpi{aniniza dogovori ili memorandumi za razbirawe koi se odnesuvaana sekoj od desette pan-evropski koridori. Panevropskitekoridori bea koncipirani so namera da se pribliì Isto~naEvropa, kako rezultat na sî pogolemoto protegawe nagranicite na Evropa kon istok.

Najgolemata bilateralna investicija dojde od Italija,kade {to so vladina finansiska poddr{ka se otvorija trikancelarii, vo Trst, Bari i vo Brindizi, ~ija{to glavnazada~a be{e da go olesnat razvojot na pristani{tata,pati{tata, èlezni~kite linii i drugite infrastrukturniproekti. Italija, isto taka, bi imala najgolema korist oduspe{niot razvoj na Koridorot 8. Natamo{nata integracija naJugoisto~na Evropa kon severoisto~na i ju`na Italija }edovede do nova ekonomska vitalnost na posiroma{niot i nedo-volno razvieniot jug. Osobena korist }e ima regionot Apulija,zaradi cvrstite istoriski i li~ni vrski so Albanija.

Najvisokiot funkcioner za energija vo Evropskata unija,Andris Piebalgs, izjavi deka glavniot fokus na negovatakancelarija }e bide da obezbedi sigurno snabduvawe so energi-ja vo Evropskata unija. Visokite ceni na energensite iraste~kiot apetit za nafta i gas kaj ekonomiite vo razvoj pret-stavuvaat vistinski problem za Evropa. Piebalgs, nadleèn zakoordinirawe na energetskata politika na EU, izjavi dekaza{teda na energijata moè da se postigne samo preku namale-na potro{uva~ka, inicijativi koi }e gi nateraatproizvoditelite na aparati za doma}instvoto da proizvedu-vaat aparati {to }e za{teduvaat energija.

Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) planira da jafinansira izgradbata na nova 400-kilovoltna interkonek-ciska linija od Bugarija do Italija, preku Makedonija iAlbanija. Izgradbata na dalnovod {to }e ja sledi traektorija-ta na Koridorot 8 pretstavuva pozitiven element {to }e jazgolemi mo`nosta za uvoz-izvoz i za prenos na elektri~naenergija od Zapad kon Istok i obratno. Vo energetskiot sektorpostojat dva mnogu va`ni proekta. Prviot, procenet na 30 mi-

40

lioni dolari, koj sî u{te se nao|a vo faza na implementacija,gi vklu~uva 220-kilovoltnata linija Elbasan 1 -Elbasan 2, pot-stanicata Zemblak, so kapaciet od 400 kV i rehabilitacijata napadot na rekata Drim. Vtoriot proekt, pak, procenet na 24,1milion dolari, se sostoi od unapreduvawe na potstanicataTirana 1, kako i onaa na Uznove-Berat, podobruvawe na dis-tributivnite mreì vo Lu{we, Berat i vo Kor~a, kako itehni~ka poddr{ka za KE[ (Albanskata energetska korpo-racija). Imaj}i go predvid faktot deka vo pretstojnite meseciAlbanija }e se soo~i so akuten nedostig od elektri~na energi-ja i }e bide prinudena da kupuva od svoite sosedi, izgradbata naovie dva dalnovoda }e ima regionalni implikacii.

Evropskata unija i balkanskiot energetski dogovor

Na 25 oktomvri vo Atina, Evropskata unija i sedum bal-kanski zemji potpi{aa edna isklu~itelno va`na spogodba -Spogodbata za sozdavawe na edinstvena energetska zaednica voJugoisto~na Evropa, vo soglasnost so energetskata legislativana EU. Spogodbata ja potpi{aa britanskiot minister za trgo-vija i industrija Alan Xonson, vo imeto na EU, i ministriteod Albanija, Bosna, Bugarija, Hrvatska, Makedonija, Romanija,Srbija i Crna Gora i pretstavnik na Obedinetite nacii, voimeto na Kosovo. Sepak, Turcija - koja se smeta za isklu~itel-no vaèn u~esnik vo spogodbata, poradi golematapotro{uva~ka na energija - odbi da go potpi{e dogovorot,navodno poradi sprotivstavenite mislewa vo pogled naza{titata na ìvotnata sredina.

Spogodbata be{e potpi{ana so cel da se vospostavi edin-stvena regulatorna ramka za trgovijata so energija voregionot, so nade` deka toa pove}ekratno }e gi zgolemi inves-ticiite vo energetskiot sektor.

Erhard Busek, specijalniot koordinator na Paktot za sta-bilnost na EU, izjavi deka vo narednite godini }e bidatpotrebni 12,5 milijardi evra (okolu 14,9 milijardi dolari) zainvesticii vo edinicite za proizvodstvo na elektri~naenergija vo regionot, dodeka dopolnitelni 8 milijardi evra(okolu 9,5 milijardi dolari) }e bidat potrebni za izgradba na

41

K O R I D O R 8

mre`a za prenos i za distribucija na struja.Spored Dogovorot, Regulatorniot bord za elektri~na

energija na Evropskata zaednica }e ima svoe sedi{te voglavniot grad na Grcija, Atina, dodeka tehni~kiot i informa-tivniot centar }e se nao|aat vo Sofija, Bugarija. Sedi{tetona Sekretarijatot }e bide vo Viena, Avstrija.

AMBO kontra Burgas-Aleksandropolis

Vo momentov postojat dva konkurentni proekta za izgrad-ba na naftovod i gasovod koi bi trebalo da gi povrzat Crno iJadransko More. Nivnata primarna cel e da go skratat vremetopotrebno za transport na surova nafta od naftenite poliwavo regionot na Kaspisko More, preku pristani{tata vo CrnoMore, sî do Roterdam, glavnoto pristani{te za nafta voEvropa, i do SAD. Vo momentov, tankerite so nafta gubat de-novi vo plovidba niz Bosforot i Dardanelite, ponekoga{ durii po 10 dena, vo zavisnost od soobra}ajot niz protocite i odvremenskite uslovi. Pokraj toa, Turcija odbi da go zgolemisoobra}ajot na pristani{tata, bidej}i ne mo`e da si dozvolida propu{ti pogolem broj tankeri niz protocite od bezbednos-ni i od ekolo{ki pri~ini. Opasnosta od vakva zabrana zna~ideka proizvoditelite na kaspiskata nafta }e mora da najdatili da razvijat alternativni pati{ta za da ja prenesat surova-ta nafta do evropskiot i do amerikanskiot pazar.

Naftovodot Burgas-Aleksandropolis e edna od alterna-tivite za prenos na nafta preku protocite na Crno More,bidej}i predviduva povrzuvawe na bugarskoto pristani{teBurgas so Aleksandropolis vo Grcija. Atina, se razbira, pret-po~ita nejziniot naftovod da stane glaven izvor na energija ivrska za izvozniot pazar. Predvideniot proekt od 70 milionidolari }e ja prenesuva naftata preku nov naftovod od Rusija izemjite od kaspiskiot basen do bugarskoto pristani{teBurgas, a ottamu do gr~kiot grad Aleksandropolis i do zemjiteod Zapadna Evropa. Me|utoa, pristani{teto Aleksandropolisne se nao|a vo dlaboki vodi, pa ottamu }e bide nedostapno zasupertankerite.

Konkurentniot naftovod za koj mnogumina smetaat deka eamerikanski proekt, vo globala gi sledi konturite na

42

Koridorot 8. Proektot za izgradba na ovoj naftovod e popoz-nat kako AMBO - nare~en spored imeto na kompanijata koja godizajnira{e proektot vo 1996 godina, Albansko-makedonsko-bugarskata korporacija, so sedi{te vo Wujork. AMBO se pod-gotovuva re~isi deset godini, no ovojpat izgradbata izgledaneizbe`na i se predviduva da zapo~ne vo po~etokot na 2006.Atina smeta deka nejziniot predlog za naftovod e klu~en vogarantiraweto na bezbednosta i vo trajnoto zacvrstuvawe nanejzinata uloga, kako glaven geopoliti~ki igra~ vo regionot.No, dodeka Grcija i EU moèbi sakaat da go ograni~at vlijani-eto na SAD vo Juèn Balkan, mnogumina vo regionot posaku-vaat da vidat dolgoro~no amerikansko trgovsko prisustvo.

Izgradbata na naftovodot AMBO treba da zapo~ne vo 2006i se o~ekuva da bide kompletirana dve godini podocna, pore~isi desetgodi{no odloùvawe. Odloùvaweto na proektotdelumno zavise{e od rivalstvoto so konkurentniot naftovodBurgas-Aleksandropolis, koj e daleku pokratok i verojatnopolesen za izgradba. Pokraj Grcija i Bugarija, proektot zaizgradba na naftovodot Burgas-Aleksandropolis predizvikagolem interes i kaj ruskite nafteni kompanii.

Vo sekoj slu~aj, jasno e deka Makedonija i Albanija, vosporedba so Bugarija, nesomneno imaat pogolem interes voizgradbata na proektot AMBO, pred sî zatoa {to ovie dvezemji vo momentov nemaat drugi alternativni proekti. Jasno edeka Juèn Balkan nema potreba od dva naftovoda, pa ottamuinvestitorite se tie koi treba da odlu~at koj od dvata proekta}e bide implementiran.

Amerikanskite interesi vo Koridorot 8

Potro{uva~ite na nafta od obete strani na Atlantikotse trudat da razvijat planovi za obezbeduvawe izvori naenergija i da ja namalat potro{uva~kata vo uslovi na zgoleme-na grià okolu raste~kata cena na naftata, potencijalniteteroristi~ki zakani i naplivot na pobaruva~ka od nezasitna-ta Kina. Centralna tema vo aktuelnite politi~ki debati voVa{ington e soznanieto deka SAD mora da ja namalat svojatazavisnost od snabduvaweto so nafta od Bliskiot Istok.

43

K O R I D O R 8

So AMBO, naftenite kompanii moàt da za{tedat ivreme i pari. Iznajmenite tankeri za nafta ~inat me|u 30.000i 100.000 dolari dnevno, vo zavisnost od goleminata na brodot.Pokratkoto vreme na transport, isto taka, moè da pomogne vominimiziraweto na eventualnite zagubi do koi bi do{lo kakorezultat na promenite na cenite na nafteniot pazar.

Na krajot na 2004 godina premierite na Albanija, Bugarijai Makedonija, Fatos Nano, Simeon Saksoburgotski i VladoBu~kovski, se sostanaa vo Sofija za da potpi{at memorandumza va`nosta na prekugrani~nata sorabotka za podobruvawe naregionalnata infrastruktura. Nivnite potpisi dadoa vaènpottik za naftovodot AMBO. Pretsedatelot na AMBO EdvardFerguson izjavi deka izgradbata moè da po~ne vo tekot nanarednite 12 meseci. Se procenuva deka proektot vreden 1,2milijardi dolari }e po~ne da se realizira vo 2006 godina, a }estane operativen vo rok od dve godini od po~etokot na izgrad-bata.

Za Albanija, Bugarija i za Makedonija, proektot AMBO edobredojdena investicija i izvor na dopolnitelni prihodi.Iako se o~ekuva proektot da bide sponzoriran ili finansiranod privatni investitori, trite zemji, isto taka, }e dobijatpravedni delovi od naftovodot, a }e imaat i korist od pozi-tivnite pridru`ni efekti od izgradbata na naftovodot.Albanija, Bugarija i Makedonija se nadevaat deka }e imaatkorist od prenosot na tehnologijata, kako i od o~ekuvaniterabotni mesta {to }e se otvorat. Ottuka, zemjite se nadevaatdeka }e imaat korist od naftovodot, bez pritoa da moraat dainvestiraat pogolem iznos sopstveni sredstva.

Gasovodot od Burgas do Valona }e minuva preku 350 km odteritorijata na Makedonija, za koi na Makedonija }e ñ se pla}arenta. Ima pove}e signali vo nasoka na toa deka se nadminatii poslednite pre~ki {to ja spre~uvaat izgradbata nanaftovodot AMBO. Po mnogu odloùvawa be{e dogovorenMemorandumot za razbirawe i za sorabotka, koj od svoja stranadejstvuva kako uslovna garancija za osloboduvawe na krediti zafinansirawe na naftovodot. Memorandumot gi propi{uvaeksplicitnite uslovi za sorabotka me|u AMBO i vladite {to

44

u~estvuvaat vo izgradbata, funkcioniraweto i vo poddr{katana naftovodot i kriteriumite za vospostavuvawe na trans-balkanska komisija ~ija{to funkcija }e bide da gi koordinirarazgovorite i da gi donese idnite dogovori.

Mnogu golemi amerikanski nafteni kompanii, banki ifondacii izrazija interes za finansirawe na proektot. Me|univ e i Mobil-Ekson, koi spored pretsedatelot na AMBO,Edvard Ferguson, ve}e se obvrzale preku naftovodot da trans-portiraat kaspiska surova nafta do Amerika. Za vreme nanegovata neodamne{na poseta na Makedonija Ferguson komen-tira{e deka transportot preku naftovodot AMBO bi bilmnogu poevtin otkolku preku naftovodot Burgas-Aleksandropolis.

Vladata na RM potvrdi deka prethodno utvrdenata trasana naftovodot AMBO treba da se smeni. Spored izjavata navladiniot portparol, Sa{o ôlakovski, AMBO }e vleze voMakedonija na Deve Bair i }e minuva niz Kriva Palanka,Sveti Nikole, Veles, Bogomila, Kru{evo, Sopotnica, Botun iLakaica. Iako be{e kaàno deka ministerot za ekonomijaFatmir Besimi pobaral promena na trasata na AMBO, so celnaftovodot da minuva niz Zapadna Makedonija, {to - neofici-jalno - be{e ideja na negovata partija DUI, trasata sepaknajverojatno nema da se promeni

Se o~ekuva Makedonija da dobiva okolu 28 milioni evragodi{no, koi kompanijata AMBO }e gi pla}a za koristewe nadràvnoto zemji{te, dodeka lokalnite vlasti }e moàt danapla}aat dopolnitelni taksi za dozvolata naftovodot daminuva niz nivnite op{tini.

Koridorot 8 i stabilnosta na Balkanot

Koridorot 8 e hibridno re{enie za eden regionalen pro-blem. Obnovata na patot Istok-Zapad e promena na regionot vonasoka na istoriskite pati{ta {to vodele od Italija konIstok. Koridorot 8 }e ja namali zavisnosta na Bugarija,Makedonija i na Albanija od vrskite me|u Srbija i Grcija. Votaa smisla, zemjite }e stanat del od edna nova struktura zasnabduvawe so energija, {to }e bide osigurano so garancii,

45

K O R I D O R 8

pred sî od amerikanskite i od italijanskite investitori.Od aspekt na stabilnosta na Balkanot, postojat dve domi-

nantni gledi{ta na nadvore{nata politika. [kolata koja{topreovladuva tvrdi deka regionot nema da bide stabilen sî dode-ka Belgrad ne si ja vrati svojata istoriska uloga, kako region-alno sidro na stabilnosta. Onie koi ja poddrùvaat ovaateorija veruvaat deka izostavuvaweto na Belgrad od evrop-skite procesi na integracija e poopasno od toa da se prodolìso blokirawe na me|unarodnata za{tita i so primenata nastroga uslovenost za zapo~nuvawe na prvata faza kon kandi-datski status vo EU. Moèbi zvu~i prili~no naivno, no sepakpostoi nade` deka preku zabrzan proces na EU-integracija,Belgrad }e bide prinuden da gi demokratizira svoite insti-tucii i da po~ne da gi po~ituva vladeeweto na pravoto ipotransparentniot ekonomski razvoj.

Kontraargumentot e deka Belgrad pretstavuva direktenizvor na regionalna nestabilnost. Postoi opravdan strav dekapregovorite za krajniot status na Kosovo }e gi pottiknatnacionalisti~kite sili vo Pri{tina i vo Belgrad, a moèbii nadvor od nivnite granici. Nekoi analiti~ari i politi~kilideri veruvaat deka Belgrad generira nestabilnost i nadvorod granicite na Srbija i Crna Gora, so cel regionot i natamuda ostane nestabilen, a vnimanieto na javnosta da bidenaso~eno na drugi temi, a ne na àlnata sostojba so sprovedu-vaweto na reformite. Vo ovaa nasoka, politi~kata elita odSrbija prodolùva da vlijae vrz àlniot nedostig od ekonoms-ki i finansiski investicii, osobeno vo Albanija i voMakedonija. Ottamu, i pokraj izvonrednite rezultati {to gipostigna Bugarija, kako zemja-kandidat na EU, i pozitivniotodgovor na EU na aplikacijata na Makedonija za kanditatura,ekonomskiot razvoj vo ovie zemji pove}e zavisi od nastanite naKosovo i vo Srbija, otkolku od stavot na Brisel. Zaklu~okotna ovaa vtora teorija e deka Srbija mora da bide kazneta, a nenagradena.

Me|unarodnata zaednica vo celina gi osigura svoite vlo-govi. Otvoraweto na EU kon Turcija, Hrvatska i konMakedonija dade pozitiven signal deka za niv patot kon

46

Evropa e otvoren. Od druga strana, NATO odlu~i dekaregionot gi nema ostvareno potrebnite reformi za vlez vobezbednosnata struktura najmalku do 2008 godina. NATO gledana balkanskite zemji kako na regionalna celina, a ne kako naoddelni zemji-kandidati.

Belgrad e centarot na Balkanot, no sekoja nezaslu`enanagrada ili stimulacija najverojatno }e bide pogre{nopro~itana od strana na qubeznata elita vo Srbija. Evropskataunija i NATO mora da prodol`at da go turkaat Belgrad vonasoka na toa da ja napu{ti svojata politika i da se odnesuvakako lokalna supersila, sî dodeka ne gi sprovede potrebnitereformi, za koi{to se potrebni najmalku 20 godini. Za da sespre~i Belgrad da se navrati na svoeto nasilni~ko odnesuvawevo regionot, mora da se obezbedi ramnomerna distribucija namo}ta.

Koridorot 8 mora da se razgleduva vo kontekst na balan-sirawe na regionalnata mo} preku ekonomski razvoj {to nezavisi od Belgrad. Kone~no, stabilnosta na Balkanot }e bidegarantirana od Evropskata unija, no taa data e daleku pred nas.Za patot {to vodi kon Brisel, sî u{te e potreben amerikan-ski partner.

*Brenda Li Pirson e pretsedatel na Cui Prodest LLC,me|unarodna konsultantska firma so sedi{te vo Rim,Italija. Nejzini klienti se Svetska banka, Agencijata zame|unaroden razvoj na SAD i UNDP. G-|a Pirson raboti voJugoisto~na Evropa u{te od po~etokot na devedesettitegodini i e redoven komentator na politi~kite i na ekonom-skite nastani vo regionot.

47

K O R I D O R 8

49

K O R I D O R 8

SAGATA NAREÊNA KORIDOR 8

Pi{uva: d-r @equ @elev*

Jas sum posebno privrzan za Koridorot 8 ne samo zaradipredizvikot i zaradi negovata ogromna va`nost za regionot,tuku i od golem broj li~ni pri~ini, me|u drugoto i zatoa {topred deset godini li~no se zaloìv za uspe{na realizacija naovoj proekt.

Za vreme na jubilejnata sesija na Obedinetite nacii voWujork, na 22 oktomvri 1995 godina, uspeav da gi soberam{efovite na dràvite zasegnati so Koridorot 8, koj moè dago povrze Crno More so Jadransko More, po dolìnata natrasata Varna (Burgas)-Plovdiv-Sofija-Skopje-Tirana-Dra~-Brindizi. Potpi{avme oficijalna deklaracija so zalo`ba zanajbrz moèn razvoj na ovaa oska, koja{to ne treba da bide samotransportna, tuku i energetska i telekomunikaciska. Vo ime naTurcija Deklaracijata ja potpi{a pretsedatelot Demirel. Jasja potpi{av vo ime na Bugarija, dodeka za Makedonija japotpi{a pretsedatelot na Sobranieto Stojan Andov, vo ime napretsedatelot Gligorov, koj se u{te se oporavuva{e pouàsniot atentat. Za Albanija se potpi{a toga{niot pretse-datel Sali Beri{a, toga{ aktuelen premier. Vo ime naItalija Deklaracijata ja potpi{a pretsedatelot Oskar LuixiSkalfero1.

Deklaracijata be{e inaugurirana vo prisustvo na poli-ti~kiot komesar na Evropskata unija, Hans Van der Bruk, koj japoddrà inicijativata i veti poddr{ka od evropskite poli-ti~ki i finansiski institucii. Inicijativata, isto taka,be{e poddràna od generalniot sekretar na Obedinetitenacii Butros Butros Gali, koj dade nasoki Deklaracijata da seprosledi kako dokument na svetskata organizacija.

Vo ovaa nasoka smetam deka e dobro na ovie stranici da se

1 Imeno poradi vladinata kriza vo Italija, pretsedatelot Skalfero ne be{evo mo`nost da dojde li~no tuku go prati svojot potpis so polnomo{no sospecijalno pismo isprateno za taa prilika.

50

pretstavi Deklaracijata, bidej}i stanuva zbor za klu~en doku-ment na dolgata saga nare~ena Koridor 8.

DEKLARACIJANA PRETSEDATELITE NA ALBANIJA,BUGARIJA, MAKEDONIJA I TURCIJA

Wujork, 22 oktomvri 1995 godina

Pretsedatelot na Republika Albanija, d-r Sali Beri{a;pretsedatelot na Republika Bugarija, d-r @equ @elev; pretse-datelot na Sobranieto na Republika Makedonija, g. StojanAndov, vo ime na pretsedatelot, g. Kiro Gligorov; i pretse-datelot na Republika Turcija, g. Sulejman Demirel se sretnaavo Wujork na 22 oktomvri 1995 godina za da gi razgledaat i dagi koordiniraat aktivnostite na nivnite ~etiri dràvi,nivnite planovi i proekti vo sferata na regionalniot i tran-sregionalniot transport, energetskata i telekomunikaciskatainfrastruktura.

Pretsedatelite ja potvrdija va`nosta na KoridorotIstok-Zapad za transport i za komunikacii, za stabilnosta iza natamo{niot razvoj na zemjite od Jugoisto~na Evropa i odcrnomorskiot region. Tie poso~ija deka stabilnosta vo Evropavo golema mera zavisi od obnovata na mirot i od zajaknuvawetona sorabotkata na Balkanskiot Poluostrov.

Vo soglasnost so gorenavedenoto, pretsedatelite sesoglasija so slednovo:

Proektot {to se odnesuva na Koridorot Istok-Zapad zatransport i za komunikacii korespondira so najdobriteinteresi na sekoja dràva {to u~estvuva{e na sostanokot imoè da pridonese za zaìvuvawe na me|unarodnata sorabotkavo regionot. Toj pretstavuva del od relevantnata evropskainfrastruktura i pridonesuva za razvojot na kopnenite i napomorskite vrski me|u Evropa, Sredozemjeto, Bliskiot Istoki crnomorskiot region. Predloèniot Koridor be{e odobrenod Panevropskata konferencija za transport {to se odrà vomart 1994 godina, kako eden od prioritetite na Centralna i naIsto~na Evropa.

Vo soglasnost so svoite obvrski, kako ~lenki na OON,~etirite zemji- u~esni~ki gi prifatija i gi poddràa me|una-rodnite napori za iznao|awe re{enie za konfliktite voporane{na Jugoslavija. Dopolnitelno, tie gi implementiraaso dobra volja rezoluciite na Sovetot za bezbednost na OON,vo soglasnost so nametnuvaweto na sankciite.

Izgradbata na Koridorot Istok-Zapad za transport i zakomunikacii treba da se smeta kako indirektna pomo{ zazemjite ~ii{to ekonomii bea najlo{o pogodeni od sankciite.Ovoj proekt }e im pomogne da gi nadminat negativnite efektii da gi izbegnat mo`nostite za pojava na sli~ni situacii voidnina.

êtirite zemji-u~esni~ki so zadovolstvo i so golemablagodarnost ja poso~ija re{enosta na SoedinetiteAmerikanski Dràvi, izrazena vo Zaedni~kata izjava od 14fevruari 1995 godina, kako i vo drugi prigodi, da pridonesatkon razvojot na regionalnata infrastruktura vo Jugoisto~naEvropa.

Tie ja pozdravija i se blagodarni za re{enosta i voljata zakonstruktivna diskusija po predloènite proekti od strana naOON, nejzinite zemji-~lenki, a osobeno na Italija, kako i nagolem broj svetski i evropski organizacii i finansiskiinstitucii.

Interakcijata so razli~ni vidovi biznisi bi bilaneophodna za sproveduvawe na proektot na predloènata vrskaza transport i za komunikacija me|u Istok i Zapad. Vo ovojkontekst, }e se ohrabruva u~estvoto na zainteresiranite kom-panii.

Pretsedatelite povtorno apeliraa do drugite zaintere-sirani dràvi za mo`no priklu~uvawe kon zaedni~kitenapori za razvoj na operativna i efikasna regionalna infra-struktura. Tie ja iskaàa svojata volja za idnite ~ekori {tomoàt da se pojavat kako potrebni, vklu~itelno i za toa vonajskoro vreme i na najvisoko vladino nivo da se otvoriKoordinativen centar za proektot, so sedi{te vo Sofija, kako{to e uredeno so dokumentot potpi{an me|u ~etirite dràvivo Sofija vo 1994 godina.

51

K O R I D O R 8

Prifatena i potpi{ana vo Wujork na ovoj dvaeset i vtoriden od mesec oktomvri 1995 godina, vo prisustvo na g. Hans Vander Bruk, komesar za nadvore{ni raboti na Evropskatakomisija.

Sekako, idejata da se potpi{e zaedni~ka deklaracija na{efovite na dràvite vo vrska so prioritetnata va`nost naKoridorot 8 i potrebata od negov najiten razvoj ne be{e spon-tana reakcija {to se javi za vreme na Jubilarnata sesija naOON. Taa be{e podgotvena so soodvetni ~ekori na na{atadiplomatija, glavno od diplomatskite sovetnici na Pretseda-telot. Za vreme na mojata oficijalna poseta na SAD, {to serealizira{e vo po~etokot na godinata (12-15 fevruari 1995godina), vo razgovorite so pretsedatelot Klinton uspeav da goubedam da gi vklu~i i SAD vo razvojot na Koridorot 8. Vo zaed-ni~kata Deklaracija za odnosite me|u SAD i RepublikaBugarija stoe{e i slednovo:

"Pretsedatelot Klinton u{te edna{ povtori deka SAD inatamu }e rabotat na naporite za podobruvawe na regionalna-ta transportna infrastruktura na Juèn Balkan, vklu~uvaj}ija i Bugarija. Dvajcata pretsedateli se soglasija deka takviteproekti moàt da pomognat da se izbegne prekinot na trgov-skite pati{ta, pritoa podobruvaj}i ja regionalnata stabil-nost i demokratija. Pretsedatelot Klinton poso~i deka tojpobaral od Kongresot za ovoj regionalen proekt da se odobrisuma od 30.000.000 amerikanski dolari"

Ako dobro se se}avam, podocna Kongresot ja namali vete-nata suma na 20 milioni, no i toa pretstavuva{e zna~itelnasuma pari, imaj}i na um deka treba{e da se potro{at samo nafizibiliti studii. Ovaa suma, kako i poddr{kata {to ja dadoaSAD za unapreduvawe na transportnata infrastruktura naBalkanot, ni dade moralno pravo da ja inicirameDeklaracijata od Wujork za Koridorot Istok-Zapad, i niobezbedi odobrenie od nejzinite potpisnici da formirameKoordinativen centar na proektot i kancelarija za istiot voSofija.

Podocna, koga Deklaracijata od Wujork ve}e be{epotpi{ana, amerikanskata administracija be{e podgotvena

52

vedna{ da obezbedi 1 milion amerikanski dolari za izgradbana Koordinativniot centar vo Sofija. Amerikanskata voljabe{e potvrdena od strana na ambasadorot Montgomeri.Zemjite-potpisni~ki povtorno ja potvrdija svojata soglasnostBugarija da stane koordinator na ovoj krajno vaèn proekt.

Za àl, vo toa vreme Bugarija nema{e izvr{na vlast,nema{e vlada koja{to e sposobna da ja zgrap~i inicijativata ibrzo da ja razvie. Naprotiv, se ~ini deka na Georgi Pirinski,toga{niot minister za nadvore{ni raboti, prv prioritet mube{e da go pokani svojot gr~ki kolega Pangalos vo Sofija i damu objasni na nacionalnata televizija zo{to ovoj proekt,sepak, ne e tolku vaèn za Balkanot. Za Grcija koja go ima{eavtopatot Via Ignacia, ve}e izgraden po dolìnata na celatasvoja teritorija, proektot moèbi i ne be{e tolku vaèn, au{te pomalku prioriteten. No, za site drugi dràvi koi japotpi{aa Deklaracijata za zaemna akcija vo nasoka na gradewena Koridorot Istok-Zapad, za zemjite od kavkaskiot region iod Centralna Azija ova pretstavuva{e potfat od izvonrednava`nost.

Isto taka, ovoj proekt ve}e ima{e pottiknato odredeninteres kaj drugite balkanski dràvi, kako {to se Slovenija iHrvatska, koi se nadevaa preku sopstvenite avtopati{ta dadobijat pristap do Koridor 8.

Argumentot {to go koriste{e bugarskiot minister zanadvore{ni raboti za popre~uvawe na na{ata inicijativabe{e deka, spored nego, site proekti na Balkanot treba da seturkaat paralelno, bez da im se dava prioritet na edni na smet-ka na drugite. Me|utoa, nikoj svesno ne turka{e edni za smetkana drugi proekti. Ednostavno, predloèniot Koridor 8vedna{ dobi naj{iroka politi~ka poddr{ka i be{e najpopu-laren, a site zemji-u~esni~ki go smetaa kako prioriteten. Oddruga strana, ve}e imavme obezbedeno finansiska poddr{ka zafizibiliti studiite. EU, isto taka, veti sopstvena finan-siska poddr{ka, dodeka za nekoi od drugite proekti ne beaobezedeni fondovi.

Site ovie manipulacii i namerni dezinformacii voodnos na proektot me nateraa na 26 oktomvri 1995 godina da

53

K O R I D O R 8

54

imam specijalno obra}awe do nacijata, so cel da i objasnam nabugarskata javnost koja be{e celta na ovoj proekt2.

Podocna, vo 1997 godina, koga mojot mandat kako pretseda-tel zavr{i, jas ve}e ne bev vo mo`nost da go sledam odblizurazvojot na nastanite povrzani so Koridorot 8. Ovde-onde }e seslu{ne{e po nekoja informacija od razli~ni me|unarodniforumi vo ~ii ramki be{e spomenuvan proektot, zaedno sodrugite sli~ni proekti. Me|utoa, ottoga{ se nema slu~enoni{to konkretno.

Me|u drugoto, idejata za Koridorot 8 be{e edna odglavnite pri~ini poradi koi na{ata Fondacija (Fondacijata"D-r @equ @elev") go inicira{e kreiraweto na nevladinataorganizacija Balkanski politi~ki klub3 , vo 2001 godina, kakoregionalen forum za debati i za diskusija vo vrska so pro-blemite okolu izgradbata na regionalnata transportna, ener-getska i telekomunikaciska infrastruktura na Balkanot.

Iskustvoto poka`a deka pokraj site drugi va`ni ulogi{to }e mora da gi odigra Koridorot 8, negovata izgradba }e jazajakne i bezbednosta i stabilnosta vo regionot. Toj ne samo{to me|usebno }e gi povrze balkanskite zemji, povrzuvaj}i gi iso drugite delovi na Evropa, tuku }e garantira i drug vidbezbednost i stabilnost: bezbednost preku moderni i stabilnikomunikacii.

Dokolku Koridorot 8 postoe{e do krajot na 1993 godina ivo po~etokot na 1994 godina, gr~kata Vlada nema{e da sidozvoli da nametne ednostrano embargo kon Makedonija,blokiraj}i i go pristapot do solunskoto pristani{te, bidej}itoa }e be{e sosema besmisleno. Kako {to e poznato, po objava-ta na embargoto Makedonija se obrati do Bugarija, baraj}ipristap do pristani{tata vo Burgas i vo Varna. I pokraj fak-tot deka za nas ova be{e mo{ne te{ko poradi nedostigot natransportni mo`nosti, nie uspeavme da gi obezbedime potreb-nite kanali za trgovska razmena. Na ovoj na~in embargotostana sosema neefikasno. Me|utoa, dokolku postoe{e

2 "Obra}awata na pretsedatelot do narodot i Parlamentot", izdava~ka ku}a"Hristo G. Danov", Plovdiv, str. 165.3 Za pove}e informacii, posetete ja stranicata www.balkanpoliticalclub.net

Koridorot 8 nikoj nema{e ni da pomisli da nametne embargo.Kako potvrda na ona {to go kaàv sega, bi sakal da go objavami ova pismo isprateno od pretsedatelot Kiro Gligorov, kakopriznanie za na{ata klu~na pozicija vo odnos na embargoto imerkite {to i pomognaa na mladata makedonska demokratija zada ne padne na kolena:

Skopje, 23 fevruari 1994 godinaPo~ituvan gospodine @elev,

Bi sakal da zapo~nam so ~estitki i so blagodarnostza Va{ata poddr{ka po nametnuvaweto na ednostran-ite merki na ekonomskoto embargo od strana nagr~kata Vlada kon mojata zemja. Zatvoraweto nagranicata i onevozmoùvaweto da go koristime sol-unskoto pristani{te seriozno go zagrozi ekonom-skiot razvoj na zemjata. Ova osobeno se odnesuva nadostavata na nafta, repromaterijali za doma{nataindustrija i drugi stoki potrebni za na{ata nad-vore{na trgovija. Potrebno ni e da se preorienti-rame kon alternativni pati{ta, koi{to se pote{ki iposkapi.

Zatoa ja cenime Va{ata volja da ni pomognete da ginadmineme ovie pre~ki vo vreme koga Va{ata pomo{ni e navistina potrebna.

Isto taka, ja cenime poddr{kata {to ni ja davaRepublika Bugarija na me|unarodno nivo. Va{atapoddr{ka i pomo{ - vo OON, KEBS i vo drugiteme|unarodni organizacii kade {to se diskutiraatovie pra{awa - }e ni bidat potrebni i vo idnina.

Vo ovaa prigoda bi sakal da Ve informiram deka zanas bi bilo osobeno korisno ako Va{ata zemja i Vladani dozvolat da gi koristime na najefektiven moènna~in pristani{tata vo Burgas i vo Varna za priem,rakuvawe i transport na stoki za i od RepublikaMakedonija. Vo ovoj kontekst, na{i vitalni prio-riteti se te~nite goriva, surovinite, kako i na{ite

55

K O R I D O R 8

sopstveni industriski proizvodi.Dopolnitelno na sredstvata za èlezni~ki i za

paten transport, koi{to ve}e gi poseduvame, }e nibidat potrebni i dopolnitelni èlezni~ki i patnisredstva za transport i za prevoz do i od prethodnospomenatite pristani{ta. Se nadevame deka bugarski-te vlasti }e pokaàt razbirawe vo odnos na davawetoprioritet i olesnuvaweto na formalnostite koi serelevantni za pominuvaweto na na{ite kamioni ikargo preku grani~nite premini po dolìnata nabugarsko-makedonskata granica, za osloboduvawe odakcizi za tranzit na stoki, za olesnuvawe na carin-skite formalnosti i drugi sli~ni pra{awa.Predlagam ovie, kako i nekoi drugi pra{awa vo tojkontekst, da bidat predmet na specijalni razgovorime|u dvete vladi.

Gospodine Pretsedatele, u{te edna{ Vi blago-daram za Va{ata grià i volja da ni pomognete.

Isto taka, sakam da go izrazam moeto ~uvstvo naiskreno prijatelstvo vo imeto na mojot narod ina{ata verba vo uspe{nosta na na{ite idni odnosi,

Iskreno Va{,Kiro Gligorov

Denes, 10 godini podocna, po potpi{uvaweto na pretseda-telskata Deklaracija vo Wujork, sostojbata so Koridorot 8 nee voop{to sjajna. Za àl, Visokata grupa za transevropskitransportni mreì ili Van Mirt grupata go odloì sprovedu-vaweto na ovoj proekt za 2020 godina, u{te edna{ zanemaru-vaj}i ja politi~kata volja na zasegnatie zemji izrazena predpove}e od 10 godini. Dozvolete mi u{te edna{ da naglasam dekaKoridorot 8 ne e samo regionalen proekt, tuku i transkonti-nentalen i interkontinentalen proekt koj{to nudi povrzu-vawe so Patot na svilata i penetrirawe vo arapskiot svet sou{te edno razgranuvawe.

Mislam deka ne treba da se pomirime so odlukata na

56

Visokata grupa. Ajde da se borime za nejzino revidirawe i dabarame alternativni re{enija za svojot razvoj. Vo sekoj slu~aj,ova e golem predizvik za Balkanskiot politi~ki klub i sood-vetna tema za specijalna konferencija ili diskusija odpoinakov format.

57

K O R I D O R 8

*Avtorot e porane{en pretsedatel na Bugarija.

59

K O R I D O R 8

KORIDOR 8 -VLIJANIE VRZ EKONOMSKIOT RAZVOJ

Pi{uva: Tomas Ingland*

Ova se vremiwa koga golem broj nabquduva~i od JuènBalkan gledaat kon Sever i kon Zapad. Toa go pravat so dobripri~ini, nadevaj}i se deka nivnite zemji }e bidat primeni voEvropskata unija. Toga{, zo{to bi gledale kon Istok i zo{tobi mu posvetuvale vnimanie na transportniot Koridor 8 odIstok kon Zapad? Veruvam deka postojat golem broj politi~ki,kulturni, socijalni i ekonomski pri~ini za ova. Vo ovoj napis}e se skoncentriram na ekonomskite aspekti na proektot zarazvoj na Koridorot i na potencijalnite ekonomski poslediciza zemjite od regionot na Juèn Balkan i }e se obidam daukaàm na toa deka za da se optimizira vlijanieto na proektotna Koridorot, lokalitetite mora da se organiziraat efek-tivno, preku procesi na u~estvo, osobeno po pat na strategiskoplanirawe na lokalniot ekonomski razvoj. Na ovoj na~in, tie}e moàt da go maksimiziraat vlijanieto na Koridorot, prekukapitalni investicii i otvorawe na rabotni mesta, pritoa{titej}i se od negativnite faktori po ìvotnata sredina.

Kratok istorijat

Albanija, Makedonija i Bugarija formiraat kopnen mostme|u Evropa i Ju`na Azija, most po koj so vekovi minuvaleva`nite trgovski pati{ta i se trguvalo so stoki na dale~nilokacii. Kopnenata vrska me|u Jadransko i Crno More obezbe-dila osobeno va`ni trgovski pati{ta za Rimskata Imperija.Po raspadot na Sovetskiot Sojuz i formiraweto na pazarniteekonomii od strana na zemjite od Centralna i od Isto~naEvropa, stana jasno kolkavo e zna~eweto {to moè da go imaeden nov i efikasen trgovski pat.

Vo 1996 godina, kako del od Inicijativata na Vladata naSAD za razvoj na Juèn Balkan, Amerikanskata agencija zatrgovija i razvoj obezbedi fizibiliti studija za razvoj na

60

transportot. Ovaa studija, razviena so odobrenie i so aktivnou~estvo na ministrite za transport na Albanija, Makedonija iBugarija, be{e zavr{ena vo april 1998 godina. Taa ponudi planza razvoj na Koridorot, so kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgo-ro~ni fazi sî do 2020 godina. Planot prikaà posebni proek-ti za razvoj koi{to vodat kon integracija na bugarskite pri-stani{ta Varna i Burgas so albanskite pristani{ta Dra~ iValona. Elementite vklu~uvaa razvoj na patnata i naèlezni~kata mreà, kako i razvoj na pristani{tata.Vkupnite tro{oci za razvoj vo vremeto na kratkoro~niteproekti iznesuvaa 2,58 milijardi amerikanski dolari. Ipokraj brojnite promeni na partiite na vlast, vladite naAlbanija, Makedonija i na Bugarija voop{to ne se pokolebaavo svojata poddr{ka za razvojot na Koridorot 8. Me|utoa, isto-to ne moè da se kaè i za Evropskata unija, koja vo razli~niperiodi go promovira{e razvojot na Koridorot 8 kako golem,a potoa i kako mal prioritet. Op{to gledano, treba da sezabeleì deka Vladata na Italija e postojana vo svoeto pre-poznavawe na vrednosta na proektot za Italija i za balkan-skiot region. Koridorot e na radarot na Paktot za stabilnost,koj go poddrùva ovoj proekt od pove}e pri~ini, vklu~uvaj}i goi sogleduvaweto na negovata va`nost za ekonomskiot razvoj, noi zatoa {to na nego gledaat kako na ne{to {to }e pridonese zaregionalnata stabilnost i integracija. Vladata na SAD, istotaka, mu dava konstantna poddr{ka na ovoj proekt, iako -po~nuvaj}i od prvi~nata poddr{ka, so studijata naAmerikanskata agencija za trgovija i razvoj, kako i niz siteprocesi {to sleduvaa podocna, na ovoj proekt ne mu e posvetenopotrebnoto vnimanie.

Mojot interes za Koridorot zapo~na vo 1998 godina, kogarabotev na proekti na USAID za pomo{ na lokalnite vlastivo Albanija, a podocna i vo Makedonija, kade {to naidov nastudijata na Amerikanskata agencija za trgovija i razvoj i sfa-tiv deka razvojot na ovoj proekt }e ima golemo vlijanie vrzekonomiite na mnogu op{tini vo blizina na trasata.Fokusiraj}i se na lokalniot ekonomski razvoj na oviestopanstva, mi stana sosema jasno deka lokalnite vlasti ne gi

zemale predvid realnite mo`nosti na Koridorot. Iako be{erazbirlivo deka zaednicite na koi itno im bea potrebnivrabotuvawa i osnovni javni uslugi ne se fokusiraa na podol-goro~niot razvoj, o~igledno be{e deka procesot vo ramkite nakoj }e se pottikne svesta na ovie zaednici za zna~eweto na ovojkoridor be{e od vitalno zna~ewe za nivnata dobrosostojba.Isto taka, mi stana jasno deka glavnite akteri vo razvojot naovoj proekt bea voobi~aenite - ministrite na nacionalno nivoi me|unarodnite donatorski agencii koi treba{e da ja obezbe-dat glavninata od finansiite za razvoj na infrastrukturata.Zainteresiranite strani koi ne bea vklu~eni vo razgovoritebea lokalnite vlasti i gra|anite. Na masata ne sedea nitupretstavnicite na mladiot privaten sektor, {to zabrzano serazviva{e vo ovie zemji. Preku mojata rabota so Albansko-amerikanskoto zdruènie za trgovija i razvoj, lokalnitevlasti i sli~nite zainteresirani organizacii vo Makedonija,Bugarija, Italija, Kosovo i vo Albanija, organiziravme sojuzso cel da gi vklu~ime i niv vo ovoj proces. Podolu vo napisotsleduvaat pove}e detali vo vrska so ova.

Momentalniot napredok po dolìnata na Koridorot

Za site nas koi ne sme eksperti za transport ili za infra-struktura e korisno proektot da se razgleda na toj na~in {to}e se vospostavi analogija so cevkata za voda. Kako {toznaeme, vodata nema da dojde od izvorot ako site cevki ne sepovrzani me|u sebe. Isto taka, koli~estvoto na vodata {to }epomine niz cevkite e kontrolirano od dijametarot na cevkata.Dokolku vodata mora da pomine niz cevka so pomal dijametar,toga{ nema nikakva korist od toa {to drugite cevki imaatpogolem dijametar, bidej}i protokot na voda e namalen. Toavaì i za soobra}ajot po pati{tata na Koridorot. O~iglednoe deka najlo{ite pati{ta se vo Albanija, kade {to vo vremetoEnver Hoxa infrastrukturata be{e sosema zapostavena.Ottamu, efikasnata vrska od pristani{te do pristani{te }ebide spre~ena sî dodeka Albanija ne gi pribliì svoitepati{ta do standardite.

61

K O R I D O R 8

Vo ovaa smisla, vo Albanija treba da se postigne zna~itelennapredok. Se procenuva deka popravkata na postojnite pati{tapo dolìnata na glavnata arterija na Koridorot 8 - od]afasan (albansko-makedonskata granica) do Dra~, }e sezavr{i do krajot na godinava, zaedno so kracite od ]afasan,Kor~a i gr~kata granica i od Rogoìna (vo blizina na Dra~) doValona. Iako so ova pati{tata nema da dostignat evropskonivo, toa e sepak zna~itelno podobruvawe {to }e ima dra-mati~no vlijanie vrz soobra}ajot. Rezultatite od zgolemeniotprotok na soobra}ajot }e se sledat odblizu, za da se pomognepri utvrduvaweto na potrebite od aspekt na dizajnot za nata-mo{no nadgraduvawe na patnata mreà.

Razvojot na pristani{tata vo Albanija e u{te ednazna~ajna komponenta. Pristani{teto vo Dra~ e najgolemo voAlbanija, a odrùva postojana vrska so pristani{teto voBari, Italija. Vo momentov vo tek se proekti za obnova napristani{teto (47 milioni evra) so cel da se podobri negova-ta infrastruktura. Se o~ekuva rabotite da zavr{at do krajotna 2006 godina. 20-30% od albanskiot pomorski soobra}ajpominuva niz pristani{teto vo Valona. Glavniot plan zarazvoj na valonskoto pristani{te predviduva 5 fazi. Prvitedve fazi, vo vrednost od 15,3 milioni evra, se finansirani odItalija. Regionot Valona-Fier e od isklu~itelno zna~ewe zaindustriskiot razvoj, osobeno poradi faktot {to }e pret-stavuva pristani{te so dlaboki vodi, pogodno za prenos nanafta i gas.

Albanskata èlezni~ka mreà, od koja 280 km otpa|aat natrasata na Koridorot 8, ima itna potreba od rekonstrukcija.Se razbira, svoi prioriteti imaat i Makedonija i Bugarija, socel da se povrzat site potrebni delnici i se podignat na nivona evropskite standardi. Zna~ajno e da se zabeleì dekaVladata na Italija sproveduva studija za tehni~ka procenka iizvodlivost na èlezni~kite grani~ni premini po dolìnatana Koridorot 8. Se o~ekuva izve{tajot da bide gotov nekade vopo~etokot na 2006 godina. Kone~no, zna~ajni podobruvawa senapraveni i na najgolemiot me|unaroden aerodrom voAlbanija, Majka Tereza, koj se nao|a vo blizina na delnicata

62

na Koridorot 8, me|u Tirana i Dra~. Promenite vklu~uvaatunapreduvawe na pistata, terminalot i na sistemot za kontro-la na letaweto.

Zna~itelen napredok e napraven i vo Bugarija. Pati{tatakoi se povrzani so Koridorot 8, a koi ja povrzuvaat makedon-skata granica so glavnite pristani{ta na Crno More (Varna iBurgas), nesomneno pretstavuvaat najdolga patna delnica poKoridorot (639 km). Pogolem del od niv se dvonaso~ni (511 km),dodeka na 193 km se protega avtopat. Najva`nite proekti zarehabilitacija na pati{tata ja vklu~uvaat i delnicata me|uSliven i Burgas (67 km), koja treba da se zavr{i do krajot nagodinava, avtopatot Trakija (400 km), del od Koridorot 8 {topominuva niz Sofija, Plovdiv i Burgas, i koj se razviva so kon-cesija, i avtopatot Ljulin, koj ja vklu~uva i klu~nata sofiskaobikolnica - patot Daskalovo. Ovoj proekt momentalno senao|a vo tenderska procedura.

Postignati se zabeleìtelni promeni vo unapreduvawetona bugarskata èlezni~ka mreà. Se o~ekuva deka vo tekot na2006 godina }e zavr{i rehabilitacijata i elektrifikacijatana èlezni~kata trasa od makedonskata granica do Varna,preku Sofija, Plovdiv i Burgas (758 km). Posledniot segmentod Gue{evo do Radomir sî u{te ne e zavr{en i zavisi odzavr{uvaweto na èlezni~kata linija od Skopje do bugarskatagranica.

Razvojni proekti se prezemeni i zavr{eni vopristani{teto vo Burgas, vklu~uvaj}i go i proektot od 142miliona evra za izgradba na nov nasip i nov terminal za kargo-stoki. Sofiskiot aerodrom e zna~itelno nadgraden, so nov ter-minal i so drugi pridru`ni objekti vo vrednost od 202 mi-lioni evra. Aerodromite vo Burgas i vo Varna se vo proces narazvoj i za niv se izdadeni koncesii.

Iako ne e del od prvobitniot plan na Amerikanskata agen-cija za trgovija i razvoj, proektot za izgradba na naftovod odstrana na naftovodnata kompanija AMBO nesomneno }e gopromeni stepenot na razvoj vo regionot. Proektot, koj so godi-ni e vo faza na planirawe i razvoj, predviduva izgradba nagorespomenatiot naftovod, koj }e gi povrzuva pristani{tata

63

K O R I D O R 8

vo Burgas i Valona i so toa }e go odmine problemati~niot izadu{en Bosforski protok vo Turcija, niz koj mora da pominattankerite so nafta na nivniot pat od Crno More do koris-nicite nasekade niz svetot. Traektorijata na AMBO }e pomi-nuva blisku do Koridorot, a spored d-r Voren Filips odAMBO vo momentov se predviduva negovata izgradba dazapo~ne kon krajot na 2006 godina. AMBO se obiduva da jarazvie najdobrata forma na dogovor me|u trite zemji, so koj }egi normalizira carinskite taksi i danocite me|u niv. Odpri~ini povrzani so potrebata za za{tita na ìvotnata sred-ina, to~kata na vlez/izlez me|u Makedonija i Albanija epomestena na nova lokacija, okolu 50 km severno od OhridskoEzero, blizu do Debar. [tom }e se napravi povtorna presmet-ka na tro{ocite, moè da se premine na zavr{noto finansir-awe. Vo AMBO se uvereni deka kapitalizacijata nema da pret-stavuva problem, poradi dosega nezabeleànata pobaruva~ka zanaftovodi. Tie procenuvaat deka kako direktna posledica nanaftovodot, Bugarija }e ostvari godi{en prihod od 60 mil-ioni dolari, Makedonija - 28 milioni, a Albanija - 32 milionadolari. Po celata dolìna na naftovodot, za aktivnostipovrzani so negovoto funkcionirawe i odrùvawe, kako i zanadgleduvawe na ispumpuvaweto i za{tita na ìvotnata sred-ina, }e se otvorat pove}e od 2.500 rabotni mesta.

Sî na sî, postignat e zna~itelen napredok vo nasoka na os-tvaruvawe na razvojnite celi na Koridorot 8. Naskoro }e sepo~uvstvuvaat i prvite rezultati od Koridorot - obnovenipati{ta, zavr{eni obikolnici okolu urbanite mesta, eli-minirani tesni grla. Ve}e se nasetuva dramati~niot razvoj naprivatniot sektor pokraj zavr{eniot avtopat {to gi povrzuvaTirana i Dra~. Kako {to se obnovuvaat pati{tata, ovojfenomen }e prodolì da se {iri na istok, kon Elbasan i make-donskata granica. Po~nuvaj}i od 2007 godina, izgradbata nanaftovodot }e otvori novi rabotni mesta vo grade`ni{tvoto.Infrastrukturata na pristani{tata postepeno se nadgraduva,kako vo Bugarija, taka i vo Albanija, so {to tie stanuvaat sîpoefektivni transportni to~ki za trgovija po dolìnata naKoridorot. Makedonija ima odli~na patna mreà, {to pret-

64

stavuva golema pridobivka za razvoj na Koridorot, no moraitno da se naso~i kon zavr{uvawe na obvrskite {to se odnesu-vaat na èleznicata i na naftovodot.

Plodovite od ekonomskata sorabotka }e mu stanat dostap-ni na narodot

Vistinskata prikazna zad Koridorot 8 ne e tolku voinfrastrukturata, kako takva, tuku vo na~inot na koj taa }e jaolesni ekspanzijata na trgovijata po nego. Koridorot }eobezbedi daleku podobar pristap do svetskite pazari i dosurovinite potrebni za kopnenite industrii, kako onie {to senao|aat vo Makedonija i koi se mnogu oddale~eni od pri-stani{tata {to imaat pristap do okeani. Pokraj toa, tur-isti~kite lokacii koi voop{to ne se razlikuvaat od onie nizsvetot, kako onie na Ohridsko Ezero, }e stanat mnogu podostap-ni za turistite. No, va`no e Makedonija, kako i nejzinite sose-di, vedna{ da zapo~ne da planira i da go zeme predvid novotobiznis-opkruùvawe {to }e go ovozmoì Koridorot.Ekonomskiot razvoj ne se slu~uva sekoga{ na na~inot i namestoto kade {to se predviduva. Sî zavisi od pazarot. Sepak,na nego moè pozitivno da se vlijae, dokolku lokalitetitesproveduvaat obmisleno strate{ko planirawe na lokalniotekonomski razvoj i sistematski gi sproveduvaat proektitepreku koi se ostvaruvaat identifikuvanite celi.

Odreden broj lokaliteti vo Makedonija, Bugarija, Kosovoi vo Albanija ve}e rabotat na ostvaruvawe na ovaa cel. Naprimer, op{tinite Ko~ani, Bitola, Kriva Palanka, Centar,Karpo{, Tetovo i mnogu drugi ve}e imaat razvieno strategiiza lokalniot ekonomski razvoj. Dokolku poglednat od drugatastrana na makedonskata granicata kon Albanija, Bugarija,Kosovo i kon Ju`na Srbija, }e zaklu~at deka mnogu drugi zaed-nici go pravat istoto. Golem broj od ovie razvojni strategii sepoddràni od strana na me|unarodnite donatori, kakoUSAID, Svetska banka i Institutot Otvoreno op{testvo.Sepak, toa ne se planovi izraboteni pod diktat na me|unarod-nite konsultanti, tuku proizleguvaat od procesite baziranivrz partnerstvata me|u javniot i privatniot sektor, vo koj

65

K O R I D O R 8

aktivno u~estvo zemaat biznis-zaednicata, nevladinite orga-nizacii i drugite akteri od lokalnata zaedica.

Inicijativite koi{to proizleguvaat od lokalnite zaed-nici mora da gi zemat predvid implikaciite od razvojot naKoridorot 8 i da razvijat strategii so koi }e se maksimizirakorista {to moè da proizleze od niv, a duri potoa blagovre-meno da gi sprovedat, celosno vklu~uvaj}i go i privatniot sek-tor, vladinite agencii na dràvno i na lokalno nivo i drugiteinteresi {to proizleguvaat od zaednicata, a se odnesuvaat naprocesot. Proektite moàt da se odnesuvaat na industriskiteparkovi, skladiraweto (kako vo novite objekti, taka i voobnovenite, napu{teni fabriki) i na poddr{kata na trans-portnite uslugi, prethodno predvideni i strate{ki lociraniza idni investicii - bilo od privatniot ili od javniot sektor.Op{tinite moàt da obezbedat vodovodna i kanalizaciskamreà, transporten pristap do lokaciite i da po~nat da rabo-tat na partnerstvata koi }e moàt da gi osiguraat parkovite.Slobodnite ekonomski zoni koi stimuliraat investicii, biz-nis-inkubatorite koi im pomagaat na lokalnite mali biznisivo nivniot razvoj, kako i programite za obrazovnie i obuka,koi od edna strana gi stimuliraat investiciite, a od drugastrana ja obu~uvaat lokalnata rabotna sila kako da gi isko-risti mo`nostite za vrabotuvawe, se daleku poostvarlivi soobmisleno strate{ko planirawe i moàt da pomognat vouìvaweto na pridobivkite od Koridorot.

Golem broj od spomenatite op{tini se obedinija kako~lenki na Zdruènieto za lokalen ekonomski razvoj podolìnata na Koridorot 8. Po re~isi pet godini funkcioni-rawe - kako slabo zdruènie na op{tini, organizacii od pri-vatniot sektor i drugi akteri - grupata oficijalno be{eformirana kako nevladina organizacija, so sedi{te vo Skopje.Celta na mreàta e da ja promovira regionalnata integracijai sorabotka preku pottiknuvawe na lokalniot ekonomskirazvoj i na prekugrani~nite partnerstva. Taa raboti kakoposrednik koj se trudi da obezbedi fondovi za celosno finan-sirawe na Koridorot od strana na me|unarodnite donatori inacionalnite vladi, pri {to ~esto naiduva na pozitiven stav

66

za sorabotka od strana na spomenatite vladi. Vo Odborot nadirektorite na Mreàta ~lenuvaat i Zdruènieto naedinicite za lokalna samouprava (ZELS) od Makedonija iMakedonskiot biznis resursen centar - Trgovska i investi-ciska mreà (MBRS T&I Net). Celosnata lista na ~lenovi idrugi korisni informacii za Mreàta moàt da se najdat naveb-stranata www.corridor8led.net.

Krajnata pridobivka za ekonomijata na eden region,dràva ili op{tina od proekt kako {to e Koridorot 8 - kojpredviduva razvoj na pati{tata, èleznicata, pristani{tata,povrzuvawa na nafta i gas i drugi dobra - e realna, no te{komerliva, pred sî zatoa {to posledicite se indirektni.Krajnata vrednost na Koridorot }e se meri spored negovotovlijanie vrz edinstveniot dvigatel na ekonomskiot rast - pri-vatniot sektor. Investiciite vo privatniot biznis i vo indus-trijata }e go obezbedat najgolemiot broj rabotni mesta iekonomskiot rast na regionot. Sepak, jasno e deka bez infra-strukturnite promeni do koi }e dojde kako rezultat na izgrad-bata na Koridorot, razvojot na privatniot biznis voMakedonija i vo regionot i naporite toj da bide konkurentenvo regionalnata i vo svetskata ekonomija }e bidat serioznopopre~eni.

67

K O R I D O R 8

*Tomas Ingland e pretsedatel na Mendez England &Associates, konsultantska firma za ekonomski razvoj sosedi{te vo Betesda, Merilend, SAD, i osnova~ i ~len naOdborot na direktorite na Zdruènieto za lokalen ekono-mski razvoj po dolìnata na Koridorot 8 - (Corridor VIII LEDNetwork Association).

69

K O R I D O R 8

KORIDOROT 8 E MOTIVACIJA ZAREGIONALNA SORABOTKA

Od: Emanuela del Re*

"Denes regionot dostigna odreden stepen na stabilnostna regionalno i na nacionalno nivo. Ne samo poradi promena-ta na politi~kiot mentalitet, koj dovede do sozdavawe na"pozreli" dràvni sistemi (site konsolidirani demokra-tii), tuku i poradi steknatata svest za va`nosta naregionalnata sorabotka i za pozitivniot impuls dobien odsamodoverbata {to proizleguva od mo`nosta za vlez voEvropskata unija" - Emanuela del Re.

Socio-politi~kite problemi vozemjite na Koridorot 8;

Vo 90-tite godini na minatiot vek celata teritorija naJugoisto~na Evropa pretrpe transformacija, kako rezultat napadot na komunisti~kiot reìm. Cekolkupnata socijalna ikulturna tekstura be{e zafatena od neo~ekuvaniot vlez vosvetot na pazarnata ekonomija, pod pritisok na golemitefinansiski i politi~ki institucii. Toa go odvede naseleni-eto vo siroma{tija, nestabilnost, konflikti i pad na ìvot-niot standard. Iako e re~isi nevozmo`no da se generalizira zaefektite od dolgata ekonomska i socijalna tranzicija, a poz-navaj}i gi razlikite vo regionot, na videlina izleguvaatnekoi zaedni~ki aspekti, kako {to e, na primer, faktot dekanovata politi~ko-institucionalna ramka te{ko se pozicioni-ra{e, isto kako vo slu~ajot so implementiraweto na neophod-nite strukturni reformi, koe{to se odviva mo{ne bavno, kakoi privatizacijata na dràvnite kompanii. Sevo ova be{epre~ka za ostvaruvawe na solidna dolgoro~na programa zarazvoj na regionot.

Zemjite koi se opfateni so Koridorot 8 imaa(t) i u{teeden seriozen problem - pravoto i negovata primena. Kakorezultat na toa, slaba e kontrolata na transakciite vo biznis-

70

zaednicata. Posledicite od toa se slaba iskoristenost naresursite i nisko nivo na konkurentnost. Nedostigot od kon-trola, pak, e osnova za pojava na korupcija. Sevo ova rezultiraso sosema nepredvidliv razvoj na situaciite. Glavnite proble-mi so koi se soo~uva regionot mo`at da se sumiraat na sled-niov na~in:

- Nedostig od reformi: Nivnoto sproveduvawe delumno }egi oslobodi zemjite od visokite tro{oci za infrastruk-turata vo i onaka siroma{nite zemji.

- Siroma{na infrastruktura: Nasledena od postojnatasiroma{tija vo nekoi od zemjite, taa e rezultat na prime-nata na politi~kite kriteriumi i na {tetite nastanatiod voenite dejstvija.

- Nisko nivo na javni investicii vo infrastrukturnatamre`a: Spored podatocite na Evropskata investicionabanka (EIB), nivoto na javni investicii vo infrastruk-turata vo zemjite na JIE iznesuva okulu 4% od BNP.Javnite investicii vo infrastrukturata vo Albanija voperiodot me|u 1991 i 1998 godina iznesuvale 60% od BNP.No, mora da se ima na um deka infrastrukturata voAlbanija e najlo{a vo celiot region. Za sporedba,javnite investicii vo Bugarija iznesuvale samo 8,1%.

- Finansiskiot sistem: Za vreme na tranzicijata,bankarskiot sistem vo regionot proizvede atmosfera nanestabilnost i skepticizam vo vrska so reputacijata nabankite i nivnata sposobnost. Lu|eto mislat samo nanaredniot den, ne zemaj}i gi predvid proektite na podolgrok. Za{titnite mehanizmi ne se primenuvaat. To~no edeka lokalnite banki s¢ u{te ne se zreli, no isto taka eto~no i toa deka operiraweto na evropskite banki voregionot na zemjite od JIE zna~i primena na steknatiteiskustva i ve{tini.

- Nedostig od menaxerska podgotvenost: Vo golema mera,kulturata na vladeeweto na Balkanot e ostatok odnedemokratskoto minato i se soo~uva so te{kotii priizvr{uvaweto na aktivnostite na slobodniot pazar, voedna stabilna, demokratska ramka.

Sociolo{ki efekti i efekti naregionalno nivo od realizacijata na Koridorot 8

Zemjite vo JIE, iako mnogu razli~ni edna od druga, sepakimaat sli~ni karakteristiki vo odnos na nivnata socijalna ipoliti~ka polo`ba. Ova e rezultat na t.n. tranzicija (terminza koj politi~arite i nau~nicite smetaat deka e kontroverzen)od op{testvenite i politi~kite sistemi postaveni od dikta-torski reìmi kon gradewe na demokratski sistemi, pat {totreba{e da go izodi sekoja od zemjite od JIE. Promenite dokoi dojde vo tekot na ovoj proces, del od naselenieto s¢ u{te gi~uvstvuva.

Vo momentov vladite na site tri zemji priznavaat i vocelost se soglasuvaat so toa deka bez direktni vrski me|u niv,ekonomiite ne moàt da se pokrenat. O~igledno e dekaKoridorot 8, sam po sebe, nema da bide dovolen za da gi pokriesite vnatre{ni komunikacii (vo ramkite na sopstvenitezemji), zatoa {to za potrebite na me|unarodnata mar{ruta seneophodni doma{ni (vnatre{ni) pati{ta. No, nema da bidedovolno nitu toa ako seto vnimanie bide naso~eno edinstvenokon Koridorot 8, od pri~ina {to site tri zemji (Albanija,Makedonija i Bugarija) se i del od drugite panevropski kori-dori, osven toa {to se nositeli na Koridorot 8. Zatoa, mora dase vospostavat solidni vrski so drugite zemji od regionot. Votaa smisla, Koridor 8 moè da bide motivacija za regionalnasorabotka, osobeno so negovata multimodalna dimenzija.Pogolemata mobilnost }e dovede do olesnuvawe na ekonom-skite re{enija {to vodat kon integracija: rast na nezavisniteproizvodni aktivnosti, menaxersko u~estvo vo infrastruktur-nite proekti i uslugi, kako i zaedni~ka politika na snabdu-vawe so elektri~na energija.

Kako i da e, Koridorot 8 ne se sveduva samo na toa, tukuima mnogu pogolemo zna~ewe. Koridorot e vitalna arterija{to go olesnuva na~inot na komunikacija me|u razli~nite kul-turi, gi poednostavuva vrskite me|u zemjite niz koi pominuvai zemjite vo regionot koi so godini nanazad bea slabi dràvi,pa duri i neprijatelski nastroeni edna kon druga. Site ovie

71

K O R I D O R 8

zemji sozdavaat mozaik na eden makroregion, na koj sega, pove}eod koga i da e dosega, mu e potrebna stabilnost. Isto taka,Koridorot 8 e vaèn za integracijata na site tri zemji vo EU.Patot e dolg, no va`no e da se po~ne od nekade.

Efektite vrz ekonomijata

Ekonomskite efekti od Koridorot 8 se pove}ekratni,zatoa {to gi zasega i protokot na investiciite i grantovitepovrzani so razvojot na Koridorot, kako del od proektot zarealizacija na samiot koridor (ekonomski rast, natamo{niinvesticii...), koi se odnapred opredeleni (predvideni) vozemjite od regionot. Kako multimodalen proekt, Koridorot 8}e ovozmoì pristap do zna~itelen broj alternativni izvorina resursi (gas,nafta..), koi }e pretstavuvaat mo`nost za inte-gracija me|u zemjite na Koridorot i zemjite na Evropskata unija.

Upravuvaweto (menaxmentot) so energetskite resursi, naprimer, koi ja opredeluvaat vrednosta na Koridorot 8 odgeostrate{ka gledna to~ka, e vaèn instrument za ekonomskaintegracija na regionot. Energetskata povrzanost i me|usebno-to povrzuvawe, vo ovaa smisla, stanuvaat pra{awe od zaedni-~ki interes, odnosno pra{awe so regionalni dimenzii.

Koridorot 8 }e go olesni patot na site zemji od regionotdo EU, zatoa {to oskata {to }e minuva niz nivnata teritorija}e gi povrzuva so Evropa, a so toa tie de fakto }e stanat del odnea. Sekoja od zemjite se odlikuva so razli~ni ekonomskisituacii, a postoi i golem disparitet vo me|usebnite odnosina zemjite i vo nivniot odnos kon zemjite od EU. Koridorot 8}e ja namali razlikata me|u zemjite po pat na nivno vovleku-vawe vo zaedni~ki proekti.

Ne smee da se zaboravi deka postojat seriozni pre~ki zarealizacija na Koridorot 8, kako rezultat na silnoto vlijaniena odredeni faktori vrz ekonomskata situacija vo zemjite odJIE, me|u koi i:

- Niskiot stepen na razvoj;- Tendencijata za pad na BNP vo pove}eto zemji;- Visokata stapka na nevrabotenost;

72

- Niskoto nivo na stranski direktni investicii;- Nedostigot od vistinska sorabotka me|u sosednite zemji

za individualen ili regionalen razvoj;- Ograni~enite ekonomski mo`nosti.

Percepcijata, pak, na ona {to moè da go ponudi Balkanotkako region e osnova na strate{kata pozicija, vo smisla nasoobra}ajno povrzuvawe. Niz regionot minuvaat mnogu komu-nikaciski linii, a Koridorot 8 e povrzan so Koridorite 4 i10, preku koi lesno moè da se povrze so drugite evropskikoridori. Evtinata ra-botna sila, iako ova samo po sebe ne edovolno, infrastrukturnata poddr{ka, kvalifikuvaniot per-sonal i adekvatnite ìvotni uslovi se od su{testvena priroda.

Problemite na koi treba da rabotat i me|unarodnata zaed-nica i samite zemji, vloùvaj}i gi vo taa nasoka site svoinapori, se slednive:

- Dràvni institucii koi ne se sposobni da gi sprovedatreformite;

- Mnogu mali resursi i ograni~en buxet;- Zavisnost od nadvore{nata pomo{;- Golema neorganiziranost i kriminalizirana ekonomija;- Tro{ewe na resursite na neekonomski aktivnosti;- Ograni~ena tendencija za regionalna sorabotka.

Geostrate{ki efekti

Koridorot 8 e del od eden mnogu pogolem proekt za rea-lizacija na oskata Istok-Zapad, koj vo sebe vklu~uva gustkomercijalen soobra}aj, ~ija{to va`nost leì vo eksploat-acijata na energetski resursi od kaspiskiot region, Kavkaz iod Centralna Azija. Ovoj aspekt mu dava na proektot ogromnastrategiska vrednost.

Eksploatacijata na ovie resursi bara investicii votransportnata infrastruktura vo zemjite koi se javuvaat kakokrajni korisnici. Koridorot 8 e posledniot segment od proek-tiraniot sistem. Pogolemiot del od nego, {to e ve}e rea-liziran ili postoe~ki, e fundamentalen od pri~ina {toproizveduva~ite na nafta i na gas vo Centralna Azija

73

K O R I D O R 8

(Kazakstan, Turkmenistan, Uzbekistan, Azerbejxan) nemaatizlez na more, osven na Kaspisko More, koe e zatvoreno iisklu~uva soobra}aj na tankeri so nafta. Najva`nata mar{ru-ta za naften transport zasega minuva niz Bosfor. Sepak, kakorezultat na intenzivniot soobra}aj na tankeri so nafta, koisoobra}aat od pristani{tata na Crno More kon Mediteranot,ovoj protok se smeta za nepogoden - i od ekonomski i odekolo{ki pri~ini, zatoa {to pretstavuva rizik za okolinata.

Stabilnosta na zemjite niz koi pominuvaat naftovodite eod primarna va`nost i moè da se postigne edinstveno prekupromocija na idejata za zaedni~ki interes, sozdavaj}i linkovikoi{to ovozmoùvaat harmoni~en razvoj na regionalno nivo.

Va`nosta i idninata na Koridorot 8;

Preku kanalot Otranto, Koridorot 8 }e gi otvori vratitekon Zapad, a preku Crno More }e trasira pat do Kavkaz i doTurcija. Toa e pri~inata zo{to Italija, Ruskata Federacija izemjite od Bliskiot Istok, me|u drugite, se ìvo zainteresi-rani za proektot. U{te pove}e zatoa {to koridorite {to sevkrstuvaat so Koridorot 8 (Koridor 4 i Koridor 10) od negopravat osnoven faktor za povrzuvaweto od jug kon sever. Vo tojkontekst, mora da se potencira isklu~itelno zna~ajnata ulogana istorijata i rezultatite od istoriskite procesi vrz rea-lizacijata na Koridorot. Vo minatoto, odnosite me|u zemjitevo JIE bea siroma{ni, osobeno vo godinite koga site tri zemjibea pod reìm (do docnite devedesetti od minatiot vek).Albanija, na primer, istoriski pove}e ja poddrùvala oskataSever-Jug, onaa kon Crna Gora i Kosovo, otkolku onaa konMakedonija i Bugarija, a odnosite so Italija bile isklu~eni,isto kako i onie so Titovata Makedonija, po sudirot Hoxa-Tito vo 1948. Odnosite na Makedonija i na Bugarija, isto taka,bile lo{i, poradi servilnosta na Makedonija kon Bugarija i,delumno, poradi ulogata na Sovetskiot Sojuz vo odnos naBugarija. Zatoa, oskata Istok-Zapad ima silna socio-politi~ka simbolika. Od ekonomska gledna to~ka, Koridorot8 pretstavuva vaèn faktor za integracija na Isto~en i naZapaden Balkan od slednive pri~ini: prvo, go povrzuva

74

75

K O R I D O R 8

Jadransko More so Crno More; tie se, pak, povrzani so drugimoriwa i so va`ni strate{ki pristani{ta. Zna~i, od ednastrana, toj zna~i povrzuvawe so Evropa, a od druga stranapovrzuvawe so Sredniot Istok, Kavkaz i so Centralna Azija.Vtoro, po padot na Sovetskiot Sojuz i preminot na porane{nitecentralnoevropski dràvi kon pazarna ekonomija, Koridorot 8be{e priznat od strana na EU, kako mo{ne korisen za ekonomska-ta integracija na Ju`niot Balkan so Centralna Azija.

Osnoven element vo pristapot kon Koridorot 8 epra{aweto na naftata i energijata. Celta e glavnata oska zanabavka na nafta da se pomesti podaleku od Moskva, sozdavaj}icentri za emisija na energija vo ramkite na Evropskata unija.Vo ovoj kontekst, Koridorot 8 }e ima mnogu zna~ajna uloga.U{te eden osnoven element {to mu dava posebno zna~ewe naKoridorot 8 leì vo regionalnite konflikti koi imaazna~aen efekt vrz site vidovi povrzuvawe.

Koridorot 8 ima ogromna va`nost od voeno-strategiskagledna to~ka, zatoa {to e pozicioniran vo oblast od ogromeninteres za Zapadnoevropskite zemji, no i za Sredniot i zaDale~niot Istok. Za pove}eto lu|e ovoj koridor e s¢ u{tevirtuelnost, ideja koja{to e apstraktna, ideja ~ija{to rele-vantnost treba doprva da se dokaùva, osobeno zatoa {todrugite evropski koridori se upotrebuvaat ve}e podolgovreme. Vsu{nost, realizacijata na Koridorot 8 koja{to e votek, stanuva s¢ pokonkretna, kako rezultat na identifikuva-nite faktori.

Koridorot 8 e i }e bide krucijalen proekt koj ja crpi svo-jata sila od faktot deka stanuva del od razvojnata kultura vozemjite niz koi minuva. Koridorot 8 stana prioritet naItalija, a tokmu zatoa ostanuva i vo vidokrugot na Evropskataunija, bez ogled na toa za koga e programirana negovata celos-na realizacija.

* Emanuela del Re e avtor na knigata Corridor VIII-Realization,financing, works and impacts. Prevodot e napraven po prethodnaavtorizacija od avtorot. Sistematizacijata na materi-jalot e na Forum-CSID. Forum-CSID ja prezema odgovornos-ta za eventualnite gre{ki vo prevodot.

77

K O R I D O R 8

INTERESOT NA ITALIJA VOREALIZACIJATA NA KORIDOROT 8

Od: Tehni~ki sekretarijat napanevropskiot Koridor 8*

Ekonomski i geopoliti~ki faktori

Koridorot 8, kako oska Istok-Zapad, pretstavuva eden vidnov razvoen period vo istorijata na regionot na Jugoisto~enBalkan.

S¢ do krajot na minatata decenija ovaa oblast be{e pogo-dena od serija istoriski promeni i voeni konfrontacii, po{to se formiraa novi dràvi, se zgolemija lokalnite socio-politi~ki podelbi i, vo pomala merka, nesoglasuvawata okolunacionalnite granici.

Patem, za da se ozna~i granicata me|u dràvite ~estopatise birale prirodni pre~ki kakvi {to se visokite planini iezerata, so {to reguliraweto na dràvnite granici i minu-vaweto preku niv pretstavuva isklu~itelno te{ka zada~a.

Se ~ini deka postoi realna potreba od zgolemuvawe nasoobra}ajniot potencijal na ovoj prostor, bidej}i tokmu tojobezbeduva vrska, koja od Jadransko-Jonskiot basen, minuva nizJuèn Balkan (Albanija, Makedonija i Bugarija), pa se dozapadniot breg na Crno More, so {to se otvora patot do Kavkazi Centralna Azija.

Ottuka, sproveduvaweto na proektite vo ramkite naKoridorot 8 moè da bide vaèn faktor vo posebniot socio-ekonomski razvoj, ne samo na Balkanot, tuku i na zemjite odJu`na i Zapadna Evropa, koi moàt da imaat direktna koristod ovaa porta kon Dale~niot Istok.

Brziot razvoj na nastanite i tranzicijata na zemjite odkaspiskiot region i od Centralna Azija (kako i na onie odCentralna i od Isto~na Evropa) kon modelot na pazarnaekonomija, ni dozvoluva da veruvame vo srednoro~noto sce-nario na ekonomskata kohezija i razvoj.

78

Dokolku na agendata se postavi dobroisplanirana politi-ka za razvoj i zajaknuvawe na kontinentalnite koridori, ovieregioni (koi }e bidat sî poisprese~eni od infrastrukturataza prenos na energija i na drugi resursi) bi moèle da bidatpoinvolvirani vo procesot na integracija so ostatokot odEvropa

Vo ramkite na mreàta panevropski koridori, imple-mentacijata na Koridorot 8 }e sozdade va`na sinergija soKoridorite 10 i 9, i osobeno so Koridorot 4, smeta}i goKoridorot 8 za priroden krak kon Kavkaz.

Preku svoite granki, Koridorot 8 }e gi povrze Grcija iTurcija so zemjite od porane{na Jugoslavija i so Zaednicata naNezavisni Dràvi, ovozmoùvaj}i na toj na~in prodor natovarniot transport ne samo po trasata Istok-Zapad, tuku i podolìnata na linijata Sever-Jug.

Vo sekoj slu~aj, na procesot na odlu~uvawe }e vlijaatmnogu faktori, me|u koi: lokalnata politi~ka nestabilnost,nedostigot od resursi vo nacionalnite buxeti, razli~nitenivoa na prioriteti vo nacionalnite strategii, me|unarodno-to vlijanie vo politi~kata sfera, itn.

Posebno treba da se naglasi deka otvoraweto na glavnitetrgovski pati{ta vo ramkite na Koridorot 8 zna~i istoriskipogolema naklonetost kon integracija. Toa nesomneno }e pri-donese za nadminuvawe na geografskite, ekonomskite i nasocijalnite podelbi vo regionot.

Istorijat

Postaven na pozicija kade {to se sre}avaat Jonskoto iJadranskoto More, Koridorot 8 ima raste~ki potencijal,osobeno zaradi vospostavuvaweto vrski so zapadniot breg naCrnoto More, koj ponatamu otvora pat do kavkaskiot region ido Centralna Azija. Rapidniot razvoj {to ja sledi tranzicija-ta na centralnoaziskite zemji i zemjite vo Centralna Evropavo nasoka na pazarnata ekonomija, ni dava za pravo da veruvamevo scenarioto za ekonomsko soedinuvawe i ekonomski rast nasreden rok.

Inaku, istorijata na Balkanot, osobeno onaa na Zapadniot

Balkan, otsekoga{ bila povrzana so istorijata na Italija.U{te pred obedinuvaweto na Italija (1860) imalo postojanamigracija na lu|e od Albanija i, vo pomal broj, od Hrvatska.Pri~inite za ovaa migracija moàt da se baraat ne samo voborbata za izbegnuvawe na islamskata invazija, ~umite i siro-ma{tijata, tuku i vo potrebata za razmena na znaewa me|u uni-verzitetskite mreì vo sredniot vek, koi ja so~uvale kultura-ta na dvete strani na Jadransko More.

Vo 19 vek patriotite od Italija bile sojuznici na sloven-skite balkanski narodi vo borbata protiv AvstroungarskataImperija. Po soedinuvaweto, italijanskata nadvore{na poli-tika bila orientirana kon geopoliti~kata integriracija naBalkanot. Na primer, italijanskiot premier Fran~eskoKrispi, koj e roden na Sicilija i poteknuva od albansko seme-jstvo, ~estopati povtoruval pred Parlamentot deka e "Albaneci po du{a i po krv...". Kralot Vitorio Emanuele Treti gizajaknal politi~kite vrski so Balkanot, ènej}i se so ~len odcrnogorskoto semejstvo Petrovi} itn.

Planiraweto na pati{tata vo nasoka na povrzuvawe konoblasta Apulija preku Via Apija i mo`nosta da se povrzeju`niot breg na Albanija i Grcija, otsekoga{ bilo pra{awe naogoromen interes za Italija.

Pokraj otvoraweto na patot Via Ignacia vo rimskiotperiod, koj{to ovozmoìl transport i soobra}aj na lu|e istoki me|u Italija i Turcija, preku severniot del na Grcija, voistorijata se zabeleàni i nekolku drugi obidi vo taa nasoka.

So cel da se sprotivstavi na avstriskoto vlijanie voregionot, vo 1890 godina be{e razvien proekt za transbalkan-ska èleznica, so cel ju`na Italija da se povrze so Dra~ i,ponatamu, od Dra~ do Bitola.

Vo glavniot plan razvien me|u 1890 i 1893 godina ovaaèlezni~ka linija bila prodolèna so cel da gi povrze igradovite Bitola so Struga, Elbasan, Pe}in i Kavaje.

Vo 1908 “Compagnie-Junction-Salonique-Constantinopole”pobarala od turskata vlada odobrenie da zapo~ne so podgotov-ka na studija za èlezni~ka linija od Ni{ do Antivari(dene{en Bar), preku Pri{tina, \akovica, Prizren i Skutari.

79

K O R I D O R 8

80

Ovoj proekt nai{ol na mnogu pre~ki zaradi nemo`nosta da senajde soglasnost za zaedni~ki prifatliv plan i zaradi kon-fliktot me|u Albanija i Srbija.

Na {to se temeli interesot naItalija za Koridorot 8?

Interesot na Italija za Koridorot 8 e povrzan so trifaktori:

- Konsolidiraweto na procesot na integrirawe so zemjiteod Zapaden Balkan i naporedniot i brz porast na trgov-skata razmena so zemjite od Isto~na Evropa;

- Zgolemenata va`nost na trgovijata so regionite nadvorod EU, a osobeno so Dale~niot Istok, Ju`na Amerika imediteranskite zemji (Severna Afrika i BliskiotIstok);

- Faktot deka se nao|a vo centarot na Sredozemjeto ja stavaItalija vo centarot na eden od najva`nite koridori nasvetskata trgovija, {to zna~i oska {to gi povrzuvaSeverna Amerika, kontinentalna Evropa i Dale~niotIstok.

Ova zna~i deka Italija e zainteresirana ne samo za komer-cijalnite tekovi generirani ili naso~eni kon doma{niotpazar (uvoz i izvoz), tuku i za razmenata {to tranzitira niznejzinata teritorija i odi kon drugi zemji (vo kvantitativnasmisla, vtorava raste so pogolema brzina od prvata).

Primarnite zaklu~oci {to mo`at da se izvle~at vo odnosna italijanskiot transporten sistem, pak, se slednive:

- Mo`nosta za natamo{en porast na udelot vo soobra}ajotod Dale~niot Istok i od Sredozemjeto, {to ne podrazbi-ra samo razmena ~ie{to poteklo ili destinacija eItalija, tuku i tranzitirawe do i od preostanatiot delod kontinentalna Evropa;

- Mo`nosta za steknuvawe novi prilivi na patnici istoka, koi doa|aat ili se upateni kon Severna i konJu`na Amerika, vo krajna linija na smetka na pristani-

{tata vo Severna Evropa. Sporedeno so niv, italijan-skite pristani{ta moàt da ponudat verodostojna alte-rnativa;

- Mo`nosta za korist od o~ekuvaniot i posakuvan razvoj naekonomiite od Isto~na Evropa, kako i eventualnatakorist od drugite zemji na balkanskite prostori.

Op{to e prifateno deka Italija, zaradi svojata polo`bavo sredinata na Sredozemno More, pretstavuva prirodnalogisti~ka platforma i igra uloga na link me|u Isto~naAzija i Centralna i Severna Evropa.

Momentalno, se zabeleùva porast na aktivnostite naglavnite ju`ni pristani{ta, kako rezultat na pomorskatatrgovija {to cuti po dolìnata na glavnite transokeanskipati{ta. Posebno treba da se zabeleàt dvata pomorskiavtopata - "Jugoisto~na Evropa" i "Jugozapadna Evropa", kako{to e vpro~em poso~eno vo instrumentite za planirawe na EU.

Klu~ni pristaani{ta za t.n. transhippment, odnosno zaprenos na stoka od kargo-brodovite do prekuokeanskitetankeri, se glavnite pristani{ta na Mediteranot, od kade {tostokata }e se distribuira do pove}e od 30 morski pristani{tavo site 12 zemji na Mediteranot. Del od tie pomorski avtopatistanuvaat i pristani{tata na Koridorot 8.

81

K O R I D O R 8

*Tehni~ki sekretarijat, Bari, Italija. Studija: Koridor 8 - Analiza na èlezni~kata struktura.

2.del

85

K O R I D O R 8

INFRASTRUKTURA ZA DOSTAVA NASUROVA NAFTA

Od: Ted Ferguson*, pretsedatel na AMBO

Isto~na Evropa isporaka od Crnoto More;

Rafineriite vo Isto~na Evropa tradicionalno zavisea odsovetskata surova nafta, kako osnoven izvor na isporaka. Poraspadot na Sovetskiot Sojuz pove}eto zemji od Isto~naEvropa po~naa da zemaat nafta od razli~ni izvori, nastoju-vaj}i da ja namalat ovaa zavisnost. No, i pokraj toa, ruskatasurova nafta ostanuva ekonomski najisplatliva opcija zaregionot. Ottuka, pove}eto rafinerii vo Isto~na Evropa ra-botat na uralskata me{avina, koristej}i gi alternativniteizvori samo koga Rusite ne moàt da gi ispora~aat potrebnitekoli~estva. Imeno, ovaa tendencija da se potpiraat na ruskatasurova nafta se zgolemuva so se pogolemiot broj ruski naftenikompanii (osobeno Lukoil) koi gi dobivaat tenderite za pri-vatizacija na rafineriite vo regionot. Eden od uslovite za dastanat sopstvenici na rafineriite se dolgoro~nite garanciiza isporaka.

- I pokraj dostapnosta na alternativnite izvori na ispo-raka, rafineriite od Isto~na Evropa i vo doglednovreme, najverojatno, vo golema mera }e se potpiraat naruskata surova nafta.

- Ruskite kompanii }e prodolàt energi~no da se natpre-varuvaat za udel vo rafineriite vo Isto~na Evropa.

- Isporakata na kaspiskata surova nafta do rafineriitevo Isto~na Evropa preku novoizgradenata infrastruktu-ra, te{ko }e moè da se natprevaruva so postojnata ruskaisporaka.

- Potrebata (zasnovana vrz pobaruva~kata na Isto~naEvropa) za nov naftovod {to }e go zaobikoli Bosfor seu{te ne e sosema jasna.

- Ona {to e sosema jasno e potrebata na Zapadna Evropa za

86

zamena na surovata nafta so rezervite od Severno More,koi postojano se namaluvaat.

Potrebite na Zapadna Evropa i vistinskite potrebi naSoedinetite Amerikanski Dràvi za alternativni izvori nasurova nafta se dobra mo`nost za balkanskite zemji, za tie dasozdadat nova energetska infrastruktura. Se razbira, finan-siraweto na infrastrukturnite proekti e te{ko, dokolku seimaat predvid potrebite na Evropa i na SAD, i bi trebalo dase sozdadat uslovi vo koi site pobeduvaat, so toa {to balkan-skite zemji gradat, a golemite nafteni kompanii i privatniteinvestitori obezbeduvaat finansii, dodeka Evropa i SADobezbeduvaat politi~ka poddr{ka.

Balkanot kako pat za isporaka

Op{toprifateno mislewe e deka turskiot moreuz stanapreoptovaren, taka {to pominuvaweto na "opasnite tovari"(kako {to e surovata nafta) stana vistinska ekolo{ka zakanaza ìtelite na Istanbul. Dadeni se nekolku predlozi za zao-bikoluvawe, a Balkanot se javuva vo tri od niv.

1. Konstanca - Trst.

Va`no e da se poso~i deka rafineriite po dolìnata napredloènata trasa Konstanca-Trst moàt navreme da preze-mat polovina od celokupnoto planirano koli~estvo surovanafta. Isporakata za naftovodniot sistem za distribucija naTrst preku naftovodot moè da bide atraktivna, no koli~es-tvata {to se potrebni za da se dostigne toa nivo, kako itro{ocite za odrùvawe, moàt da se pokaàt kako pro-blemati~ni.

2. AMBO - Burgas-Valona.

Ovoj predlog nudi poneposredno i pobezbedno re{enie, apretstavuva vistinska "izvozna" trasa na cevkovod, pouso-glasen so barawata na {pediterite.

87

K O R I D O R 8

3. Burgas - Aleksandropolis.

I ovoj pat nudi direktna trasa za izvoz i minuva samo nizdve zemji.

Naftenata ekonomija vo regionot na Ju`en Balkan.Pokraj zna~eweto {to }e go ima proektot AMBO vo odnos

na transportot na surovata nafta od Crno More do svetskitepazari, nesomneno e deka ovoj proekt }e ima pozitivno vli-janie vrz naftenata ekonomija na zemjite od ju`niot del naBalkanot. Ova osobeno se odnesuva na Bugarija, Makedonija ina Albanija, zemjite niz koi se planira da pominuva ovojnaftovod.

Pateki za izvezuvawe na naftata

Rafinerii

Zemjite od ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov zado-voluvaat najgolem del od svoite potrebi za gorivo prekurafinirawe na surova nafta vo nivnite sopstveni rafinerii,~ii{to nominalni kapaciteti vo momentov gi pokrivaatnivnite potrebi.

Tabela: Broj na rafinerii i nivnite kapaciteti

Posledovatelno, ne treba da se o~ekuva deka vo bliskaidnina }e se otvorat novi rafinerii. Me|utoa, treba da se imana um deka nekoi rafineriski edinici vo ovie zemji (isklu~oke Grcija, kade {to situacijata e popovolna) raspolagaat sozastarena tehnologija i deka celosno koristewe na nivnitenominalni kapaciteti ne e mo`no.

Dostapnost do surova nafta

Analizata na bilansot na surovata nafta poso~uva dekaregionalnata pobaruva~ka za surova nafta ne mo`e da bidezadovolena so resursite so koi{to raspolaga regionot.

O~igledno e deka, dolgoro~no gledano, zemjite od Balkanot}e bidat prinudeni da gi zadovoluvaat sopstvenite potrebi zasurova nafta i za nafta za gorivo po pat na uvoz. So ogled natoa deka ovie goriva se osnovniot del na energetskata struktu-ra na zemjata, o~igledno e deka visok prioritet vo ekonom-skiot razvoj na ovie zemji }e bide realizacijata, t.e. opti-

88

miziraweto na dostavata na surova nafta i nafteni derivati,a osobeno nivniot transport.

Naftovodna infrastruktura za transport

Momentalnata sostojba so transportot na surovata nafta inaftenite proizvodi e daleku od racionalna. Do neodamna,celokupniot me|unaroden transport do i od Balkanot sevr{e{e so brodovi.

Rafinerijata Okta prethodno be{e opsluùvana poèlezni~kiot pat od Solun, a sega za taa cel se koristinaftovodot. Ova e edinstvenata rafinerija vo ju`niot del naBalkanot koja{to se snabduva na ovoj na~in.

Sofija ima nafovod za snabduvawe so nafta za gorivo odRafinerijata vo Burgas.

Ovie cevkovodi se edinstvenite upotreblivi cevkovodi voBugarija, Makedonija i vo Albanija. Mora da kaàm deka na sever i, sekako, vo Grcija slikata epoinakva.

O~igledno e deka momentalnata infrastruktura nanaftovodot za transport vo balkanskiot region ne e dovolnorazviena i ne moè da obezbedi ekonomski isplatliv prevoz napotrebnite koli~estva surova nafta i nafteni derivati za voidnina.

Ova moè da bide ograni~uva~ki faktor za ekonomskiotrazvoj na celiot region, a osobeno na negoviot juèn del.

Za dolgoro~en razvoj na ekonomijata vo regionot mora da seinvestira vo energetskata infrastruktura na regionalnonivo.

Vaèn pridones za ovaa cel se rezultatite na Balkanskataoperativna grupa za me|usebno energetsko povrzuvawe (BalkanEnergy Interconnection Task Force), formirana od generalniotdirektor za energija (DG XVII) pri Evropskata komisija vo peri-odot 1996-1997, i poddràna od vladite na zemjite odcrnomorskiot region. Ovaa studija identifikuva proekti zame|usebno povrzuvawe od zaemen interes. Mora da se kaè dekaproektite na naftovodi od zaemen interes, koi se nabroeni odstrana na operativnata grupa ({to go vklu~uva i proektotAMBO), }e se pokaàt kako mo{ne korisni za ju`niot del naBalkanot.

89

K O R I D O R 8

Ona {to e va`no e zaklu~okot do koj dojde operativnatagrupa, a toa e deka idniot razvoj na transportnata infrastruk-tura za surova nafta i klu~nite nafteni proizvodi }e bide odkorist ne samo za razvojot na balkanskite zemji, tuku }e imsluì i na potrebite na drugite regioni vo svetot, ispora~anipreku trans-balkanskite ruti.

Ottuka, na predlozite za regionalno povrzuvawe gledame nesamo od aspekt na naftovodot, koj }e posluì kako zaobikolni-ca na Turskiot moreuz, tuku i od aspekt na gasovod od Turcijado Evropa i linii za prenos na elektri~na energija nizBalkanot.

Takov proekt e i naftovodot AMBO. Minuvaj}i niz cen-tralniot del od Balkanskiot Poluostrov, toj - blagodareniena svojata trasa i kapacitet - moè da pretstavuva 'rbet naidnata naftovodna mreà za po{irokiot region, koj ne samo{to }e pridonese za re{avawe na potrebite vo vrska so trans-portot na surova nafta za zemjite niz koi{to pominuva(Bugarija, Makedonija i Albanija), tuku }e nosi i surova naftaod naftenite poliwa vo kaspiskiot region do pragot naEvropa i do konsumentite od zapadnite regioni. Negovatapateka ovozmoùva razgranuvawe na cevkovodnata mreà dokoe bi moèlo da dojde vo idnina. Sosema e o~iglednatamo`nosta za povrzuvawe so naftovodnata mreà Adria, a zataa cel }e bidat potrebni okolu 380 km, za da se vospostavi"vrska" me|u site zemji na Balkanot. Od druga strana, na ovojna~in }e bide vospostavena vrska so naftovodnite sistemi vocentralna i vo isto~na Evropa.

Posledovatelno, naftovodot Solun-Skopje nema da pret-stavuva izolirana regionalna vrska, tuku stanuva del od inte-griraniot evropski naftovoden sistem.

ZAKLUÔCI

Moème da kaème deka pokraj negovata osnovna cel -bezbeden transport na zna~itelni koli~estva surova nafta docentralniot mediteranski del, so zaobikoluvawe na preopto-vareniot Turski moreuz, proektot AMBO }e ima pozitivnovlijanie vrz razvojot na transportnata infrastruktura vo

90

ju`niot del od Balkanskiot Poluostrov. Ovoj proekt sozdavauslovi za razvoj i za integracija na regionalnata infrastruk-tura so onaa na Evropa i podaleku.

AMBO i drugite proekti na energetskata infrastrukturanesomneno }e imaat zna~itelen i pozitiven efekt ne samo vrzekonomskiot razvoj, tuku i vrz bezbednosta i politi~kata sta-bilnost na celiot region. Finansiraweto na ovie va`ni iskapi proekti mora da doa|a od privatniot sektor, kade {topostoi potreba, me|utoa vladite mora da dadat sopstvenapoddr{ka i da sozdadat uslovi za privlekuvawe investitori.

Vo slu~ajot na surovata nafta, dopolnitelno nafunkcionalnata ekonomija, proizvoditelite }e ja dadat svoja-ta nafta samo ako imaat doverba vo bezbednosta na infra-strukturata.

91

K O R I D O R 8

* Avtorot e pretsedatel na AMBO

93

K O R I D O R 8

BEZBEDNOSNOTO I GEOSTRATEGISKOTOZNAÊWE NA KORIDOROT 8 ZA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

doc. d-r Toni Mileski*

Voved

Soobra}ajnata povrzanost na edna dràva vo zna~itelnamera ja profilira nejzinata teritorijalna kompaktnost i vna-tre{na kohezivnost. Dràvite so slabo raz-vien soobra}ajnaj~esto se soo~uvaat so neefikasno funkcionirawe nastopanstvoto, so neefikasnost vo funkcioniraweto na vlasta,neefikasno funkcionirawe na obrazovniot sistem i naodbranata i nepotpolna kontrola na teritorijata.

Poradi ovie pri~ini naj~esto se javuvaat t.n. centrifu-galni sili i doa|a do jaknewe na regionalizmot, a toj vo kombi-nacija so nacionalnata, verskata, jazi~nata, kulturnata idrugite oblici na raznolikost, kako i so istoriskoto nasled-stvo vodi kon separatizam. Ottamu, kako primaren imperativna sekoja dràva se javuva intencijata za vospostavuvawe nasoodvetna soobra}ajna mreà, koja }e pridonese za poefikasenstopanski razvoj, }e ovozmoì da se za~uva teritorijalnatakompaktnost i }e promovira bezbednosno-politi~ka stabil-nost.

Vrz osnova na soobra}ajnata mreà moàt da se identi-fikuvaat vnatre{nite prostorno-razvojni opredelbi nadràvata: na primer, monocentrizmot vo Francija nasprotipolicentrizmot vo SAD. Isto taka, moàt da se zabeleàt inadvore{ni ekspanzioni-sti~ki, geopoliti~ki i voenostrate-giski interesi, na primer avstroungarskite nastojuvawa preku"Novo-pazarskiot sanxak" da se izleze na Solun, germanskatadilema za globalna ekspanzija: kopnenata "Ideja Bagdad" ipomorskata "Ideja Hamburg", rusko-turskite razliki okolutrasite za naftovodot vo Kaspisko-crnomorskata zona i dr.

Od druga strana, poznato e deka Rimskata iAvstroungarskata Imperija pretstavuvale "drumski imperii",

94

odnosno ja gradele svojata mo} favoriziraj}i ja centralisti-~kata politika vo soobra}ajot. Vo dene{ni uslovi, Francija jazacvrstuva svojata mo} razvivaj}i ja svojata soobra}ajna mreà,~ij{to centar pretstavuva nejzinata prestolnina Pariz.Evropskata unija, isto taka, ima ambiciozna politika koja{toima za cel da gi modernizira i da gi unificira soobra}ajnitemreì na dràvite-~lenki, no i da investira vo soobra}ajot vodràvite koi se aspiranti za ~lenstvo. Potvrda za toa vokolkava mera soobra}ajot moè da pretstavuva ote`nuva~kaokolnost za integriraweto na edna zemja e prime-rot soporane{nite republiki na Sovetskiot Sojuz, koi imaat prob-lem da se integriraat vo èlezni~kata mreà na Evropa pora-di pogolemata {iro~ina na nivnite prugi.

Kako geoprostor {to pretstavuva eden od nezamenlivitelinkovi me|u Evropa i Azija, Jugoisto~na Evropa vo istovreme e prirodna tranzitna vrska me|u Evropa i Azija. Na te-ritorijata na Jugoisto~na Evropa vo faza na realizacija se{est od desette multimodalni transportni koridori. Razvojotna mreàta na transportni koridori vo eden integriran sis-tem pretstavuva razvojna politika na Evropskata unija,koja{to se realizira preku odlukite doneseni na Vtoratapanevropska transportna konferencija vo 1994 godina na Kriti na Tretata konferencija odràna vo Helsinki vo 1997 godi-na, na koja se definirani klu~nite principi i instrumenti zasozdavawe na zaedni~ka transportna politika koja }e promovi-ra odr`liv i efikasen transporten sistem {to }e moè da gizadovoli ekonomskite, socijalnite, ekolo{kite i bezbednos-nite potrebi na evropskite gra|ani, da pomogne vo redukcijatana regionalnite dispariteti i da im ovozmoì na evropskitebiznisi efikasna kompetitivnost na svetskite pazari. Odistoriski aspekt, u{te vo periodot na formiraweto na EU eapostrofirana nejzinata odgovornost vo pogled na razvojot nasoobra}ajnata infrastruktura. Vo toj period se formiraUnijata na transevropskite mreì (Trans-European Networks,TEN) za energija, transport i telekomunikacii.

Koridorot 8 i negovoto zna~ewe zaRepublika Makedonija

Istorijat

Balkanskiot region otsekoga{ bil vo centarot na intere-site za Centralna Evropa. Vo toj kontekst, u{te naBerlinskiot kongres vo 1878 godina vo ~len 10 od Dogovorot epredvideno povrzuvawe na Viena i na Sofija so èlezni~kapruga preku Qubqana, Zagreb, Belgrad i Ni{, kako i me|uViena i Solun, preku Saraevo i Skopje. Vo po~etokot na 1900godina rutata Viena-Sofija bila funkcionalna, dodeka rutataViena-Solun barala konstruirawe na èlezni~ka sekcija nalinijata Saraevo-Uvac-Mitrovica (Kosovska Mitrovica), vonasoka kon Solun, a preku Makedonija. Ovaa ruta pretstavu-vala golema prednost za Avstrija, zatoa {to site drugi evrop-ski dràvi stanale zavisni od nejzinata èlezni~ka mreà zaeventualno povrzuvawe so Jugoisto~na Evropa.

Vo periodot od 1890 do 1893 godina postoel generalen planza povrzuvawe me|u Bitola i Jadransko More, preku Struga,Elbasan, Kavaj i Dra~. Podocna, so sozdavaweto na kompanija-ta Jonk{on - Solun - Konstantinopol (1908) e napraven obid zaèlezni~ko povrzuvawe na relacija Ni{-Pri{tina-\akovica-Prizren-Skadar-Bar. Realizacijata na èleznicata naiduvalana mnogubrojni problemi, zatoa {to pogolem broj gradovisakale taa da minuva preku nivnite teritorii, kako i poradiprotiveweto na albanskite lideri za kakva bilo povrzanost soSrbija.

Vo periodot po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna,Italija povtorno promovira proekt za èlezni~ko povrzu-vawe me|u Konstantinopol i Jadransko More, preku Solun iBitola. Krajnata to~ka na ova povrzuvawe bi pretstavuvalaValona, od pri~ina {to vo toj period bila pod okupacija naItalija. Proektot ne bil realiziran, i pokraj golematapoddr{ka od strana na italijanskata javnost.

Vo periodot od zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna dopadot na Berlinskiot yid ne postoele konkretni infrastruk-turni proekti za povrzuvawe vo nasoka zapad-istok. Vakvata

95

K O R I D O R 8

sostojba e rezultat na komunisti~koto ureduvawe vo dràvitena Balkanot (Albanija, Jugoslavija i Bugarija), {to go onevoz-moùva{e kontaktot so zapadniot svet. Specifi~niot odnosna ovie dràvi so Sovetskiot Sojuz, povrzanosta soVar{avskiot pakt, progresivnata ekonomska nezavisnost,pridruèna so izolacijata na Albanija i nevrzanosta naJugoslavija, imaa silno vlijanie vrz transportnata politikavo sekoja od ovie dràvi. Edinstveno Albanija go proteìralapovrzuvaweto vo nasoka sever-jug, dodeka Makedonija - voramkite na toga{na Jugoslavija - ne uspeala da ostvarièlezni~ka vrska so Bugarija. Po definiraweto na panevrop-skite koridori sostojbata kompletno se menuva, i toa vointeres na celiot region.

Koridorot 8 pretstavuva eden od desette panevropskikoridori i opfa}a okolu 905 km nacionalni pati{ta,avtopati{ta i mnogu sekundarni pati{ta, 1.184 km èlezni~kamreà, tri direktno povrzani pristani{ta (Dra~, Burgas iVarna), kako i povrzanost so Konstanca, na Crno More, i some|unarodnite aerodromi (Sofija, Tirana i Skopje). Po~etnato~ka za implementacija na Koridorot 8 pretstavuvapotpi{uvaweto na Memorandumot za razbirawe, na 9septemvri 2002 godina vo Italija. Pogolem del od proektitepovrzani so Koridorot 8 ve}e bea elaborirani i nivnata real-izacija be{e zapo~nata so kreiraweto na Paktot za stabilnostvo 1999 godina. Fondovite bile naso~eni vo Italija, za soz-davawe na Internacionalen sekretarijat vo Bari. Osnovna celna Sekretarijatot e koordinirawe na site proekti povrzani soizgradbata na Koridorot 8. Fondovite iznesuvale 850.000 evraza 2002 godina i 300.000 evra za 2003 godina. Izborot na gradotBari za sedi{te na koordiniranite aktivnosti e rezultat nasilniot interes na italijanskiot region Apulija zaKoridorot 8. Vo ramkite na ovoj region egzistiraat dve gole-mi pristani{ta - Bari i Brindizi, koi se voedno i krajnitezapadni to~ki na Koridorot 8.

Vospostavuvaweto na idejata za sozdavawe na Koridorot 8pretstavuva relativno golema novina vo istorijata na balkan-skiot region. Koridorot 8 sozdava korisni, no vo isto vreme i

96

opasni bezbednosni triangulacii vo regionot. Imeno, toj zaed-no so Koridorot 4 i Koridorot 10 go formira triagolnikotNi{-Skopje-Sofija, koj go dopira i Kosovo, koe sonere{eniot politi~ko-praven status, opasnosta od prelevawena krizni sostojbi vo neposrednoto opkruùvawe i negovatacentralna pozicija kako prostor na ilegalen transport, nega-tivno vlijae vrz pozitivnite soobra}ajni trendovi za povrzu-vawe vo regionot.

Osnovni negativni elementi na regionot niz koj treba dapominuva Koridorot 8 se slednive: lo{ata reputacija naodredeni dràvi; ogromniot ekonomski rizik; nedostigot odpravni garancii; visokoto nivo na korupcija i kriminal, kakoi niskiot stepen na humana bezbednost. Negativna dimenzijapretstavuva i interesot na Grcija za realizacija na t.n. ViaIgnacija, trasa koja{to gi povrzuva Igumenica iAleksandropolis.

Trgnuvaj}i od faktot deka Grcija ne e direktno involvi-rana vo realizacijata na Koridorot 8, bidej}i istiot nepominuva niz nejzinata teritorija, proteìraweto naretrasiraweto na starata rimska Via Ignacija zaedno soKoridorot 10 pretstavuva prioritet za Grcija.

Generalno gledano, implikaciite na Koridorot 8 moàtda se analiziraat na nekolku nivoa. Prvenstveno se misli nalokalnoto nivo, odnosno za sekoja dràva poedine~no, potoa naregionalno nivo, kako i od aspekt na ekonomskite implikacii,geostrategiskite implikacii, bezbednosnite predizvici,regionalnite integracii, migraciite i geopoliti~kiteinteresi.

Za Republika Makedonija realizacijata na Koridorot 8 eod golemo zna~ewe, zatoa {to toj zaedno so Koridorot 10 }eovozmoì teritorijata na na{ata dràva da ima golemozna~ewe i da pretstavuva krstopat, a toa moè da se valoriziraod pove}e aspekti: prvenstveno, regionalno-transportni,geostrategiski i geopoliti~ki, no i kako preventivni elemen-ti vo nadminuvaweto na konfliktnite sostojbi na lokalno i naregionalno nivo. Preventivnata dimenzija mora postojano dase naglasuva, od pri~ina {to golemite sili koi projavuvaat

97

K O R I D O R 8

interes treba da ja promoviraat svojata sfera na interesipreku onevozmoùvawe na kakvo bilo napu{tawe nademokratskite trendovi koi se implementiraat vo dràviteod regionot.

Koridorot 8 e od isklu~itelno zna~ewe za politi~koto,ekonomskoto i za bezbednosnoto integrirawe na dràvite odregionot. So negovata realizacija Republika Makedonija vogolema merka }e se dobliì do potrebnite standardi za inte-gracija, a toa }e ima pozitivno dejstvo vrz bezbednosta, bidej}idobrite ekonomski odnosi sekoga{ pretstavuvaat element naodvra}awe vo odnos na tenziite me|u naciite.

Zaradi kone~no realizirawe na potrebnite standardi,transportnata politika na Republika Makedonija mora da sefokusira na izgradbata na potrebnite delnici od dvatapanevropski koridora {to pominuvaat preku nejzinata teri-torija (Koridorite 8 i 10). Na toj na~in e zagarantiran izle-zot na dve moriwa (Jadransko More i Crno More) i nejzinovklu~uvawe vo transportnite tekovi me|u Evropa i Azija.

Dokolku se intenzivira gradeweto na Koridorot 8 mora dase proteìra dopolnitelniot krak od ]afasan preku Bitola,Gradsko, Del~evo i bugarskata granica, so cel da se izbegnemarginalizacijata na centralniot i na isto~niot del oddràvata. Perifernata pozicioniranost na Koridorot 8 vokorelacija so teorijata za teritorijalnata integracija kojazavisi od dva vida sili: centrifugalni (jazik, etni~ki i reli-giozni razliki) i centripetalni (ideja za dràva) }e ukaàtna predominantnite centripetalni sili vo regionot kade {topominuva Koridorot 8. Mo`nostite za blokirawe, kako i opas-nostite od projavuvawe na nacionalna divergencija na pro-storot, gi profiliraat bezbednosnite aspekti na potrebata zadopolnitelniot krak.

Zapadno-isto~niot koridor vo bliska perspektiva }eovozmoì pristap kon raste~kite kaspiski i centralnoaziskiekonomii i kon nivnite resursi. Koridorot 8, isto taka, moèda pretstavuva zna~aen segment vo vklu~uvaweto na kavkaskitei na centralnoaziskite dràvi vo evropskata soobra}ajnamreà. Vsu{nost, proektot za Koridorot 8 e vo faza na

98

99

K O R I D O R 8

pro{iruvawe kon Gruzija. Vo Republika Makedonija, poradi vlijanieto na golemiot

broj istoriski, ekonomski, op{testveni i geografski fak-tori, soobra}ajot ne e vo potpolnost razvien. Toa osobeno seodnesuva na grani~nite podra~ja, koi prete`no se nao|aat naridsko-planinsko zemji{te. Ovie podra~ja se naj~uvstvitelnipri eventualni konfliktni sostojbi. Sekoja takti~kaaktivnost vo sferata na odbranata e povrzana so soobra}ajot.No, soobra}ajot ne smee da se gleda samo od aspekt na odbrana-ta, odnosno treba da se najde sredina me|u bezbednosnite potre-bi i potrebite vo oblasta na stopanstvoto.

Republika Makedonija nema participacija na morski breg.Od takviot sklop na istoriski nastani proizleguva potrebataod proteìrawe na dva primarni i dva sekundarni "ma-ritimni" pristapa. Dva primarni se Solun i Valona, dodekasekundarnite se Burgas i Bar. Vistinska valorizacija na spo-menatite pristapi e vozmo`na edinstveno pri stabilizirawena politi~ko-geografskite procesi vo regionot i prvenstvenoso negovo stabilizirawe na bezbednosen plan. Kako dopolnite-len argument za potrebata od realizacija na Koridorot 8moème da gi poso~ime sostojbite na blokiranost vo nasokasever-jug, koi Republika Makedonija gi doìvea za vreme nagr~kata blokada vo 1992 godina i intervencijata na NATO votoga{na SR Jugoslavija vo 1999 godina.

Nabquduvano od geostrategiski aspekt, Koridorot 8 esostaven segment od eden mnogu pogolem i isklu~itelnozna~aen proekt {to vklu~uva eksploatacija na energetskiteresursi od kavkaskiot region i od Centralna Azija.Realizacijata na eden vakov proekt neophodno bara golemiinvesticii vo pridru`nata transportna infrastruktura, vonasoka kon dràvite konsumenti. Koridorot 8, vsu{nost, gopretstavuva najva`niot segment, pa ottuka i negovoto golemogeostrategisko zna~ewe, poradi faktot deka glavnite proizve-duva~i na nafta i gas vo Centralna Azija (Kazahstan,Turkmenistan, Uzbekistan, Azerbejxan) nemaat izlez na drugomore, osven na Kaspisko More.

Zaklu~ok

Kako glavni preporaki za kreirawe na strategija za rea-lizacija na Koridorot 8 i za razvoj na celokupnata soobra}ajnamreà, {to }e vlijae na pozitivnoto efektuirawe i va-lorizirawe na politi~ko-geografskata polo`ba na RepublikaMakedonija i na podobruvaweto na bezbednosniot ambient,moème da gi potencirame slednive:

- Gradewe na zaedni~ka strategija so dràvite koi seneposredno zainteresirani za Koridorot 8 za zaedni~kolobirawe pred Evropskata unija i pred zainteresiranitestrani;

- Iznao|awe alternativni izvori na finansirawe zazavr{uvawe na sektorite koi pretstavuvaat sostaven ele-ment na evropskite koridori (Koridorot 8 i Koridorot10). So ogled na toa deka Republika Makedonija ne raspo-laga so dovolno finasiski sredstva za samostojna izgrad-ba na koridorite, neophodno e da se pottiknuva i poagre-sivno da se koristi interesot za koridorite {to gopokaùvaat Turcija, SAD i Italija;

- Ovozmoùvawe koncesii za izgradba na Koridorot 8, soogled na toa deka evropskite fondovi se suspendirani sopriemot na novite ~lenki vo 2004 godina;

- Rekonstrukcija na me|unarodnite pati{ta i nivno pri-bliùvawe kon evropskite standardi;

- Podobruvawe na patnata mreà na nacionalno i naregionalno nivo i izgradba na novi oski na povrzuvawe;

- "Otvorawe" na patnata mreà na Republika Makedonijakon zemjite od neposrednoto sosedstvo, so cel da sepodobri nivnata me|usebna sorabotka;

- Razvoj na patnata infrastruktura na teritoriite naop{tinite koi inkliniraat kon pograni~nite podra~ja;

- Proteìrawe na dopolnitelen krak na Koridorot 8preku Bitola, Gradsko, Del~evo i bugarskata granica, socel da se izbegne celosnata marginalizacija naisto~niot del na Republika Makedonija;

- Vospostavuvawe na institucionalna komunikacija so

100

Sekretarijatot na Koridorot 8, lociran vo italijan-skiot grad Bari, i

- Doizgradba na `elezni~kiot segment, so oformuvawe napove}e kru`ni tekovi. Prioriteti se povrzuvaweto soBugarija, vo soglasnost so trasata na Koridorot 8, sekci-ite od ]afasan do Ki~evo, vo dol`ina od okolu 66 km(proceneta na okolu 230 milioni USD) i Kumanovo-DeveBair (85 km).

101

K O R I D O R 8

*Avtorot e doc. d-r na Institutot za odbranbeni imirovni studii pri Filozofskiot fakultet vo Skopje

103

K O R I D O R 8

MAKEDONIJA VO RAMKITE NAEVROPSKATA ENERGETSKA POLITIKA

Pi{uva: d-r Vesna Borozan*

Na 25 oktomvri godinava vo Atina be{e potpi{anDogovorot za energetska zaednica me|u zemjite od Jugoisto~naEvropa (JIE), me|u koi i Makedonija, i Evropskata zaednica,vo ime na nejzinite zemji- ~lenki. Dogovorot gi otvora vratitena Vnatre{niot pazar na energija na EU za zemjite od JIE, zatrgovija so elektri~na energija i so priroden gas pod istiuslovi koi{to va`at za zemjite-~lenki na EU. So ovaa statijasakam da prenesem del od vozbudata koja{to vladee kaj stranite{to se involvirani vo ovoj nastan, koj ima nesomnenoisklu~itelno zna~ewe za stopanisuvaweto so energija naevropskiot kontinent. Voedno, sakam da ja izlo`am tezata dekaimplementacijata na Dogovorot za energetska zaednica eosnoven preduslov za izgradba na energetskiot del odKoridorot 8.

Imeno, izgrabata na energetski interkonektivni vrskime|u sistemite na oddelni zemji ima smisla samo dokolku pos-toi zna~itelen obem na trgovija i tranzit na energija.Istovremeno, zgolemeniot obem na trgovija, no i investiciitevo infrastrukturata, baraat cvrsta i usoglasena zakonska re-gulativa vo prostorot rascepkan so granici, kako i garanti zaispolnuvawe na uslovite i na obvrskite, vo vid na specija-lizirani me|unarodni tela i institucii.

Dogovorot za energetska zaednica gi propi{uva usloviteza trgovija so elektri~na energija i priroden gas me|u zemjite-potpisni~ki, oslobodeni od kakvi bilo fizi~ki, politi~kiili carinski pre~ki. Vsu{nost, Dogovorot sozdava uslovi zaformirawe na sloboden regionalen pazar na energija ivospostavuva institucii {to }e go nadgleduvaat negovotofunkcionirawe.

104

Evropskata energetska politika i JIE

Pred dvaesetina godini svetskata energetika ja zafatiproces nare~en deregulacija, {to be{e prosleden so libera-lizacija na stopanisuvaweto so elektri~na energija i sopriroden gas. Procesot be{e predizvikan od razvojot nanovite konkurentni tehnologii i od potrebata za postignu-vawe podobra efikasnost i tehni~ka funkcionalnost na ener-getskite sistemi. Motivacijata da se privle~at privatniinvesticii vo sektorot, kako i da se kontroliraat cenite naenergijata po pat na pazarno stopanisuvawe, isto taka, ima{emnogu zna~ajna uloga. Predizvicite po~naa da se ostvaruvaatpreku kreirawe na otvoreni pazari na energija. Pritoa, be{epotvrdeno deka kriti~ni faktori za funkcionalnosta na sekojpazar se: negovata golemina, vospostavuvaweto na obemna, jasnai stimulativna zakonska regulativa, kako i finansiskatalikvidnost na u~esnicite na pazarot.

Kako rezultat na deregulacijata i na liberalizacijata vostopanisuvaweto so energijata, vo EU e vospostavenVnatre{en pazar na energija, koj poradi tehni~kite aspekti nafunkcioniraweto e sostaven od pove}e regionalni pazari.Regional-niot pazar na energija na JIE, {to e vo proces naformirawe, so Dogovorot za energetskata zaednica dobivajasno definirana perspektiva da bide del od Vnatre{niotpazar na energija na EU. Regionalniot pazar se kreira po ugle-dot na Vnatre{niot pazar i vo soglasnost so site evropskidirektivi od ovaa oblast.

Pro{iruvaweto na pridobivkite od Vnatre{niot pazarna energijata na okolnite zemji e del od proekcijata na EU zaekonomska stabilnost i tuka EU ja gleda svojata centralnauloga. Dobro implementiraniot i {irok vnatre{en pazar naenergija vodi kon zgolemena konkurencija i kon namaluvawe nacenite, ovozmo`uva podobra za{tita na `ivotnata sredina napo{irok prostor, kako i unapreduvawe na sigurnosta na snab-duvaweto vo cela Evropa. Spored toa, procesot iniciran odEU odi podaleku od vospostavuvawe na obi~na trgovija soenergija me|u EU i nejzinite sosedi i obezbeduva vosposta-vuvawe na usoglaseni standardi za sigurnost i bezbednost vo

snabduvaweto i vo za{titata na ~ovekovata okolina. Tojpodrazbira aktivna uloga vo kreiraweto na funkcionalnointegriran pazar, postaven vrz zakonski osnovi, taka {to }eovozmoì sigurnost na investiciite i na trgovskata razmena.

Imeno, dolgoro~nata strategijata za snabduvawe nazemjite od EU so energija, me|u drugoto, ukaà na potrebata odizgradba na "most" za energetsko povrzuvawe so prostorite naKaspiskiot energetski basen, zaradi diversifikacijata naizvorite na energija i zgolemuvawe na sigurnosta i na kvalite-tot vo snabduvaweto. Spored toa, izgradbata na Pazarot naenergija na JIE dobiva svoe dlaboko ekonomsko, tehni~ko, no ipoliti~ko zna~ewe za pottiknuvawe na regionalnata sorabot-ka, strukturnite reformi i evrointegracijata. Zemjite odregionot gi usvojuvaat najdobrite evropski praktiki i u~atkako da sorabotuvaat, zabrzuvaj}i go svojot pat kon Evropa, nakoja geografski í pripa|aat. Ottamu, pazarot e vaèn za EU, noi za zemjite od regionot, sozdavaj}i tipi~na win-win situacija{to gi motivira site involvirani strani i rezultira so edenod najuspe{nite evropski proekti vo JIE.

Dogovorot za energetska zaednica inegovata implementacija vo Makedonija

Dogovorot za energetska zaednica gi sodrì obvrskite zazemjite od JIE da go implementiraat acquis communautaire vooblasta na energetikata, konkurentnosta, ìvotnata sredina iobnovlivite izvori na energija.

Pokraj toa, Dogovorot za energetska zaednica gi definirainstituciite {to }e se griàt za funkcioniraweto i za razvo-jot na energetskiot pazar vo JIE - Ministerskiot sovet,Grupata na visoki pretstavnici od ministerstvata nadle`niza energetika i Forumot bea vospostaveni u{te soMemorandumot za razbirawe za osnovawe na regionalen pazarna energija (Atinski MzR), no sega tie dobivaat zakonska osno-va i im se dava konzistentna uloga, analogna na soodvetniteinstitucii od EU. Ponatamu, kako {to e napraveno vo EU,stranite na Dogovorot ja sogleduvaat potrebata od osnovawe naRegulatoren bord, koj treba da igra va`na sovetodavna uloga

105

K O R I D O R 8

pri postavuvaweto na detalnite statutarni, tehni~ki i regula-torni pravila vo regionot, kako i potrebata od osnovawe naSekretarijat, {to }e treba da ja nadgleduva implementacijatana prezemenite obvrski i da gi podgotvuva sostanocite, ulogasli~na na onaa na Evropskata komisija (EK), odnosno na GD zatransport i energija.

RM ja sogleda potrebata od fa}awe ~ekor so promenite vona~inot na stopanisuvawe so energijata i vo energetskotopovrzuvawe, kako model na vkupna integracija vo regionot i voEU. Vedna{ po potpi{uvaweto na prviot Atinski MzR, vonoemvri 2002 godina, Vladata zapo~na so izgotvuvawe i sosproveduvawe na krupni reformski zafati od zakonski, orga-nizacionen i od institucionalen karakter, kako i so merki zakomercijalizacija na energetskite pretprijatija vo dr`avnasopstvenost.

Pritoa, od aspekt na implementacijata na evropskotozakonodavstvo od oblasta na energetikata i konkurentnosta,napraveni se slednive, osobeno va`ni ~ekori: osnovana e ipo~na da funkcionira Regulatornata komisija za energetikana RM, izvr{eno e razdvojuvawe na vertikalno integriranotopretprijatie za proizvodstvo, prenos i distribucija na elek-tri~na energija vo posebni pretprijatija za izvr{uvawe naovie dejnosti i doneseni se amandmani na Zakonot za energeti-ka, za pazarno stopanisuvawe so elektri~nata energija i soprirodniot gas, so {to se implementiraa Direktivite na EK2003/54 i 2003/55.

Regulatornata komisija, vrz osnova na donesenite zakon-ski izmeni, neprekinato e vo faza na donesuvawe na podzakon-ski akti so koi }e se regulira funkcioniraweto na doma{niotpazar na energija, izdavaweto licenci na u~esnicite napazarot, kako i razgleduvaweto i odobruvaweto na komercijal-nite dogovori na reguliranite pretprijatija.

Vospostavuvaweto nezavisni operatori na sistemite e odposebna va`nost za razvojot na otvoreniot pazar, za trgovijataso energija, no i za finansiraweto na izgradbata na noviteinfrastrukturni objekti. Tuka posebno treba da se istakne

106

ocenkata na me|unarodnite eksperti, koi vo ramkite naAtinskiot forum go nadgleduvaat vospostavuvaweto napazarot za elektri~na energija vo zemjite od JIE. Tie smetaatdeka zakonskata i organizacionata postavenost na Operatorotna elektroenergetskiot sistem (MEPSO) ovozmoùva toj dabide eden od prvite nezavisni operatori na Balkanot, poslovene~kiot i romanskiot, koj e na pat da bide primen voevropskoto Zdruènie na prenosnite sistem-operatori(ETSO). Nositel na licencata za Operator na distribu-tivniot sistem (DSO) vo stopanisuvaweto so elektri~nataenergija e pretprijatieto AD ESM, koe nastana so odvojuvawe-to na pretprijatieto za regulirano proizvodstvo AD ELEM ikoe e se u{te vo faza na postavuvawe na organizacionatastruktura vo funkcija na svojata pazarna uloga.

Vo gasovodniot sektor, prviot ~ekor e napraven so izdvo-juvaweto na funkcijata Operator na prenosniot sistem od sop-stvenosta i od odrùvaweto na gasovodot, kako operaciona-lizacija na pravoto za nepre~en pristap na site strani zain-teresirani za kupopro-da`ba, trgovija i tranzit na prirodengas.

Ottamu, moè slobodno da se kaè deka zakonskite iinstitucionalnite osnovi za pazarno stopanisuvawe soenergija vo Makedonija se solidno postaveni. Konkurentskiteodnosi vo ovoj sektor }e se razvivaat postepeno i vo soglasnostso evropskoto acquis communautaire za konkurentnost.Dogovorot za energetska zaednica predviduva do januari 2008godina site potro{uva~i koi ne se doma}instva da go steknatpravoto da go izbiraat svojot snabduva~ so elektri~na energi-ja i so priroden gas. Doma}instvata }e se kvalifikuvaat zaistoto pravo do januari 2015 godina.

Implementacijata na acquis communautaire od oblasta naìvotnata sredina e vo nadle`nost na Ministerstvoto zaìvotna sredina i prostorno planirawe. Evropskite direk-tivi koi se navedeni vo Dogovorot za energetska zaednica seve}e implementirani vo ramkite na paketot zakoni za ìvot-nata sredina, doneseni vo tekot na 2004 i 2005 godina. Za stapu-

107

K O R I D O R 8

vaweto vo sila na oddelni podzakonski akti, kako {to e pred-videno vo Dogovorot, }e se izraboti akcionen plan do 2017 god-ina. RM go ima ratifikuvano Kjoto protokolot vo 2004 godina.

Poslednata grupa obvrski od Dogovorot za energetskazaednica, koja se odnesuva na odnosot kon obnovlivite izvorina energija, isto taka, e predmet na intenzivni aktivnosti voMinisterstvoto za ekonomija na RM. Imeno, direktivite odovaa oblast }e bidat primeneti preku noviot Zakon za ener-getika, koj vo dekemvri 2005 godina treba da se najde na prvo~itawe vo Sobranieto na RM.

Odnosot na Makedonija konEnergetskata zaednica

Vo ramkite na inicijativata za osnovawe na zaedni~kipazar na energija, pokraj toa {to gi poddr`uva reformskitezafati i osnovaweto zaedni~ki institucii, makedonskatastrana posebno se zalaga za po~ituvawe na socijalnite aspektina procesot i na reformite, vrabotuvawata i borbata so t.n.energetska siroma{tija.

Makedonskata strana, isto taka, so entuzijazam ja prifatii zema aktivna uloga vo realizacijata na idejata za involvi-rawe na parlamentarcite i na civilnoto op{testvo vo proce-sot na energetskoto povrzuvawe, osobeno vo fazata napotpi{uvaweto na Dogovorot za energetska zaednica i negova-ta ratifikacija vo nacionalnite parlamenti na zemjite odJIE. So taa cel, Komisijata za evropski pra{awa naSobranieto na RM, vo sorabotka so EK i Paktot za stabilnostna JIE, organizira{e me|unarodna konferencija so naslov"Parlamentarnata dimenzija na osnovaweto na Energetskatazaednica vo JIE", vo juni 2005 godina. Sobranieto na RM, sopoddr{ka na germanskata fondacija za razvoj na demokratijataFridrih Ebert [tiftung, predviduva serija rabotilnici sou~estvo na NVO, sindikatite i drugite socijalni partneri.

Pri~inite poradi koi Makedonija pristapi kon inicija-tivata za osnovawe na Regionalniot pazar na energija se poli-ti~ki i ekonomski. Politi~ki se zaradi opredelbata na

108

Republika Makedonija za pristapuvawe kon EU, a ova e edna odoblastite vo koi }e dojde do prvo celosno pribliùvawe konUnijata. Od ekonomski aspekt, pak, pristapuvaweto e zna~ajnozatoa {to zna~i sproveduvawe na strukturni reformi i pri-bliùvawe kon evropskite standardi na stopanisuvawe vo edenod bazi~nite ekonomski sektori i ispolnuvawe na vaèn delod uslovite za privlekuvawe na stranski investicii vo ovojsektor.

So Dogovorot za energetska zaednica Makedonija stanadel od EU vo oblasta na energetikata, {to podrazbira ne samoekonomski, tuku i politi~ki povolnosti. Samiot dogovor e ipoliti~ki i ekonomski. Vo svojata osnova i struktura toj gopreslikuva Dogovorot za evropskata zaednica za jaglen i~elik, vrz koj e osnovana EU.

Energetskata zaednica i Koridorot 8

EK, odnosno GD za transport i energija, vo eden od svoitedokumenti ja obrazloùva potrebata od donesuvawe na zakons-ki obvrzuva~ki dogovor za osnovawe na Regionalen pazar naenergija vo JIE (Dogovor za energetska zaednica) so sledniveargumenti:

- Energetskite pazari na zemjite od Zapaden Balkan sepremnogu mali za da poddràt golemi investicii vooblasta na gasovodot i elektri~nata energija, bez poten-cijal za izvoz. Ova bara jasni zakonski osnovi za trgovi-ja i za tranzit;

- U{te pove}e, energetskite pazari na zemjite od ZapadenBalkan se premnogu mali i rascepkani za da gi poddràtinstituciite na evropskiot pazar (regulatori, prenosnisistem-operatori, itn.). Spored toa, potrebno e osno-vawe na regionalni institucii, vrz zakonski osnovi;

- Pazarite na elektri~na energija vo Isto~en Balkan sezasiteni i tie imaat potreba od izvoz. Najbliskiot pazarza izvoz e Italija, no izvozot zavisi od vospostavuvawe-

109

K O R I D O R 8

to jasni pazarni pravila, so zakonska podloga, kako {to enapraveno vo EU;

- Politi~kiot rizik za izdavawe na komercijalni pozajmi-ci vo regionot e se u{te premnogu golem. Jasnite zakon-ski osnovi na pazarot bi go namalile politi~kiot riziki bi bile del od proekcijata za stabilnost vo regionot;

- Vo idnina, koga stanuva zbor za snabduvaweto so energijapove}eto od zemjite vo regionot }e mora, politi~ki iekonomski, da zavisat od svoite sosedi. Zakonskiteosnovi - so silen nadvore{en sponzor, kakov {to eUnijata - }e ovozmoàt lesno prisposobuvawe nanacionalnite energetski politiki kon regionalniteenergetski politiki;

- Na krajot, zemjite nema da ja stavat sigurnosta vo snabdu-vaweto so energija vo racete na svoite sosedi, bez zakon-ski garancii i garantor, zatoa {to politi~katadeklaracija od MzR ve}e ne e dovolna.

Dokolku ovie argumenti se sporedat so onie koi naj~estose naveduvaat pri odlagaweto na investiciite vo Koridorot 8,kako, nestabilnosta na regionot, brojnite dràvni granici,neusoglasenosta na zakonskite regulativi, nepostoewetogarancii za investiciite i sl. se nametnuva zaklu~okot deka soimplementacijata na Dogovorot za energetska zaednica ovieograni~uvawa }e bidat nadminati. Povrzuvaweto na Italija ina EU so novite potencijalni izvori na energija, od svojastrana, go menuva zna~eweto na Koridorot 8 - od regionalno voevropsko.

Najkusiot priroden pat za povrzuvawe na Italija soKaspiskiot basen pominuva preku Turcija, Bugarija,Makedonija i Albanija. Toa e energetskiot Koridor 8.Dokolku, pak, se razgleduva snabduvaweto so elektri~naenergija, Makedonija so svojata 400 KV mreà i so novatainterkonektivna vrska so Bugarija ([tip-Crvena Mogila), jadelat samo {eestina kilometri dalnovod - od Bitola do alban-skata granica - i kompletiraweto na makedonskiot del od elek-troprenosniot Koridor 8.

110

Ne potcenuvaj}i go zna~eweto na transportniot Koridor8, avtorot smeta deka energetskiot del polesno }e se izbori zasvoeto mesto vo listata na prioriteti na EU i }e obezbedipogolema sigurnost pri izgradbata na patnata i na`elezni~kata vrska.

111

K O R I D O R 8

*Avtorot e vonreden profesor na Elektrotehni~kiotfakultet vo Skopje, Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" ipratenik vo Sobranieto na RM.

113

K O R I D O R 8

INVESTICII ZA INTEGRACIJA NAREGIONALNIOT PAZAR NA ENERGIJA

VO JUGOISTO^NA EVROPA

Pi{uva: Traj~e êrepnalkovski*

So potpi{uvaweto na multilateralniot dogovor zavospostavuvawe na energetska zaednica e zaokruènpove}egodi{niot proces na podgotovka na regionalniot pazarna energija vo Jugoisto~na Evropa (JIE). So toa dobrata voljae transformirana vo pravna obvrska.

Otvoraweto na pazarite na elektri~nata energija e pot-tiknato od dominantnata pazarna ideologija vo svetot, a zara-di izrazenata specifi~nost na proizvodot, toa e ovozmoènoso razvojot na tehnologijata (gasni turbini, informati~ka itelekomunikaciska tehnologija). Otvoraweto na pazarottreba da ovozmoì vlez na privaten kapital, zaedno sonacionalniot i bankarskiot, so cel da se realiziraat neophod-nite golemi investicii vo energetskiot sektor vo celiotregion. So ogled na toa deka pazarot na elektri~na energija seotvora vnimatelno i postepeno, neophodna e koordinacija naprocesite - osobeno na investiciskite - na regionalno nivo, zada se obezbedi razvoj bez naru{uvawe i da se iskoristat sitepovolnosti. Ovaa inicijativa ve}e gi nadminuva granicite naJIE i golem broj evropski zemji ve}e se zainteresirani za toada zemat direktno u~estvo vo Energetskata zaednica na JIE.Ottamu, ovoj proces i aspektite koi{to }e bidat razgledani voovaa prigoda, imaat mnogu pogolemo zna~ewe i stanuvaatpokompleksni.

Vo ovoj moment vo procesot na vospostavuvawe naRegionalniot pazar na energija u~estvuvaat Hrvatska, Bosna iHercegovina, Srbija i Crna Gora, Albanija, Makedonija,Bugarija, Romanija, administracijata na UNMIK vo Kosovo iTurcija, dodeka od ~lenkite na EU, aktivno u~estvuvaat Grcija,Italija, Slovenija, Avstrija i Ungarija. I drugite evropskizemji ve}e pokaàle interes da se priklu~at kon procesot.

114

Realnoto funkcionirawe na pazarotna elektri~nata energija vo JIE

Procenkata za idnite potrebi od elektri~na energija evaèn parameter pri ocenuvaweto na mo`nostite na regional-niot pazar. Prognozite se povrzani so pove}e aspekti, kako{to se: energetskata intenzivnost, stepenot na ekonomskirazvoj, strukturata na potro{uva~ite, raspolo`livite vidovienergija za potro{uva~ite, kako i odnosot na cenite me|u niv,politi~kite i socijalnite aspekti, nivoto na implementacijana za{titata na okolinata i dr. Vo sekoj slu~aj, prognozite vovrska so idnite potrebi se prili~no neizvesni, no sepak sedobra indikacija za merkite {to se potrebni za obezbeduvawena dolgoro~na sigurnost vo napojuvaweto na potro{u-va~ite soelektri~na energija. Vo o~ekuvawe deka balkanskite zemjipostepeno }e ja podobruvaat svojata ekonomska mo}, moè da seprognozira zgolemuvawe na potro{uva~kata na energija poglava na ìtel. No, od druga strana, so paralelnoto implemen-tirawe na merkite za energetska efikasnost, optimalnotokoristewe na energetskite resursi, pred sî za greewe, kako i sovoveduvaweto na ekonomski opravdani ceni za site kategoriipotro{uva~i, se o~ekuva namaluvawe na energetskatapotro{uva~ka vo odnos na bruto-doma{niot proizvod poìtel. Imaj}i gi predvid ovie pretpostavki, vo studijata zapotrebnite investicii vo elektroenergetskiot sektor na cen-tralniot balkanski region e predvideno deka potrebite zaelektri~na energija vo 2020 godina }e bidat kako {to e pret-staveno vo dolnata tabela.

Indikativni potrebi od el. energija vo JIE vo 2020 g., voGWh, za 3 scenarija na porast

Vidlivo e deka se o~ekuva do 2020 godina potrebite odelektri~na energija vo centralniot balkanski prostor da sezgolemat za pove}e od 50%. Imaj}i predvid deka prognozata e -po definicija - neprecizna, osobeno zatoa {to se analiziraatmnogu heterogeni zemji, rezultatot moè da bide i mnogu povi-sok. Primerot na Makedonija e tokmu takov, zatoa {to pri-menuvaj}i teoretski korekten model, potrebite vo 2012 seopredeleni na 8,2 milijardi kWh, a od druga strana so postoja-niot porast na potro{uva~kata vo doma}instvata i vo indu-strijata, osobeno so reaktiviraweto na golemite metalopre-rabotuva~ki kapaciteti, kako rezultat na visokite ceni nametalite na svetskiot pazar, ova nivo e ostvareno ve}e na pre-odot od 2005 vo 2006 godina.

Sledej}i gi uspe{nite regionalni proekti koi se real-iziraa vo ramkite na SECI, osobeno Regionalniot proekt zaplanirawe na razvojot na prenosnite sistemi, a imaj}i go pred-vid ogromnoto zna~ewe na soodvetnite prognozi za idniteenergetski potrebi, godinava e iniciran nov regionalenproekt, sponzoriran od USAID i poddràn od Evropskatakomisija i od Svetska banka, proekt {to treba da go harmo-nizira pristapot do prognozite za idnite energetski potrebivo ramkite na Regionalniot pazar na energija vo JIE.Proektot predviduva zaedni~ka obuka, harmonizacija na soft-verskite alatki i oformuvawe na regionalna grupa od sitezemji vo regionot. Na toj na~in bi trebalo da se vospostavikontinuiran regionalen proces i za ovoj segment. Toa treba dadade podobra osnova za donesuvawe na odlukite i na drugitepotrebni merki za investitorite, bankite i za soodvetniteinstitucii vo dràvite.

Raspolo`livoto koli~estvo elektri~na energija imo}nost, vklu~uvaj}i gi i soodvetnite rezervi, e klu~en fak-tor za uspe{en razvoj i za voveduvawe na pazarno stopanisu-vawe so energija. O~ekuvanata drasti~no zgolemena potro{u-va~ka treba da se pokrie so soodvetno proizvodstvo, koe{totreba da obezbedi kontinuitet vo snabduvaweto napotro{uva~ite, kako i sigurnost, predvidlivost i ekonomskirazumni ceni za normalen i konkurenten razvoj na ekonomija-

115

K O R I D O R 8

ta. Vo ramkite na regionalnata studija za potrebnite inves-ticii vo elektroenergetskiot sektor, se analizirani naj-dobrite mo`nosti koi{to gi nudi centralniot balkanskiregion, kako celina, no bez zemjite od EU i od Turcija. Se pred-viduva deka Grcija }e bide neto-uvoznik na elektri~na energi-ja na dolg rok, odnosno deka }e ostvaruva zna~itelen porast napotro-{uva~kata i }e bide celosno povrzana i zavisna odregionot. Turcija e golem pazar, so isto tolku brz porast napotrebite, a se o~ekuva deka taa celosno }e se integrira voregionalniot pazar na energija vo narednite nekolku godini.Od druga strana, Italija, koja e u~esnik vo regionalniot ener-getski proces, pretstavuva najgolem uvoznik na elektri~naenergija vo Evropa. Ova im dava dopolnitelna dramati~nost nazaklu~ocite {to proizleguvaat od ostvarenite analizi vostudijata.

Pritoa, va`no e da se razgledaat opciite za primarnotogorivo na novite proizvodstveni kapaciteti:

- Doma{niot lignit ne mo`e da se izbegne kako gorivo, nesamo vo postojnite termoelektri~ni centrali, tuku i priizgradbata na novite izori. Osobeno mora da se smeta nagolemite depoziti na relativno kvaliteten lignit voKosovo;

- Hidroelektri~nite potencijali se ograni~eni i pret-stavuvaat mo{ne skapi re{enija za snabduvawe so elek-tri~na energija. Sepak, hidroelektri~nite centrali seva`ni od aspekt na upravuvaweto i balansiraweto na sis-temite i zatoa e potrebno vnimatelno analizirawe iinvestirawe vo istite. Od druga strana, malitehidroelektri~ni centrali mo`at da imaat pove}ekratnapozitivna uloga, pa evropskite zemji primenuvaat stimu-lativna politika za investirawe vo istite;

- Drugite obnovlivi izvori u~estvuvaat minimalno, no vosekoj slu~aj nivnata izgradba treba da se balansira voodnos na u~estvoto vo poka~uvaweto na cenata na elek-tri~nata energija;

- Nema nikakva smisla da se analizira klasi~nata primenana naftata, a osobeno na mazutot:

116

- Gasot, kako opcija, ima golem udel vo razgleduvawata,osobeno so primenata na novite visokoefikasnitehnologii za negovo iskoristuvawe, kako kombiniran-oto proizvodstvo na toplinska i na elektri~na energija,no i od aspekt na vlijanieto na okolinata. Od drugastrana, cenata na gasot beleì golemo varirawe i te{kose predviduva na dolg rok;

- Uvozniot jaglen vo regionot se primenuva samo vo odrede-na merka i pretstavuva opcija za razgleduvawe, iako nego-vata cena poslednive godini e, isto taka, destabi-lizirana;

- Nuklearnata opcija e se u{te realnost za regionot. VoRomanija i vo Bugarija se otvoraat novi nuklearni cen-trali.

Periodot do 2020 godina moèbi izgleda daleku, no odaspekt na investiraweto vo elektroenergetskiot sektor peri-odot e kratok, zatoa {to se potrebni golemi investicii, a zatoa e potrebno mnogu vreme za podgotovka i za izgradba. Za taacel, pred se, treba da se izgradi konzistentna i stabilna dol-goro~na politika za sektorot, so jasna opredelenost na prio-ritetite, kako i da se donesat izdràni i odgovorni odluki odstrana na instituciite i investitorite.

Razgleduvaj}i pove}e scenarija, regionalnata studija giizdvoi glavnite strate{ki nasoki od regionalen aspekt.Pritoa e analizirana postojnata infrastruktra i mo`nos-tite za nejzino koristewe, rekonstrukcija - zaradiprodolùvawe na ìvotniot vek ili zatvorawe na odredenielektri~ni centrali. Glavnite kapaciteti koi }e bidatzatvoreni vo dekemvri 2006 se blokovite 3 i 4 vo bugarskatanuklearna centrala Kozloduj, so vkupna mo}nost od 800 MW. Zarekonstrukcija na postojnite kapaciteti, od okolu 11 iljadiMW, se neophodni investicii vo visina od 6 milijardi evra. Zaizgradba na novi izvori na elektri~na energija, vo priblièniznos od 11 iljadi MW, se potrebni okolu 10 milijardi evra.Toa zna~i deka vo narednite 15-tina godini vo balkanskiotregion, bez Grcija i Turcija, se potrebni investicii od pove}eod 16 milijardi evra, za da se pokrijat potrebite vo periodot

117

K O R I D O R 8

do 2020 godina. Se razbira, dokolku se obezbedi skromen porastna potro{uva~kata, {to vo momentov ne e slu~aj vo nitu ednaod zemjite vo regionot" se o~ekuva deka investiraweto vo noviizvori bi moèlo da ja ima slednava struktura:

- 45% bi moèle da bidat novi centrali na lignit, i toanajmnogu vo Kosovo, i po nekoja vo Srbija;

- 35% bi moèle da bidat centrali na gas, raspredeleni voregionot;

- 20% bi bile nuklearni centrali, i toa vo Romanija i voBugarija.

Ako se svrtime malku doma, prvo morame da naglasimedeka, vo osnova, Makedonija e energetski siroma{na zemja ideka nema atraktivni mo`nosti za re{avawe na svoite ener-getski potrebi, a toa se odnesuva i na proizvodstvoto na elek-tri~na energija. Makedonija uvezuva okolu 25% od potrebnataelektri~na energija, so tendencija na porast na uvozot. Votakvi uslovi e najva`no so energijata, a osobeno soelektri~nata energija, da se upravuva doma}inski i taa da ne serasfrla. Za àl, nie vo Makedonija go zaboravivme na{iottradicionalen doma}inlak. Morame povtorno da se nau~imedeka bez razlika na imotnata sostojba, energijata - a osobenoelektri~nata energija - mora da se {tedi, sekade i sekoga{ - zadobroto na site nas. So cel da ja odrìme sigurnosta vo snab-duvaweto na dolg rok, konkurentnosta vo regionot i razumnatacena za potro{uva~ite, treba da se primenat pove}e merki.Pojdovna osnova e da se razvie svesta deka Makedonija e ener-getski siroma{na zemja, deka na svetskiot i na regionalniotpazar ve}e nikoga{ nema da ima evtina energija, tuku naprotiv- deka energijata }e bide se poskapa i deka istata treba da setro{i racionalno i efikasno. Vo edno intervju, prof.Ciconkov naglasi deka "koristeweto na elektri~nata energi-ja za greewe e zlostorstvo za energijata" i jas sosema se soglasu-vam so negoviot stav. Pokraj toa, sakam da gi potenciram,spored mene, najva`nite aktivnosti {to treba da se prezematvo elektroenergetskiot sektor vo Makedonija. Listata,sekako, e dolga:

118

- Kolku {to e mo`no pobrzo da se realiziraat zapo~natiteaktivnosti za iskoristuvawe na jaglenot (lignit) odpodinskite sloevi na postojniot rudnik Suvodol i odnoviot rudnik Brod Gneotino. Na toj na~in }e se obezbe-di REK Bitola da bide vo pogon vo narednite 20 godini.Pritoa, treba da ni bide jasno deka cenata na jaglenot odnoviot rudnik }e bide zna~itelno povisoka, no vo sekojslu~aj konkurentna vo odnos na drugite mo`nosti, kako ipredvidliva na dolg rok;

- Vospostavuvawe na seopfatna programa za namaluvawe natehni~kite zagubi i na t.n. komercijalni zagubi vo di-stributivnata mreà, od koi najgolem del, vsu{nost,otpa|aat na kra`bite na elektri~nata energija. Dokolkuse realizira privatizacijata na ESM, toa }e bide prvazada~a na noviot sopstvenik. Sveduvaweto na vkupnitedistributivni zagubi vo prifatlivi ramki bi zna~eloza{teda od blizu 10% od vkupnite potrebi naMakedonija. Za vakva brojka vredi da se napraviisklu~itelen napor i da se investora vo nejzinoto os-tvaruvawe;

- Itno voveduvawe na gasot, kako energent, vo {irokapotro{uva~ka i nadminuvawe na dolgogodi{nitesporovi, kako bitna pre~ka za razvojot na gasovodnitesistemi. Se nadevam deka amandmanite na Zakonot zaenergetika, so koi se ovozmoùva pazarno stopanisuvaweso gasot, }e bidat dobra osnova za pragmati~ni re{enijai za privlekuvawe novi investicii vo ovoj sektor, kako iza namaluvawe na upotrebata na elektri~nata energija zagreewe. Pokraj toa, treba da se stimuliraat potencijal-nite investitori za vloùvawe vo proizvodstvoto naelektri~na energija od priroden gas, a posebno za rekon-strukcija i za nadgradba na TEC Negotino;

- Agresivno voveduvawe i stimulacija na programite zaenergetska efikasnost. Za da se obezbedi ekonomskakonkurentnost, spored cenite na novite izvori naenergija, istata treba da se koristi efikasno;

- Site korisnici na elektri~na energija treba da imaat

119

K O R I D O R 8

ekonomski opravdani ceni, vo soglasnost so realnitetro{oci i kategorijata na potro{uva~kata. Ponatamu,potrebno e da se vospostavat mehanizmi za redovna napla-ta na dolgovite, so cel da se izbegne prelevawe na sred-stva od edna vo druga kategorija potro{uva~i. Koga stanu-va zbor za doma}instvata, treba da se vovedat t.n. blok-tarifi, kako tranziciona merka koja{to moè da se pri-meni vedna{ i na relativno ednostaven na~in. Blok-tar-ifite ili sli~ni merki se primenuvaat vo pove}e zemjiod Isto~na i od Jugoisto~na Evropa i davaat pozitivnirezultati;

- Dovr{uvaweto na novite interkonekcii so sosedite, voprv red novite dalnovodi so Bugarija i so Grcija, treba daobezbedi sigurnost i nepre~en pristap do regionalniotpazar, za da se izbegnat zadu{uvawata vo mreàta, koimoàt zna~itelno da go ograni~at i da go poskapatpotrebniot uvoz na elektri~na energija;

- Razgleduvawe na mo`nosta za soinvestirawe vo regionot,osobeno vo Kosovo, za osiguruvawe na pristapot doodredeni resursi, na podolg rok.

Primenata na navedenite merki nema da gi re{i siteproblemi vo elektroenergetskiot sektor, no moè zna~itelnoda ja podobri i da ja olesni energetskata sostojba voMakedonija.

Za uspe{no odvivawe na transakciite na regionalniotpazar zna~ajni ograni~uvawa moè da predizivika prenosnatamreà i osobeno vrskite me|u dràvite. Zadu{uvawata vomreàta, kako rezultat na nedovolnata izgradenost nainterkonekciite me|u sistemite, gi ograni~uvaat slobodnitetekovi na energijata na pazarot. Istoriski, elektroenerget-skite sistemi bea zatvoreni vo ramkite na dràvite, a sepovrzuvaa me|u sebe za da obezbedat ispomo{ i podobruvawe nasigurnosta. So liberalizacijata na pazarot na elektri~nataenegija, rabotite drasti~no se promenija, transakciite me|usistemite se zgolemija, a se zgolemi i brojot na razli~niteu~esnici na pazarot. Za da se odgovori na novite barawa,

120

regionalniot aspekt e primenet i vo planiraweto na prenos-nite sistemi, pred se preku SECI proektot za regionalno plani-rawe na prenosnite sistemi. Razgleduvani se pove}e opcii nanovi interkonektivni vrski me|u sistemite i del od niv ve}ese realiziraat ili se vo faza pred realizacija. So noviteproekti treba da se nadminat problemite {to se javuvaat naoddelni granici, vo smisla na nedostig od kapacitet za prenos.Vo faza na izgradba se slednite 400 kV prenosni kapaciteti:

- Novata dalnovodna vrska me|u Turcija i Grcija, koja sopomo{ na postojnite dve interkonektivni vrski soBugarija, treba da ovozmoì dovolno dobra povrzanost naelektroenergetskiot sistem na Turcija,za pretstojanta"sinhronizacija" so evropskiot sistem, odnosno, za~lenstvo vo UCTE;

- Dalnovodot me|u Makedonija i Bugarija ([tip - CrvenaMogila), {to se realizira so finansiska poddr{ka naEBOR i treba da zapo~ne so izgradba do krajot na 2005godina, a da bide vo pogon do sredinata na 2007 godina;

- Vtoriot dalnovod me|u Makedonija i Grcija (Bitola -Florina/Lerin), koj treba da se realizira vo 2006 godina,so finansiska poddr{ka od Svetska banka;

- Novi vrski se gradat i me|u Srbija i BiH, Albanija iCrna Gora, Romanija i Ungarija, Slovenija i Italija iSlovenija i Ungarija.

Pokraj toa, pove}e proekti se vo faza na studirawe i raz-gleduvawe. Procenkite velat deka samo za prekugrani~nitevrski }e bidat investirani dopolnitelni 400 milioni evra, nevklu~uvaj}i gi vloùvawata na oddelni zemji vo vnatre{nitemreì. Za nas, sekako, najinteresni proekti se vrskata soSrbija (Skopje-Vrawe-Ni{) i prodolùvaweto na Koridorot8. So izgradbata na noviot vod kon Bugarija, prakti~no, vle-govme vo realizacija na energetskiot Koridor 8, a toa, verojat-no, }e bide prviot del od ovoj koridor {to }e bide izgraden.Pokraj toa, pokrenata e inicijativa za kompletno zatvorawe,odnosno za izgradba na elektroenergetska vrska po celata

121

K O R I D O R 8

dolìna na Koridorot 8, od Bugarija do Italija, a prekuMakedonija i Albanija. Inicijativata, vo ovoj moment, imapoliti~ka, tehni~ka i finansiska poddr{ka:

- Na politi~ki plan, potpi{an e Memorandum na minis-tersko nivo, me|u Bugarija, Makedonija, Albanija iItalija, so koj se poddrùva energetskiot Koridor 8 ikoj gi vklu~uva elektroenergetskoto povrzuvawe so sood-vetna vrska, cevkovodot za transport na nafta (AMBO) icevkovodot za transport na gas (TAP).

- Na finansiski plan, obezbedena e silna poddr{ka odEBOR i od Svetska banka, kako potencijalni finan-sieri. Pokraj toa, IFC, kako del od Svetska banka, ezainteresiran za toa da u~estvuva so svoj vlog vo proek-tot, so cel da razvie partnerstvo me|u javniot i privat-niot sektor;

- Na tehni~ki plan, vo faza e podgotovkata na studijata zaizvodlivost i, generalno, e obezbeden interes od siteu~esnici. MEPSO, kako koordinator na SECI inicijati-vata, e direktno i aktivno vklu~en vo podgotovkite nastudijata.

Idejata na MEPSO e investiciite {to gi vloùva vonovite vrski so sosedite, osobeno vrskata so Bugarija, kako naj-golema investicija, da bidat iskoristeni za po{iroko, trans-evropsko povrzuvawe i na toj na~in da se obezbedi dopolnitel-na valorizacija na istite. Pritoa, se imaat predvid faktitedeka Italija e golem pazar, kako i Turcija, koja naskoro }e sepovrze. No, najgolema mo`nost, sekako, pretstavuvaat razgov-orite me|u Evropa i Rusija, koi verojatno }e dovedat do povrzu-vawe, na nekoj na~in, na evropskiot interkonektiran sistem sosistemite na Rusija i na Ukraina. Toa e vistinski predizvik.Vo toj slu~aj, spored o~ekuvawata deka elektri~nata energija}e tranzitira od istok kon zapad, na{iot elektroenergetskisistem }e se najde na patot od Vladivostok do Lisabon. Samiotproekt, pokraj vrskata so Bugarija koja e vo faza na realizaci-ja, sodrì vrska so Albanija, odnosno povrzuvawe na 400 kV

122

postrojka vo Bitola so Vlora, na albanskiot breg od JadranskoMore i ponatamu, preku kabel, po dnoto na moreto do italijan-skiot breg. Sakam samo da naglasam deka ovie proekti se gradatza da "pre`iveat" najmalku 50 godini, a verojatno najgolem delod niv bi opstanale i podolgo.

123

K O R I D O R 8

*Avtorot e generalen direktor na AD MEPSO

125

K O R I D O R 8

AMBO E PRIDOBIVKA ZA CEL BALKAN

Od: Mihajlo Evrosimovski*

1. Voved

Eden od glavnite elementi na makedonskata strategija zaintegracija vo Evropskata unija e zemaweto aktivno u~estvo voregionalniot energetski pazar na Jugoisto~na Evropa. Za da sedostigne ovaa strate{ka cel, Makedonija mora da prodolì soreformite vo energetskiot sektor, so cel polesno da se vklopii da stane del od pravilata na igra vo Evropskata unija.

Naftovodot AMBO }e razvie ruta od 570 milji, odnosnopretstavuva 912 kilometri dolga cevka {to }e pominuva niztri dràvi - od bugarskoto pristani{te Burgas, prekuMakedonija, pa se do albanskoto pristani{te Valona.

Celta na ovoj naftovod e da ja skrati mar{rutata na patotna naftata do zapadnoevropskite zemji i do amerikanskiotkontinent. Isto taka, problemot so transportot na nafta sesostoi vo preoptovarenosta na Bosforskiot protok. Dnevniotkapacitet na ovoj protok ne gi zadovoluva potrebite nagolemite razvieni zemji i nivnata èd za crnoto zlato.

Proekti za naftovodi na Balkanot

126

Politi~kata poddr{ka na ovoj proekt doa|a od domicil-nite zemji niz koi minuva trasata na naftovodot - od SAD i odEU. Od samiot po~etok na proektot, Vuko Ta{kovi} e onoj koje zasluèn za sklu~uvaweto dogovor me|u trite zemji-doma}inii celata ideja za ovoj naftovod, vsu{nost, poteknuva od ovoj~ovek, inaku po poteklo Makedonec.

Proektot AMBO ja vklu~uva i ja promovira ekonomsko-regionalnata integracija na Albanija, Makedonija i Bugarijai gi ohrabruva vladite na ovie dràvi da privle~at investi-tori za ovie proekti, koi se od esencijalno zna~ewe za site tridràvi.

AMBO proektot e ~ista ”win-win” politika na SAD vo ovojregion, odnosno strategija so koja{to sekoja involviranastrana dobiva.

2. Benefit za balkanskite dràvi i za Makedonija

Kakvo }e bide vlijanieto na naftovodot vrz balkanskitezemji, odnosno vrz zemjite vo regionot? Definitivno, moè da se kaè deka ovoj proekt }e bide eden odnajgolemite vo regionot. Zad nego stojat najgolemite naftenikompanii vo svetot i tie moàt da imaat mo{ne pozitivno vli-janie vrz trite zemji.

Vrednosta na naftovodot e okolu 1.2 milijardi USD. Tiesredstva }e se investiraat i }e ostanat vo regionot. Zna~i, toae samo pojdovna to~ka na pridobivkite za trite zemji vo ovojregion. Od ovie sredstva, za Makedonija se predvideni okolu300.000.000 USD, {to samo po sebe zboruva za visokite finan-siski pridobivki.

Vo pregovorite so stranskite investitori e planiranokako izveduva~i na naftovodot da bidat angaìrani doma{nigrade`ni kompanii, a pri nabavkite na potrebniot materijal,odnosno oprema, prioritet da im se dade na doma{niteproizvodi, {to zna~i deka toa }e bide od golema korist zaekonomijata na lokalnite zemji. Edinstveno perkite za turbi-nite {to treba da ja turkaat surovata nafta niz naftovodot,}e bidat nabaveni odnadvor. Zaradi nivnite specifi~nikarakteristiki, tie }e bidat kupeni od SAD.

AMBO naftovodot }e ima cevka so dijametar od 91.44 sm,odnosno 36 in~i. Dnevniot kapacitet na naftovodot e 750.000bareli.

]e ima nekolku direktni pridobivki za site tri zemjikoga naftovodot }e stane operativen. Povratokot na kapi-talot, vo svetskata ekonomska literatura poznat kako ROE(Return of Equity) }e bide golem za trite zemji. Za period od 25godini Bugarija }e dobie 412.000.000 USD, a Makedonija iAlbanija }e dobijat po 206.000.000 USD.

Da po~neme, na primer, od predvidenite plati za izvedu-va~ite na izgradbata na naftovodot. Se o~ekuva deka 10% odvkupnite tro{oci (1.2 milijardi USD), odnosno 120.000.000USD }e bidat potro{eni za plati. Zna~i, vo periodot naizgradba ({to }e trae tri godini) ova e sumata {to treba da seodvoi samo za plati. Procentualno, Albanija i Makedonija }edobijat po 25%, a Bugarija ostatokot od 50%.

Operativnite tro{oci za period od 25 godini se pre-smetani na 1.186.000.000 USD, a polovina od ovaa suma e pre-dvidena za plati i za uslugi (elektri~nata energija }e senabavuva od regionot) ili, spored nekoi presmetki, voregionot }e ostanuvaat nekade okolu 59.000.000 USD godi{no.Povtorno, podelbata }e bide 50% za Bugarija i po 25% zaMakedonija i Albanija. Lokalnata taksa za tranzit na naftatae presmetana na 940.000.000 USD za period od 25 godini, {topresmetano na godi{no nivo bi iznesuvalo nekade okolu38.000.000 USD za trite zemji zaedno.

Albanija i Bugarija }e imaat u{te pogolemi pridobivkiod naftovodot. Vo nivniot slu~aj }e se pla}aat i taksi zakoristewe na pristani{tata vo Valona i vo Burgas. Ovoj iznose procenet na okolu 387.000.000 USD za period od 25 godini,ili okolu 15.480.000 USD godi{no za Albanija i Bugarija.

So vakvite presmetki doa|ame do cifri koi se ogromni zasekoja od trite zemji. Na primer, Makedonija na krajot na seko-ja godina }e inkasira okolu 25.000.000 USD. Ovaa suma, serazbira, moè da i pomogne na RM, kako dràva, za da seprodolàt planovite za kontinuiran razvoj i rast na dràvna-ta ekonomija.

127

K O R I D O R 8

128

Trite balkanski zemji }e imaat golema korist odnaftovodot {to }e pominuva niz nivnite teritorii:

- Bugarskata rafinerija vo Burgas }e profitira odkonkurentnite ceni na surovata nafta. Bugarskiotpetrohemiski kompleks, isto taka, }e profitira, zatoa{to }e mo`e da se snabduva so poinakva surova nafta odonaa {to se koristi sega - uralskata. Samiot fakt dekaniz taa zemja pominuva surova nafta, }e go stori svoeto;

- Makedonskata rafinerija OKTA denes celosno zavisi odsnabduvaweto so surova nafta {to se obezbeduva odSolun. Direktnoto koristewe na surovata nafta odAMBO naftovodot }e ja transformira ekonomijata narafinerijata. Isto taka, i hemiskiot kompleks OHIS }edobie nov pravec so postavuvaweto na naftovodot AMBOi Ruskata gasna cevka;

- Albanija so svoeto sopstveno proizvodstvo na surovanafta ve}e gi privlekuva stranskite investitori.Me|utoa, za investicii od vakov karakter e potrebnaodli~na infrastruktura, a Albanija ne raspolaga sotakva infrastruktura. Naftovodot AMBO nudi {ansa zaizgradba na infrastrukturata, {to }e te~e paralelno sonegovata izgradba i }e pridonesuva za razvojot na infra-strukturata vo sekoja od ovie zemji. Albanskata rafine-rija Bal{i ima potreba od uvoz na surova nafta. Samiotfakt deka Albanija obezbeduva pristani{te za golemitetankeri i direkten pristap do Sredozemno More, ve}epretstavuva magnet za stranskite investitori.

Filozofijata na samiot naftovod e da se olesniBosforskiot protok, so prefrluvawe na transportot na 30%od surovata nafta preku naftovodot AMBO.

3. Frekventnosta na Bosfor imo`nosti za ekolo{ka katastrofa);

AMBO vs. Burgas - Aleksandropolis

Transportot na nafta niz Bosforskiot protok e problem{to moè da dovede do ekolo{ka katastrofa vo regionot.Frekventnosta na transportot preku ovoj kanal sekojdnevnoraste, a so toa i stravot od brodski havarii.

Tankerite koi ja prenesuvaat surovata nafta do odredenadestinacija, mora da pominat niz ovoj protok. Pra{aweto {tose nametnuva e kolkav bi bil pridonesot na naftovodot AMBOza relaksirawe na ovoj protok. Pri sekoe minuvawe natankerite niz Bosforskiot protok, tie mora da bidatpridruùvani od dve podmornici, se so cel da se spre~i kakovbilo teroristi~ki napad vrz tankerot. Toa ve}e pretstavuvatro{ok koj ja optovaruva presmetkata i bara golem anga`manza samo edno pominuvawe. Zna~i, postojanata pridru`ba napove}e na~ini vlijae vrz samiot transport.

Vtor rizik e samiot transport i mo`nosta od brodskahavarija. Ne e isklu~ena verojatnosta od prirodni nepovolno-sti koi bi moèle da predizvikaat katastrofa. Vremenskiteuslovi moàt da vlijaat negativno na samata vidlivost ili naproodnosta niz kanalot.

Poradi site navedeni ekonomski, politi~ki, ekolo{ki idrugi pri~ini, naftovodot AMBO e vistinskoto re{enie zaproblemot. So nego se izbegnuvaat re~isi site navedenisega{ni problemi {to se javuvaat pri transportot na surovatanafta.

Od druga strana, pak, naftovodot AMBO ima svojkonkurent vo regionot, a toa e naftovodot Burgas -Aleksandropolis. Vsu{nost, vo ovaa situacija, postoeweto nadva naftovoda moè samo dopolnitelno da ja namali pre-golemata frekventnost vo Bosfor. Me|utoa, na ovoj naftovodmora da se gleda i od slednive aspekti:

- Naftovodot Burgas - Aleksandropolis ima pomalkapacitet od onoj na AMBO;

129

K O R I D O R 8

- Kako pra{awe od visok prioritet povtorno bi se namet-nal ekolo{kiot aspekt. Pristapot do pristani{teto naAleksandropolis podrazbira minuvawe na tankeritepokraj gr~kite ostrovi, pove}eto od niv poznati tu-risti~ki destinacii. Mislam deka vakviot pristap konre{avaweto na problemot so mo`nite ekolo{ki kata-strofi ne ja menuva drasti~no situacijata {to e karak-teristi~na za Bosforskiot protok. Zna~i, naftata {to}e se prenesuva od pristani{teto vo Aleksandropolis,}e go nametne ekolo{kiot aspekt kako krupen problem.

- Alternativna opcija na ovoj naftovod e povrzuvaweto naAMBO naftovodot so postojniot naftovod Solun -Skopje. So vakvoto povrzuvawe bi se ovozmoìl dotok nanafta do Grcija, ne tro{ej}i povtorno pari za noviotnaftovod. Grcite bi go dobivale istoto koli~estvonafta {to bi se prenesuvalo od Burgas doAleksandropolis.

Izlezot na AMBO naftovodot na Jonsko More i dobriotpristap kon pristani{teto vo Valona (ovozmoùva priem nanajgolemite tankeri so maksimalen kapacitet i mirni vremen-ski uslovi za nepre~en utovar), pridonesuva za neskromnotofavorizirawe na AMBO naftovodot, koj bi ja izmenilekonomskata slika na Balkanot, a vo isto vreme bi gizacvrstil politi~kite odnosi me|u dràvite na Balkanot.

4. Brodski transport i pobaruva~ka za tankeri

Svetskite potrebi za nafta sekojdnevno se zgolemuvaat.Sekoja visokorazviena zemja ima ogromni dnevni potrebi zanafta. Tankerite so koi se prenesuva surovata nafta dorafineriite, isto taka, se sé pogolemi.

Glavniot problem {to se javuva e problemot so golemina-ta na tankerite, odnosno dali tie moàt da pominat nizBosforskiot protok. Toa zna~i deka golemite tankeri koiimaat kapacitet od 150.000 - 160.000 brt ne moàt ili, poto~nore~eno, ne smeat da pominat niz ovoj protok, zaradi mo`nataekolo{kata katastrofa do koja{to moè da dojde. Imeno,sekoe minuvawe na tankerite niz Bosforskiot protok pret-stavuva potencijalna ekolo{ka katastrofa.

130

Izlevaweto na vakov vid tanker vo vodite na Bosfor bizna~elo kraj na florata i na faunata vo po{irokata okolina.

Od druga strana, pak, AMBO naftovodot obezbeduvadneven protok od 750.000 bareli, {to zna~i 2 tankera dnevnokoi pominuvaat niz Bosfor, ili 700 pominuvawa godi{no. Atoa zna~i sedumstotini {ansi godi{no pomalku za spre~uvawena mo`na ekolo{ka katastrofa.

Dene{nite trgovci so surova nafta dobro ja planiraatcelata isporaka na naftata, so cel operacijata na trguvawe nanaftata da bide vo ramkite na dogovorenoto. Konkurencijata etolku silna {to nikoj ne saka da go zagubi svojot klient zara-di docnewe.

Problemot so docneweto na brodskiot transport e~estopati rezultat na lo{ite vremenski uslovi koi vladeat namore. Na primer: pristapot do pristani{teto vo Novorosisk,Rusija, koe iako e dovolno dlaboko, e problemati~en bidej}itamu branovite dostignuvaat viso~ina do 6 metri. Ovieekstremni vremenski uslovi go ote`nuvaat polneweto natankerite i ~estopati se pri~ina za docnewe na planiraniteisporaki.

Mapa na rafineriite i na pristani{tata vo Evropa

131

K O R I D O R 8

Analiziraj}i go po{irokiot region vo koj operiraatpove}e naftovodi, moè da se vidi deka Valona ima najgolemaprednost vo borbata so drugite golemi pristani{ta, kakoêjhan, Aleksandropolis i Trst. Eve nekolku kriteriumi zatoa {to e dobro pristani{te:

- Blizina do rafineriite/pazarite na nafta;- Mo`nost za polnewe na sekakov vid tanker;- Mo`nost da se izbegnat lo{i vremenski uslovi.

Ve}e rekovme deka Valona gi ispolnuva site ovie uslovi,so {to stanuva najpovolno rangirano pristani{te voregionot.

Naftata {to }e pristigne vo Valona preku AMBOnaftovodot }e bide najblisku do svetskite pazari na nafta.Samiot fakt deka ova pristani{te izleguva na Jonsko More,zna~i deka toa ima direkten pristap do Sredozemno More iponatamu do SAD ili do drugite evropski zemji.

5. Za{tita na okolinata (Ohrid)

Pra{aweto vo vrska so ìvotnata sredina vo poslednovreme se aktuelizira do taa mera {to re~isi sekoja rabota,proekt ili drug potfat mora da zapo~ne so grià za okolina-ta.

AMBO proektot nema voop{to da bide po{teden od ovaaanaliza. Ekspertite ve}e go imaat analizirano naftovodot, zada moè da se obezbedi za{tita od kakvo bilo negativno vli-janie vrz ìvotnata sredina.

Ponudenite ekolo{ki planovi }e gi zadovolat postojnitenacionalni i me|unarodni regulativi. Proektot AMBO u{tevo samiot start razmisluva na ovaa ~uvstvitelna tema. Kako{to }e se razviva proektot, taka }e se razgleduvaat razli~niekolo{ki aspekti i vlijanieto na AMBO vrz niv. Ekolo{kiteplanovi }e bidat pod postojana kontrola i }e bidat kon-tinuirano obnovuvani, vo soglasnost so tekovnite evropskiregulativi za za{tita na ìvotnata sredina.

Sega{nata trasa na naftovodot minuva niz mnogu zna~ajni

132

oblasti na {umi i rezervati, koi{to - se razbira - treba dabidat za{titeni. Ovoj del pove}e se odnesuva na Bugarija. Vomakedonskiot del od naftovodot najgolemo vnimanie mu seposvetuva na Ohridsko Ezero.

Konvencijata za za{tita na svetskite retkosti i ubavinibe{e usvoena vo 1972 godina, so cel da se za{titat kulturnitei nacionalnite bogatstva na sekoja zemja. Makedonija, Bugarijai Albanija ja imaat potpi{ano ovaa konvencija.

Mal del od Ohridsko Ezero se nao|a vo Albanija, apogolemiot del vo Makedonija. Ezeroto e za{titeno od stranana UNESKO i so toa se propi{ani opredeleni pravila inormi {to se odnesuvaat na Ezeroto i na negovata za{tita. Socel da ne dojde do zagaduvawe na ova ezero, AMBO predvidvidu-va mo`nosti za negova za{tita, a negovite promotori javno gipovikuvaat ekolo{kite organizacii na sorabotka.

Pokraj toa, za za{titata na ezeroto e razgovarano i nabilateralno nivo, me|u Makedonija i Albanija Stanuva zborza proekt vreden 4.1 milioni USD. Vsu{nost, se raboti zagrant {to }e bide namenet za za{tita na Ohridsko Ezero i zanegovo bioobnovuvawe.

6. Poddr{ka na proektot

Ovoj proekt dobi poddr{ka. Vladite na trite zemji edno-glasno se soglasija deka eden proekt kako {to e AMBO moè dago razvie regionot na malku poinakov na~in otkolku dosega. Sodrugi zborovi, toj moè da go podigne kvalitetot na celiotregion. Zemjite od regionot se onie koi moàt da profitiraatod eden vakov proekt. Kako primer moè da ja zememe makedon-skata rafinerija. Vakviot proekt }e predizvika zgolemuvawena nejziniot kapacitet.

Me|utoa, realnosta veli deka finansiraweto na edenvakov proekt ni oddaleku ne bi moèlo da bide izvedeno ili,pak, finansirano od trite zemji-doma}ini. Investicija od1.200.000.000 USD e sepak ogromna suma.

Tuka regionot ja dobiva poddr{kata od SAD. Nivnatapolitika kon Jugozapadna Evropa se poklopuva so finansi-raweto na AMBO. Tokmu zatoa i sedi{teto na AMBO se nao|a

133

K O R I D O R 8

vo SAD. Druga prednost na ovoj proekt e negovoto dvi`ewe nizregionot. Infrastrukturata e delumno obezbedena i naprave-na, za razlika od Baku - ^ejhan, kade {to se raboti za naftovod{to }e minuva niz tereni koi nemaat voop{to razviena infra-struktura.

Vo slu~ajot so AMBO e jasno deka site specifi~ni rabotipri izgradbata na naftovodot }e bidat izraboteni so jasnoizrazena poddr{ka od SAD. Toa ne e slu~aj so drugite naftovo-di vo regionot. Burgas - Aleksandropolis e naftovod {topotpa|a pod gr~ko, bugarsko ili pod rusko vlijanie.Amerikanskoto vlijanie vo ovoj slu~aj e pove}e od diskutabil-no.

Povtorno doa|ame do zaklu~okot deka SAD mu davaat kom-pletna poddr{ka na ovoj proekt, a SAD se dovolno mo}ni za dagi postignat zacrtanite planovi, navedeni vo Amerikanskatadolgoro~na nadvore{na politika.

7. Zaklu~oci

- Povrzuvawe na izgradbata na naftovodite so izgradbatana gasovodite - kako opcija. Toa bi zna~elo koristewe naistata mehanizacija i anga`man od strana na kompaniite,a vo isto vreme zna~i i da se dobie vo vreme;

- Izgradba na paralelna cevka {to }e prenesuva gas zna~ioptimizirawe na vkupnite tro{oci za gradba;

- Predlagam paralelna izgradba na gasovodnata cevka soonaa na AMBO naftovodot.

Ostvaruvaweto na idejata za AMBO celosno ja menuvaekonomskata i politi~kata slika na Balkanot.

Od ekonomski aspekt, se obezbeduva investicija vredna 1.2milijardi USD. So samoto koristewe na naftovodot, sekojazemja }e si napla}a soodvetna renta. Mislam deka stranskiteinvestitori za koi {to tolku mnogu slu{ame, }e gi zapoznaemeduri po zapo~nuvaweto na gradbata na AMBO naftovodot.AMBO e garancija za ekonomski prosperitet.

Od politi~ki aspekt, }e se zacvrsti slikata za Balkanot.Interesot na SAD e finansiski, a interes na zemjite odregionot, osobeno na Republika Makedonija, e politi~kata

134

stabiliziacija. Od ekolo{ki aspekt, izbegnuvaweto na Bosforskiot pro-

tok e pove}e od dovolna pri~ina za izgradba na eden vakovnaftovod.

Od geostrategiski aspekt, pozicijata na Makedonija naBalkanot e najdobra. Koridorite 8 i 10 se vkrstuvaat tokmu vona{ata dràva. Va`nosta na dvata koridora ni e mnogu jasna ini ja objasnuva ulogata {to }e ja dobieme kako dràva so proek-ti od vakov tip.

135

K O R I D O R 8

* Avtorot e magistrant na ESCEM, Francija, na tema"Zo{to e AMBO strate{ki vaèn".

137

K O R I D O R 8

Pristani{ta

KLU^NITE LINKOVI NA KORIDOROT 8

Okolu dve tretini od svetskoto naselenie ìveat pokrajvoda ili na 60 kilometri oddale~enost od bregot. Re~isipolovina od svetskite gradovi vo svetot so pove}e od milionìteli se locirani pokraj voda. Po~etokot na razvivaweto napristani{tata na planetava e zabeleàno u{te pred 3000 godi-ni na Mediteranot. Ottoga{ navamu, pogolemiot del od nasele-nieto se naseluvaat pokraj okeanite, moriwata, rekite i eze-rata. Blizinata na vodata so vekovi nanazad bila (i sî u{te e)mo`nost za ostvaruvawe trgovija. Transportot po voda(morskiot i osobeno okeanskiot) e najevtin na~in za prenos nastoka.

Sî u{te nema standardizirana merka za procenka nagoleminata na pristani{tata, osven onaa tie da se meratspored izvr{enite kargo-pratki. Spored toa, najgolemi svets-ki pristani{ta se Singapur (393,418 milioni toni godi{no) i[angaj, a blisku do niv se i Roterdamskoto pristani{te ipristani{teto vo Hong Kong.

Kako (naj)va`ni alki od sinxirot Koridor 8 vi gi pret-stavuvame glavnite pristani{ta - to~ki na koi se povrzuvaatsite kopneni pati{ta: Burgas, Varna, Dra~, Valona, Brindizii Bari.

Pristani{teto vo Singapur- edno od najfrekventnite vo svetot

138

Pristani{te Varna

Najgolemoto pristani{te vo Bugarija

Pristani{te broj eden vo Bugarija, niz koe, spored broj-kite, minuvaat najgolemite kargo-pratki. Najprofitabilnopristani{te vo Bugarija i vaèn link ne samo za Koridorot 8,tuku i za u{te nekolku transportni evropski koridori.Polo`bata na pristani{teto i odli~nite transportni vrskigo pravat logisti~ki most me|u Evropa, Rusija, Ukraina,Kavkaz, Bliski i Dale~en Istok. Pristani{teto e pove}ena-mensko, so specijalizirani terminali. Ovozmoùva pratka nasite vidovi kargo, vklu~uvaj}i i te~nosti. Ima ambiciozenplan za dogradba i zgolemuvawe na kapacitetite do 2020 g.Odli~no e povrzano so kopnoto (dobra èleznica i avtopati).

Kargo-soobra}aj vo 2004 g. (vo toni): 7,395 000Brodski soobra}aj vo 2004 g.: 1554 brodovi.

139

K O R I D O R 8

Pristani{te Burgas

Edno od dvete glavni pris-tani{ta vo Bugarija, ~ija{togeografskata polo`ba mu dozvoluvada bide pristani{te od koe }e sesnabduvaat i Makedonija i Srbija(osven Bugarija). Voedno, toa e vital-en link me|u isto~niot i zapadniotbreg na Crnoto More. Izgradeno e vo1894 godina, a za komercijalnaupotreba e pu{teno 1903 godina.Gradot Burgas e ~etvrt po goleminavo Bugarija i pretstavuva zna~aenindustriski i turisti~ki centar.Izraboten e master-plan za doizgrad-ba, ~ija kone~na realizacija se predviduva za 2015 godina.

Pristani{te Dra~

Na albanskoto krajbre`je, vo dol`ina od okolu 200 mors-ki milji, ima 5 pristani{ata, od koi 2 se pogolemi - Dra~ iValona.

Pristani{teto vo Dra~ (122.000 `iteli, spored popisotod 2003 g.) e glavnoto albansko pristani{te locirano na cen-tralniot del na albanskiot breg, na samo 33 kilometri odglavniot grad na Albanija, Tirana. Rastojanieto me|u Dra~ iBari iznesuva 164 kilometri (102 morski milji). Kolku zasporedba, na komercijalen feribot mu se potrebni samo 7 ~asada go izmine ova rastojanie. Geografskata polo`ba go praviisklu~itelno strete{ki va`no pristani{te koe direktnopovrzuva tri moriwa - Jonskoto, Sredozemnoto i Jadranskoto.Indirektno e povrzano so site mediteranski zemji. Poradipolitikata na Enver Hoxa, zemjata i pristani{teto so godinibea zatvoreni i pretstavuvaa slepo crevo na Evropa, poradi{to, imaj}i ja predvid geografskata polo`ba napristani{teto, nekoi go narekuvaat apsurd na vekot.

Okolu dve tretini od albanskiot uvoz i izvoz na stoka

140

minuvaat niz pristani{teto vo Dra~. Kapacitetot na ova pris-tani{te e 3,8 milioni toni stoka. Vo tekot na 2004 godina eostvaren protok od 2,8 milioni toni stoka, 700.000 patnici,115.000 avtomobili i okolu 40.000 kamioni.

Site investicii vo pristani{teto vo Dra~ se ostvaruvaatspored planot donesen od albanskata vlada, baziran na studijarealizirana vo 2002 godina od Svetskata banka. Isto taka, vrzosnova na taa studija, nekolku krupni finansiski me|unarodniinstitucii, kako i albanskata vlada, finansiraat proekti zarazvoj na pristani{teto. Vkupnata vrednost na proektite eokolu 50 milioni evra. Pristani{teto poseduva i poseben delza proizvodstvo kade {to se locirani industriski kapaciteti.

Pristani{te Valona

Preku vtoroto po golemina pristani{te vo Albanija seodvivaat samo okolu 25% od vkupniot morski soobra}aj. Ipokraj toa, Valona pretstavuva komercijalen centar naAlbanija. Gi ispolnuva site osnovni kriteriumi za golemopristani{te: dobri vremenski uslovi vo pogolemiot del odgodinata, dovolna dlabo~ina na moreto i blizina do rafine-riite.

Valona e eden od najstarite albanski gradovi (6 vekpr.n.e.) so 85.000 `iteli. Valona denes pretstavuva turisti~kicentar vo razvoj, so mnogu hoteli vo izgradba i prekrasnipla`i.

Vo blizina na pristani{teto se locirani skladi{ta za

Na samo 162 km od italijanskiot breg i na 3 ~asa vozeweod ]afasan: Pristani{teto vo Dra~

141

K O R I D O R 8

nafta i za priroden gas. Faktot {to edna od glavnite to~ki nanaftovodot AMBO e tokmu pristani{teto vo Valona mu davadopolnitelna va`nost na ova pristani{te. Se o~ekuva pris-tani{teto doprva da se razviva.

Pristani{te Bari

Bari e vtor grad pogolemina vo Ju`na Italija iinstitucionalen centar naKoridorot 8. Tuka se nao|a iTehni~kiot sekretarijat.Bari e glaven grad naregionot Apulija so 326.000`iteli, istovremeno iglaven grad na celataistoimena provincija, so {to pretstavuva komercijalen, aporadi pristani{teto i transporten centar koj se koristi zaprenos na stoka i patnici kon, pred sî, Albanija, a preku nea ido ostanatite destinacii na Balkanot. Frekvencijata na pat-nici se zgolemuva vo letnite meseci poradi albanskite gastar-bajteri (od Albanija najmnogu, no i od Makedonija i od Kosovo)koi se vra}aat od Italija, [vajcarija, Avstrija, Germanija...Namesto da go minuvaat Balkanot (poln so granici, lo{ipati{ta i korumpirani carinici) so vozilo, se odlu~uvaat dase ka~at na feribot. Godi{en protok na patnici: 1.308.819Godi{en porast vo transport na stoki: 8,8% (za 2003 godina)

Pristani{te Brindizi

Va`i za glaven link kon Grcija za iljadnici italijanskituristi poradi razvienata i odr`liva linija Brindizi-Patra-Brindizi. Sepak, spored vkupnata frekventnost e na vtoromesto vo regionot na "afrikanska Italija", ime dobieno pora-di geografskata blizina so afrikanskiot kontinent, kli-matskite uslovi, no i ekonomskata razvienost vo ovoj del naItalija.

143

K O R I D O R 8

ALBANSKATA INFRASTRUKTURA I KORIDOROT 8

Pi{uva: prof. d-r \erg Mura*

Koridort 8, kako eden od desette panevropski koridori, eglaven link {to go formira skeletot od site politi~ki,op{testveni i komercijalni vrski vo Evropa. Oskata Istok-Zapad pretstavuva novost vo istorijata na regionot i imamnogu prednosti - politi~ki, ekonomski, regionalni inacionalni. Politi~ki, Koridorot 8 ima za cel da go doneseregionot, odnosno zemjite od regionot, nivnite ekonomii ikulturi poblisku do globalniot meinstrim, so {to }e se soz-dade osnovniot element za gradewe na stabilen i pros-periteten region, celosno integriran vo evroatlantskitestrukturi. Od ekonomska gledna to~ka, Koridorot 8 ima klu~nauloga za ekonomskata integracija na Isto~en i na ZapadenBalkan, povrzuvaj}i go Jadransko More so Crno More na Istok.Tie se povrzani so drugite moriwa i pristani{ta, a na toj na~ini so drugite delovi na Evropa i na Bliskiot Istok, od ednastrana, i so Kavkaz i Centralna Azija, od druga strana.

Ovoj proekt dolgo vreme se smeta{e za utopisti-~kiproekt, no vo poslednive dve-tri godini ima pozitivni momen-ti, vo smisla na razvojot na rabotite. Toa se gleda preku poak-tivnoto politi~ko involvirawe na zemjite niz koi minuvaKoridorot 8, so cel da se nama-lat razlikite i da se elabori-raat zaedni~kite pozicii i prezemaweto konkretni merki,kako {to se slednive:

- Potpi{uvawe na Memorandumot za razbirawe me|uzemjite koi gi opfa}a panevropskiot Koridor 8(septemvri 2002, Bari, Italija). Ovoj memorandum jaso~inuva zakonskata ramka i zna~i iska`uvawe na poli-ti~kata volja na zemjite-u~esni~ki za realizacija na ovojkapitalen proekt. Osven zemjite od regionot koi seopfateni so ovoj koridor, kako zainteresirana stranka sejavuva i Evropskata komisija. Ova e zna~aen element zavospostavuvawe na aktivno partnerstvo so ovaa institu-cija, osobeno vo kontekst na obezbeduvawe na potrebite zafinansirawe vo fazata na implementacija na ovoj proekt.

144

- Vospostavuvawe na Upravniot komitet (SteeringCommittee) i na Sekretarijatot na Koridor 8 vo Bari,Italija, i po~etok na funkcioniraweto na ovie tela.Ostanuva obvrskata ovoj Sekretarijat da se nadopolni sopretstavnici od site zemji i da se zasili negovata koor-dinativna uloga.

- Sredba na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjiteniz koi minuva ovoj koridor so pretstavnicite naEvropskata komisija na 30 juni 2003 vo Tirana. Ovaa sred-ba i zaedni~kata deklaracija {to be{e donesena voramkite na predvidenite obvrski vo prvi~nata faza narabotata, naslovena kako ”Start Off Phase”, imaa za cel da idadat nov impuls na zaedni~kata rabota na dr`avno i naparlamentarno nivo, na nivo na nevladiniot sektor i nabiznis-sektorot, za studii, pregled i za vrednuvawe nasostavnite proekti i na procedurite za finansirawe,preku aktivno lobirawe do me|unarodnite finansiskiinstitucii, vo vrska so site sostavni komponenti napanevropskiot Koridor 8.

- Sredba na ministrite za transport na zemjite niz koiminuva Koridorot 8 (Tirana, 31 mart 2004), na koja epostignato celosno inventarizirawe na donesenite~ekori i na zavr{enite obvrski vo prvi~nata faza naimplementacijata ”Start Off Phase”, odreduvaj}i nekoi celipovrzani so obezbeduvaweto finansiska poddr{ka naovoj proekt, kako na primer:

- Podgotovka i donesuvawe na rabotna programa za razniteaktivnosti povrzani so implementacijata na proektotKoridor 8.

- Realizacija na studijata i primena na edna celina naneophodni tehni~ki pravila {to }e obezbedat optimalnainteroperabilnost na site sektori {to gi opfa}aKoridorot 8.

- Sorabotka i zaedni~ko dejstvuvawe na site sektori naKoridorot 8, vo nasoka na upotreba, odr`uvawe i menaxi-rawe na soobra}ajot, bezbednosnite merki itn. na sekojazemja niz koja minuva ovoj koridor;

- Primena na istite standardi i pravila na grani~nite

145

K O R I D O R 8

premini za razmena na informacii za tekot nasoobra}ajot, za posebnite operacii za odrùvawe, reha-bilitacija ili za novi izgradbi, kako i za merkite zaza~uvuvawe na sredinata itn., kako {to e predvideno voMemorandumot za razbirawe (~len 4)

Sostojbata na centralnata infrastruktura na Koridor 8vo Albanija

Vo patniot sistem na teritorijata na Republika Albanijaglavno vnimanie mu se posvetuva na zavr{uvaweto na rabotitena centralniot avtopat Dra~ - granica so RepublikaMakedonija, na dvete nejzini krila. So poddr{ka od Evropskatazaednica, Evropskata banka za investicii, Evropskata banka zaobnova i razvoj i Vladata na Italija se obezbedeni potrebnitefinansii za zavr{uvawe na rehabilitacijata na postojniot patpo dolìnata na glavnata magistrala na Koridorot 8. Vo site{est segmenti na ovoj avtopat, dolg 176 km, vo celost sezavr{eni rabotite predvideni so obnovata.

Vo isto vreme, zabele`liv e anga`manot za {to poskorofinalizirawe na dvete krila na avtopatot, koi ja povrzuvaatglavnata trasa so pristani{teto vo Valona i so granicata soGrcija, na jug.

Taka, rabotite vo kriloto Rogoìna-Valona, so dolìnaod 90 km, se zavr{eni vo segmentot Rogoìna-Lu{wa, od 20 km,so finansiska pomo{ od Evropskata unija.

Zavr{en e i detalniot proekt za segmentot Lu{wa-Fier, vodolìna od 23 km, a vo me|uvreme pri kraj e i detalniot proektza posledniot segment, Fier-Valona, vo dolìna od 35 km.

Potrebnite fondovi za finansirawe na izgradbata naovie dva segmenta se obezbedeni od Vladata na Italija i odEvropskata banka za investicii. Predvideno e rabotite dazapo~nat nabrgu i da zavr{at vo period od dve godini.

Vo drugoto krilo, ]afasan-Kap{tica, so dolìna od 96km, zavr{eni se rabotite vo segmentot Kor~a-Kap{tica, sodolìna od 35 km, a so finansiska pomo{ od Evropskata unijavo proces na izrabotka e detalniot plan za dvata drugi segmen-ta, so dolìna od 61 km (]afasan-Pogradec i Pogradec-Kor~a)

Site spomenati raboti ukaùvaat na rehabilitacija na

146

postojniot paten tek, so podobruvawe na nivnite standardi donivoa {to se prifatlivi za dene{nite potrebi na zemniottransport. Ovie investicii se od vidot na itni re{enija i vonikoj slu~aj ne mo`at da se smetat kako kone~ni re{enija zaKoridorot 8 vo Albanija.

Vreme e da se pokrenat studii i proekti za novi pati{ta,vo soglasnost so evropskite standardi. Nivnata izgradba bipo~nala po preo|aweto od itnata faza, koja e ve}e nadminatavo nejzinite osnovni aspekti. Neophodna e celosnaposvetenost na toj proces za da mo`e da se odgovori napotrebite na Koridorot 8 vo narednite deset godini.

Pristani{tata vo Albanija

Morskite pristani{ta, vo funkcija na Koridor 8, ja pra-vat Albanija most {to go povrzuva Balkanot so Evropa.Albanija ima 5 otvoreni pristani{ta i krajbre`je od 200morski milji. Najgolemite pristani{ta, Dra~ i Valona, sedvete pristani{ta na Koridorot 8 na Jadransko More.

Vo pristani{teto vo Dra~ pominuvaat okolu 2/3 od alban-skiot uvoz i izvoz na stoka. Kapacitetot na ova pristani{te e3,8 milioni toni stoka, dodeka vo tekot na 2004 godina e ost-varen protok od 2,8 milioni toni stoka, 700.000 patnici,115.000 avtomobili i okolu 40.000 kamioni.

Site investici vo pristani{teto vo Dra~ se ostvaruvaatvrz baza na Master-planot donesen od Vladata na Albanija,baziran vrz studija realizirana vo 2002 godina, od strana naSvetska banka.

Vrz osnova na ovaa studija, vo pristani{teto vo Dra~ seostvareni ili se vo tek nekolku proekti finansirani odVladata na Albanija, Evropskata unija, Svetska banka,Evropskata banka za investicii, Vladata na SAD itn, so vkup-na vrednost od okolu 46 milioni evra, koi glavno se odnesuvaatna podobruvaweto i na rehabilitacijata na infrastrukturatana pristani{teto.

I pokraj vidlivite podobruvawa, sporedeno so periodotpred 10 godini, so cel da odgovori na neophodnite potrebi naedno pristani{te na Koridorot 8, potrebni se zna~itelnidodatni infrastrukturni raboti. Na ova se raboti inten-

147

K O R I D O R 8

zivno, poa|aj}i od faktot deka razvojot na ova pristani{te gouslovuva celokupniot kapacitet na Koridorot 8.

Istoto moè da se kaè i za pristani{teto vo Valona,preku koe se realiziraat 20-30% od morskiot soobra}aj naAlbanija. Ova pristani{te, isto taka, se nao|a pokrajnacionalnite koridori Istok-Zapad i Sever-Jug, kako i pokrajonoj, regionalno-turisti~kiot - Dalmatinsko-Jonskiot. U{tepove}e, regionot Valona-Fier ima kapacitet za industriskirazvoj, glavno za produkti bazirani na nafta i gas.

Vladata na Italija prezede finansiska obvrska vo visinaod 15,3 milioni evra za realizacija na prvata i na vtorata fazana Master-planot za razvoj na ova pristani{te, koj sodrì petfazi. Se o~ekuva rabotite da zapo~nat vo skoro vreme.

@eleznica

Albanskata èleznica e dolga 447 km. Toa e dolìnata naglavnite linii, od koi 280 km i pripa|aat na trasata naKoridorot 8 (Dra~-]afasan i Dra~-Valona). Treba da se pod-vle~e deka celata ovaa mreà ima itna potreba od temelnarekonstrukcija, so cel da odgovori na evropskite standardiili na potrebite na eden panevropski koridor.

Vo nasoka na oìvuvawe na èlezni~kiot transport, voposledno vreme se ostvareni dosta kontakti so mnogu zaintere-sirani kompanii i investitori. Brzi rezultati se ostvarenivo pregovorite so kompanijata General Electric, za modernizaci-ja na èlezni~kata linija Tirana-Dra~ i za izgradba na krilo-to do me|unarodniot aerodrom "Majka Tereza".

Ostvaruvaweto na ovie proekti }e vlijae vrz razvojot naekonomskiot region Tirana-Dra~ i na samiot ovoj segment naKoridorot 8.

I Vladata na Italija, vo soglasnost so Zakonot br. 8114, avo posredstvo na nekoi segmenti na svojata armija, }e seangaìra vo rekonstrukcijata na glavnata èleznica naKoridorot 8, Dra~-Tirana, opfa}aj}i i izgradba na 3 km novaèlezni~ka linija potrebna za povrzuvawe na albanskiteèleznici so onie vo Makedonija.

Dol`no vnimanie im e posveteno (a toa }e prodolì i voidnina) na linite na interkonekcija i opti~ki kabli. Vo ovaa

nasoka, paralelno so patot Dra~-]afasan (granica soMakedonija) se prostira i opti~kiot kabel {to e del odme|unarodniot proekt ”Trans-Balkan-Line” (TBL), koj obezbeduvavrzuvawe so opti~ki kabel na Italija, Albanija, Makedonija,Bugarija i Turcija. Nabrgu, ovoj kabel }e bide povrzan soMakedonija za da osigura prodolètok so opti~ki kabel doTurcija, vo soglasnost so proektot.

Panevropskite koridori se pove}ekratno funkcionalnilinii za komunikacija od regionalen i od me|uregionalenkarakter. Tie se multimodalni zatoa {to gi opfa}aat ne samosite vidovi transport (zemjen, èlezni~ki i, onamu kade {to emo`no i neophodno, i voden), tuku i telekomunikaciskitelinii i liniite za prenos na elektri~na energija, gas, voda...,koi se povrzani so ovie vidovi komunikacija i soobra}aj.

Vo ovoj kontekst, tesno povrzan so Koridorot 8 e i proek-tot na naftovodot AMBO, koj gi opfa}a Bugarija, Makedonijai Albanija. So dolìna od 576 milji, ovoj naftovod }e trans-portira nafta na Rusija, Azerbejxan i na Kazahstan od CrnoMore (bugarskoto pristani{te vo Burgas) do pristani{tetovo Valona, na Jadransko More.

Fizibiliti studijata pokaàla deka ovaa varijanta enajkonkurentna od site predloèni naftovodi. Tubacijata }eima dijametar od 36 in~i, so dolìna od okolu 913 km, so petpumpi za ispumpuvawe na nafta do Valona, so start od Burgas,i }e ima protok od 750.000 bareli dnevno (okolu 40 milionitoni nafta godi{no). Proektot ja dostignuva visinata od 1.2do 1.5 milijardi dolari i negovata realizacija }e go namalisoobra-}ajot na tankerite vo Bosfor, olesnuvaj}i go morskiotsoobra}aj vo edna preoptovarena zona.

Spored dogovorot me|u trite zemji od regionot, odredenoe realizator na proektot da bide kompanijata AMBO, sosedi{te vo SAD. Od trite zemji-u~esni~ki vo proektot,Bugarija e odredena da upravuva so grantovite za studiite.Pristani{teto vo Valona }e bide centralno pristani{te zautovar na tankerite so destinacija kon svetskite pazari,vklu~uvaj}i gi i Evropa, Kanada i SAD. Glavnite inènerskimaterijali }e se zemat od poznati kompanii koi imaat iskust-

148

149

K O R I D O R 8

vo vo proizvodstvoto na tubacii od ovaa dimenzija, a insta-lacijata }e ja pravat lokalni kompanii koi imaat iskustvo naova pole.

Isto taka, kompletirana e po~etnata procenka za vlijani-eto vrz ìvotnata sredina vo zemjite niz koi }e pominuva ovojnaftovod. Dvete pristani{ta, vo Jadransko i vo Crno More,kako i patot severno od Ohridsko Ezero se tretirani kako~uvstvitelni zoni za za{tita na ìvotnata sredina. Za ovaacel e predvidena upotreba na moderni pomagala za kontrola nazonite vo koi }e minuva naftovodot, za da se izbegnat naselen-ite mesta vo trite zainteresirani zemji.

Se gleda deka vo posledno vreme, od po~etokot na godinava,kompanijata AMBO i nejzinite pretstavnici se poaktivni otkolkuvo periodot od 2000 do 2002 godina. Ova se povrzuva so razvojot name|unarodnite nastani vo regionot na Sredniot Istok, no i sopodigaweto na nivoto na bezbednosta vo na{iot region.

Unificiraweto na stavovite, nastapite so zaedni~kidokumenti i deklaracii, od koi gi izdvojuvame onie na pretse-datelite na Albanija, Makedonija i Bugarija, Deklaracijatana ministrite za transport ili, pak, za~estenata aktivnost naparlamentarcite na zemjite-~lenki, kako i na italijanskiteevropratenici (glavno od regionot na Apulja) vo Evropskiotparlament, svedo~at deka Koridorot 8 }e ostane eden realen iìv proekt. Negovata sila e vo toa {to toj sega e preina~enkako del od edna "kultura na razvoj" na zemjite koi gi opfa}a.

Ovoj stav svedo~i za postignatata zrelost vo regionalnatasorabotka me|u na{ite zemji za realizacija na ovoj proekt, pri{to vo prv red treba da se istakne negovata politi~kava`nost, kako faktor {to pridonesuva za zajaknuvawe na sta-bilnosta i na bezbednosta vo celiot region na JIE, region{to e opfaten od evropskite i od evroatlantskite integra-tivni procesi koi{to se nepovratni.

*Avtorot e vraboten vo Ministerstvoto za nadvore-{ni raboti na Republika Albanija, vo otsekot za regionalniinicijativi.

150

CRNOMORSKA TURCIJA

FOTOGRAFII: QUPÔ RISTOVSKI*

ISTANBUL SEKOGA[ ME OPSEDNUVAL I ISPOLNU-

VAL. OVOJ PAT IMAV NAVISTINA UBAV POVOD ZA

POSETA: SVADBA NA MOI BLISKI PRIJATELI.

RADOSTA E DOTOLKU POGOLEMA ZATOA [TO POSETA-

TA JA ISKORISTIV I DA GO POSETAM MOJOT DRAG

PRIJATEL, INAKU SVETSKI POZNATIOT I

ISKLUÎTELNO CENET FOTOGRAF IZET KERIBIR. PO

PODOLG RAZGOVOR SO NEGO, PRIDRU@EN SO, [TO

DRUGO, AKO NE TURSKO ÂJÊ, DOBIVAM (ZA MENE

NEVEROJATEN) PREDLOG: FOTOSAFARI PO

KRAJBRE@JETO NA CRNOTO MORE. POÊTNA STANICA

ISTANBUL, KRAJNA TRABZON. NORMALNO, PREDLOGOT

GO PRIFATIV BEZ RAZMISLUVAWE. DA SE BIDE VO

DRU[TVO NA IZET KERIBAR, JUSUF TUVI, IBRAIM

ZAMAN, MORIS ASEO, KOI RABOTAT ZA NATIONAL

GEOGRAPHIC I ATLAS, INAKU SPISANIJA SO VRVNA

FOTOGRAFSKA ETIKA, E RETKA MO@NOST.

FOTOGRAFIITE NA STRANICITE NA FORUM

ANALITIKA SE DEL OD TOA PATUVAWE. SVETA

SOFIJA VO TRABZON (EDNA OD SEDUMTE VO SVETOT),

PRESTOLNINATA NA ÂJOT, RIZE...

*Avtorot se zanimava so fotografija.U~esnik e na brojni izlo`bi vo zemjata i vo stranstvo.

BERA^KA NA ^AJ VO OKOLINA NA RIZEBERA^KA NA ^AJ VO OKOLINA NA RIZE

KU]A VO KASTAMONUKU]A VO KASTAMONU

REFLEKSIJA - AMASIJAREFLEKSIJA - AMASIJA

PORTA VO MANASTIROT SUMELAPORTA VO MANASTIROT SUMELA

@ENSKO U^ILI[TE SINOP@ENSKO U^ILI[TE SINOP

SKULPTURA - DVOR NA SV. SOFIJA VO TRABZONSKULPTURA - DVOR NA SV. SOFIJA VO TRABZON

ZNAK - AMASIJAZNAK - AMASIJA

PRISTANI[TE TRABZONPRISTANI[TE TRABZON

3del

P E R S P E K T I V I


163

KOJ KOGO ]E REFORMIRA -TURCIJA EU ILI OBRATNO?

(Implikacii od mo`noto ~lenstvo na Turcija vo EU)

Pi{uva: Edvard Mitevski*

Voved

Vo juni 2005 godina staìrav vo Kabinetot na g. SepKustacer, pratenik vo Evropskiot parlament od Italija, i naj-golem del od rabotite koi mi bea dovereni od strana na ovojgolem prijatel na Makedonija se odnesuvaa na istraùvawatavo odnos na razli~ni temi za koi be{e zainteresiran li~no toji partijata koja{to toj ja pretstavuva{e vo ramkite naEvropskiot parlament.1 Vo toj moment najaktuelni temi voBrisel i vo Strazbur bea neuspe{nite referendumi voFrancija i vo Holandija, kako i edna vremenski neograni~enatema {to e vo direktna korelacija so neuspe{nite referendu-mi i za koja moè da debatira sekoj politi~ar i ekspert vo EU- temata za "ve~niot kandidat" za ~lenstvo vo EU - Turcija.

Tokmu poradi aktuelnosta i teìnata na ovie nastani,komisionerot vo Direktoratot za pro{iruvawe Oli Ren japretstavi novata koncepcija na Evropskata komisija vo odnosna idnite pro{iruvawa - {to usledi po referendumskoto "NE"na Ustavniot dogovor vo Francija i vo Holandija - poznatakako 3K koncepcija - "Konsolidacija, kondicionalnost i komu-nikacija".

Sevo ova ode{e vo prilog na òl~nata debata {to sevode{e vo ramkite na EU - "prodlabo~uvawe nasprotipro{iruvawe" (deepening versus widening) - koja se odnesuva{ena nejziniot iden status i, voop{to, na nejzinata egzistencija,pri {to golem del od energijata vo ovaa debata be{e naso~enakon Turcija. Ova se slu~uva{e vo o~ekuvawe na mesecoktomvri, koga oficijalen Brisel treba{e da odlu~i dali vouslovi na egzistencijalna kriza, sepak, }e postapi hrabro i }egi otvori pregovorite za pristapuvawe na Turcija.

1 Sepp Kusstatscher, MEP, The Greens/The European Free Alliance in the EuropeanParliament

164

Dodeka se razgoruva{e javnata debata, inicirana od poli-ti~arite i od akademskiot svet voop{to, ekspertiteistraùvaa i rabotea na procenka na vlijanieto {to }e go imaeventualnoto pristapuvawe na Turcija vo Unijata. Tokmu pora-di ova, kako i poradi mojot li~en interes, istraùvav i pri-sustvuvav na golem broj konferencii, seminari i debati poodnos na ova pra{awe, vo ramkite na Evropskiot parlament iKomisijata, pa tekstot {to sleduva - posveten na Turcija - eplod na moeto istraùvawe.

Turskiot trnliv pat kon Evropskata unija

Trnliviot pat na Turcija kon Evropskata unija zapo~nuvavo dale~nata 1963 (12 septemvri), koga Turcija i toga{nataEvropska ekonomska zaednica (EEZ) ja potpi{uvaatSpogodbata za pridruùvawe, koja sodrì perspektiva za idno~lenstvo. Vo 1995 godina Turcija i Evropskata unija formi-raat Carinska unija, so koja se stimulira ekonomskatasorabotka me|u dvete strani, dodeka na Samitot vo Helsinkivo 1999 godina Turcija se steknuva so status kandidat za ~len-stvo vo Evropskata unija. Na Samitot {to se odrà vo 2002 go-dina vo Kopenhagen be{e donesen zaklu~okot deka "dokolkuEvropskiot sovet vo septemvri 2004 godina, vrz osnova naizve{taite i preporakite dobieni od Komisijata, odlu~i dekaTurcija gi ispolnuva kopenha{kite politi~ki kriteriumi,Evropskata unija treba da gi otvori pregovorite za pristapu-vawe na Turcija, bez natamo{ni odloùvawa". Ovie zaklu~ocibea reafirmirani od strana na Evropskiot sovet vo Brisel, vojuni 2004 godina.

Vo Komunikacijata od Evropskata komisija do Sovetot ido Evropskiot parlament od 6.10.2005,2 Komisijata smeta dekaTurcija vo dovolna merka gi ispolnuva kopenha{kite poli-ti~ki kriteriumi3 i sugerira zapo~nuvawe na pregovori za

2 COM (2004) 656 final 3 Копенхашки критериуми:

- Стабилност на институциите што ќе ја гарантираат демократијата, владење-тона правото, човековите права и почитувањето и заштитата на малцинствата;

- Постоење на оперативно пазарно стопанство, како и способност засправување со притисоците од конкуренцијата и пазарните сили во Унијата;

- Способност да се преземат обврските што ги наметнува членството,вклучувајќи го и придржувањето кон целите на политичката, економската имонетарната унија;


165

pristapuvawe na ovaa zemja pod odredeni uslovi.4 Imeno,Komisijata za prvpat vospostavuva tesna ramka za pregovorite,za koi e predvidena t.n strategija {to }e se bazira na tri stol-ba (3 pillar strategy). Vo Komunikacijata se istaknuva dekaTurcija ne moè da stane zemja-~lenka na EU pred 2014 godinai deka treba da bide podgotvena za bezbolna integracija voevropskoto semejstvo, pri {to ne smeat da se dovedat vo opas-nost dostignuvawata od 50-godi{niot proces na integracija naTurcija vo EU.

A vo tie 50 godini integracija, Turcija pretstavuva{ezna~aen faktor vo evropskata politika, a nejzinite podemi ipadovi istovremeno ja pribliùvaa, odnosno ja oddale~uvaa od~lenstvo vo Unijata. Sepak, se ~ini deka sî do 1999 godinaevropskata realnost na Turcija be{e prakti~no nevidliva,poradi toa {to vo Turcija ne postoe{e plodna po~va za ve-getacija na avtohtonite evropski vrednosti.5 No, so determini-ranosta na svojot pat kon EU, turskite politi~ari ovozmoìjaevropskata perspektiva na Turcija da stane realnost. Celiotovoj proces dobiva na teìna i kompletno se transformira sodoa|aweto na vlast na partijata na Rexep Tajup Erdogan -Pravda i razvoj (Adalet ve Kalknma Partisi - Justice and develop-ment6) vo 2002 godina.

Iako evropskata javnost be{e skepti~na vo odnos naevropskata inklinacija na negovata AK partija, pred sî pora-di toa {to istata ima tradicionalni islamski koreni, taa sopoddr{ka od Republikanskata narodna partija (Cumhuriyet HalkPartisi), edinstvenata opoziciona partija vo Parlamentot, uspea

4 Врз основа на Договорот за ЕУ и Уставниот договор, Комисијата ќе препорачасуспензија на преговорите во случај на сериозно и упорно кршење на принципитена слободата, демократијата, почитувањето на човековите права и слободи, како и напринципот на владеење на правото, врз кој е основана Унијата. Во однос на оваапрепорака, Советот би можел да одлучува со квалификувано мнозинство5 Во врска со ова прашање постојат повеќе спротивставени гледишта. Пол Кубичекод Колеџот St. Antony при Оксфордскиот универзитет, во својот труд 1/04, инакусвоевидна компаративната анализа на искуствата во поглед на пристапувањето конЕУ на Турција, од една, и на Романија и Словачка, од друга страна, потенцира декаТурција има далеку поголемо демократско искуство во споредба со посткомуни-стичките држави кои го отфрлија јаремот на комунистичкото владеење дури во 1989. 6 AKP (Adalet ve Kalkэnma Partisi) - Партијата на правдата и развојот, која еформирана во 2001, се декларира како умерена десничарска конзервативна партија,која тежнее кон комбинирање на исламските елементи и секојдневниот демократскии секуларен начин на живот. АКП претендира да стане турскиот одговор нагерманската Христијанско-демократска unija (CDU).

166

da napravi eden zna~aen is~ekor napred vo pribli`uvawetokon Unijata, preku inicirawe i sproveduvawe na serijareformi, so {to ja pribli`i Turcija i nejzinata vnatre{na inadvore{na manifestacija kon strogite evropski standardi.

Po~nuvaj}i od oktomvri 2001 godina, Vladata na Erdoganusovoi 8 reformski paketi koi se odnesuvaa na Ustavot. Vo maj2004 godina bea realizirani u{te 8 ustavni reformski paketi,{to pridonese za natamo{no evropeizirawe na Turcija. Oviereformi se odnesuvaa na zajaknuvawe na civilnata kontrolavrz armijata, vospostavuvawe na malcinski i kulturni prava,ukinuvawe na torturata i na ne~ove~koto odnesuvawe,vospostavuvawe i za{tita na osnovnite ~ovekovi prava i slo-bodi, vklu~itelno i na pravoto na sobirawe i izrazuvawe, slo-boda na mediumite, reforma na sudstvoto i ukinuvawe na smrt-nata kazna. Vo me|uvreme, odredeni senzitivni temi za koi vominatoto bilo nezamislivo da se debatira, kako {to se civil-nata kontrola nad armijata, pra{aweto za pravata na Kurdite,kiparskoto pra{awe i dr., sega se otvoreni za politi~ka deba-ta, kako i za reforma i akcija za nivno re{avawe.

Zna~i, evidentna e progresivnata ruta vo odnos na poli-ti~kite, socijalnite, ekonomskite i kulturnite reformi7 vosekularnoto tursko op{testvo, koi treba da se iskoristat kako

7 Политичките реформи се во линија со Партнерството за приклучување. Донесен енов Граѓански и Кривичен законик. Формиран е Ревизорски суд за ревизија натрошоците на армијата и на одбраната воопшто. За првпат, цивилно лице еименувано за генерален секретар на Националниот совет за безбедност.Независноста и ефикасноста на судството се зајакнати. Укинати се проблематичнитесудови за државна безбедност. Преземени се низа анти-корупциски мерки. Турцијастанува член на Групата држави против корупцијата при Советот на Европа. Истотака, Турција пристапи кон членство во сите релевантни интернационалниорганизации за човековите права. Принципот на супремација на интернационалнитенад националните закони, во оваа област е застапен преку негово инкорпорирање воУставот. Смртната казна е укината, во согласност со Протоколот 13 на Европскатаконвеција за човековите права. Укинати се критикуваните "incommunicado и F-type"затвори. Ситуацијата со слободата на изразување е подобрена, но останувапроблематична. Принципот на родова еднаквост е застапен и зајакнат воГраѓанскиот законик.Подигната е забраната за користење на мајчиниот јазик наКурдите и формирани се неколку училишта на овој јазик во југоисточна Турција.Воспоставен е Курдски канал на националната телевизија. Во деловите каде штогравитираат Курдите е подигната состојбата на опасност/вонредна состојба, којабеше присутна цели 15 години. Имплементирана е економска политика ориентиранакон стабилност. Креирана е нова индустриска политика, спроведени се реформи вотелекомуникацискиот и во енергетскиот сектор, зајакната е заштитата напотрошувачите и обезбедени се поголеми права за работниците. Проблематичноостанува синдикалното здружување.


167

odgovor na negativnite stavovi na kriti~arite i kako dokazdeka pripadnosta na razli~na religija ne e hendikep za vlez vot.n. "hristijanski klub", tuku deka vlezot vo Unijata epra{awe na standardite {to proizleguvaat od dobro poz-natite evropski vrednosti - slobodata, demokratijata ivladeeweto na pravoto. Sepak, treba da se napravi edna seop-fatna analiza za toa kako eventualnoto dodeluvawe polno-pravno ~lenstvo na Turcija }e vlijae na ve}e etabliranitevrednosti na evropskiot poredok. Pritoa treba da se vodismetka za ekonomskite, institucionalnite i za (geo)politi~kite implikacii od eventualnoto ~lenstvo na Turcijavo EU. Rabotniot dokument na Evropskata komisija8, so koj eanalizirano vlijanieto, predupreduva deka eventualniot vlezna Turcija vo Unijata bi moèl da ja razni{a vo momentov ionaka fragilnata struktura na EU.

Vo odnos na ova pra{awe Evropejcite se definitivnopodeleni. Najmala poddr{ka za turskoto ~lenstvo vo EU, sostav deka Turcija bi ja derogirala evropskata su{tina, postoikaj gra|anite na Avstrija, a najgolema kaj ìtelite naObedinetoto Kralstvo, koi vo odnos na ova pra{awe, po sîizgleda, se na ista frekvencija so svoite politi~ki lideri.Motorot na evropskata ma{inerija, Francija, za razlika odgermanskata CDU, koja eksplicitno se izjasnuva protiv polno-pravnoto ~lenstvo na Turcija vo EU i se zalaga za "privilegi-rano partnerstvo", manifestira relativno dvoli~na pozicija,oficijalno poddrùvaj}i ja turskata kandidatura, a istovre-meno postavuvaj}i eklatantni politi~ki ultimatumi (pre-mierot Dominik de Vilpen insistira na priznavaweto naKipar, dodeka Nikolas Sarkozi, liderot na vladeja~kata UMPpartija e otvoreno protiv turskata kandidatura). Brojkite9

ukaùvaat na vidlivo opozicionerstvo vo odnos na turskatakandidatura, no dokolku se opservira istorijatot na procesotna evropskata integracija, se doa|a do zaklu~okot deka broj-kite i faktite se edna, a politi~kiot moment sosema drugarabota.

8 Commission Staff Working Document "Issues arising form Turkey's membership perspec-tive", 6.10.2004, {{COM (2004) 656 final}}9 Граѓани на ЕУ "ЗА" турската кандидатура: Австрија 9%, Кипар 16%, Франција20%, Германија 20%, Грција 25%, Шпанија 42%, Португалија 44%, ВеликаБританија 47%, Унгарија 51%, Просек во ЕУ 36%. - source Eurobarometer, May/June2005;

168

Ekonomski implikacii

Turcija e golema zemja po povr{ina i spored brojnosta napopulacijata, no relativno mala spored ekonomskite pokaza-teli. Poradi goleminata na Turcija, Kirsti Hjuz10 turskatakandidatura ja definira kako "u{te edno pro{iruvawe", indi-rektno potenciraj}i deka teìnata na turskata kandidaturakoincidira so "big bang" pro{iruvaweto na EU so 10 novizemji-~lenki.

Imeno, spored proekciite, dokolku Turcija i se priklu~ina EU vo 2015 godina, taa bi imala 82,1 milion ìteli, odnos-no malku pomalku od Germanija, so 82,4 milioni ìteli. Na tojna~in, ovie dve zemji bi broele po 14% od sevkupnata popu-lacija na EU-28. Vo 2025 godina Turcija bi imala 87 milioniìteli, so toa {to, vo ovoj slu~aj, Turcija bi bila najgolematazemja-~lenka, so 15% procenti od populacijata na EU.Ponatamu, spored site pokazateli na demografskiot rast, seo~ekuva vo 2050 godina brojot na ìteli da se stabilizira na97 milioni (17,7 % od EU-28, malku pomalku otkolkuGermanija, koja vo EU-25 ima 18,1%).

Spored podatocite na Svetska banka, vo 2002 godina BNPna Turcija iznesuval 2.500 USD,11 {to pretstavuva edna deseti-na od prosekot vo EU vo 2002. Za ilustracija, vo 2002 godinaSlovenija be{e najbogatata post-komunisti~ka dràva soBNP od 9.810 USD per capita. Vo toa vreme, edinstvenoRomanija, kako zemja-kandidat za vlez vo EU, za koja{to eproektirano da i se priklu~i na Unijata vo 2007 godina, bilaposiroma{na od Turcija (1.850 USD per capita). Denes, BNP naTurcija iznesuva samo 1,9% od onoj na EU. Dokolku pret-postavime godi{en rast od 5%, vo 2015 BNP na Turcija biiznesuval 2,9% od evropskiot prosek. Dokolku na ova gododademe i ogromniot regionalen jaz vo ekonomskiot razvoj irecidivite od makroekonomskata kriza vo 2001 godina, niskatastapka na vrabotenost na mladite lu|e i niskata stapkavraboteni èni (25,5% od vkupniot broj vraboteni se èni12),kako i izrazito neuspe{nata strategija za privlekuvawe na

10 Kirsty Hughes "Turkey and the EU, Just another enlargement", A friends of Europe work-ing paper, June 2004.11 Турција 2500 УСД, Словенија 9810 УСД, Унгарија 5820 УСД, Чешка 5560 УСД,Словачка 3950 УСД, Романија 1850 УСД per capita – Извор: Светска банка (Atlasmethod) www.worldbank.org12 Kirsty Hughes "Turkey and the EU, Just another enlargement", A friends of Europe work-ing paper, June 2004.


169

stranskite direktni investicii (mnogu retko nad 1 miljardadolari, a vo 2002 samo 300 milioni dolari), }e dojdeme dozaklu~okot deka priemot na Turcija vo EU }e ima samo mini-malno vlijanie vrz ekonomijata na Unijata. Moèn e samo sim-boli~en pozitiven impakt na BNP na EU-25 od 0,1 do 0,3%.Ovoj efekt bi bil vozmoèn samo ako se intenziviraatmigraciskite dvièwa od Turcija kon EU.

Ova se, definitivno, porazitelni brojki, od aspekt naekonomskata prizma na Unijata. No, sepak, evropskata perspek-tiva na Turcija - zaedno so zajaknatata politi~ka i ekonomskastabilnost na makronivo, kako i so podigaweto na barieritena mikronivo i re{itelnata borba protiv korupcijata ire{avaweto na problemite vo sudstvoto - bi moèla da rezul-tira so direktni stranski investicii vo vrednost od 2 do 4miljardi dolari na godi{no nivo, so koi Turcija seriozno bigo podobrila svojot ekonomski potencijal. Ako na ova se doda-dat i buxetskite transferi od EU, osobeno vo oblasta nazemjodelstvoto, slobodno bi moèle da zaklu~ime deka refor-mite {to se sproveduvaat vo Turcija voop{to ne se zaludni.

Institucionalni implikacii

Dokolku go sledime progresivniot demografski rast naTurcija, lesno moème da zaklu~ime deka Turcija }e ima vli-janie vrz Sovetot i vrz Evropskiot parlament. I pokraj toa{to analiti~arite predviduvaat pomalo vlijanie vrzEvropskiot parlament - pred sî poradi faktot dekapratenicite vo Evropskiot parlament se zastapeni sporedpoliti~kata pripadnost, a ne spored nacionalnata pripadnost,analizite pokaùvaat deka dokolku brojot na mestata voEvropskiot parlament se deli proporcionalno, spored~lenstvoto na Turcija, Bugarija i Romanija, Turcija bi imala82 mesta vo Parlamentot ili 11,2% od vkupniot brojprateni~ki mesta. Istoto se odnesuva i na Germanija, {toindirektno zboruva za direktnoto vlijanie na Turcija vo ovaainstitucija na EU, koja postepeno dobiva sî posilna pozicija ipogolemi prerogativi. Vo sekoj slu~aj, ostanuva stavot deka od~lenstvoto na Turcija vo EU bi profitirale relevantnitepoliti~ki partii vo Evropskiot parlament, a ne Turcija kakozemja-~lenka.

170

Vo odnos na vlijanieto vrz Sovetot, dokolku go zememesistemot na "dvojno mnozinostvo" (double majority)13 {to sepraktikuva vo Sovetot, vo EU-28 Turcija i Germanija bi imalepo 14,5% od vkupniot broj glasovi vo Sovetot. Na toj na~in nimim se nametnuva ulogata na mo}ni igra~i, no i pokraj toa tie nebi bile vo pozicija da gi blokiraat predlozite, duri i ako imse priklu~i treta, pogolema zemja. Golemite zemji ne moàtsami da nametnuvaat predlozi, poradi faktot {to za usvoju-vawe na predlozite e potrebno mnozinstvo od glasovite pozemja i spored naselenie.

No, mora da se ima predvid faktot deka najgolemite 5zemji-~lenki zaedno, vo EU-28 bi imale 60,3% od glasovitespored naselenie. Momentalno, najgolemite 4 zemji-~lenki voEU-25 imaat 56,9% od ovie glasovi. So toa Turcija bi imalatretman na va`na i mo}na dràva, koja bi bila atraktiven sub-jekt za mo`ni koalicirawa so drugi, podednakvo mo}nidràvi. So ova vratite za politi~kite kombinatoriki priodlu~uvaweto se {iroko otvoreni. Vlijanieto vrz Evropskatakomisija, vo ovaa smisla, e isklu~eno.

Sevo ova potvrduva deka vlijanieto {to bi go imalaTurcija - kako potencijalna zemja-~lenka - vrz institucional-nata struktura na EU, ne e nezna~ajno kako ona vrz ekonom-skiot potencijal na Unijata.

(Geo)politi~ki implikacii

Dokolku ja zememe predvid geostrategiskata pozicionira-nost na Turcija i nejzinata golemina, Turcija kako zemja-~lenka na EU bi imala zna~ajna pozicija vo domenot na nad-vore{nata politika i nadvore{nite odnosi na Evropskataunija. Ova e edna od osnovnite komponenti na interesot {to goima Unijata vo pristapuvaweto na Turcija kon EU. Turcija senao|a na nekolku regionalni raskrsnici, koi se od esencijalnageostrategiska va`nost - Balkanot, Kavkaz, Centralna Azija,Sredniot Istok i isto~niot Mediteran. Turcija pretstavuvatranzitna teritorija za patniot i za vozdu{niot soobrakaj so

13 Се земаат предвид гласовите според земји и според бројноста на населението -Data Source - Turkey and the EU - Working Paper - European Policy Summit - 17 June2004.


171

Azija, kako i za pomorskiot soobra}aj so Rusija i so Ukraina, asosedite na Turcija raspolagaat so ogromni koli~estvaenergija i so ogromni vodeni resursi.

Tokmu poradi ovaa atraktivna geografska pozicija,Turcija ja targetiraat tri geostrategiski politiki - evro-pskata, onaa na SAD i onaa na Rusija. Pro{iruvaweto nagranicite na EU do Sredniot Istok i do Kavkaz (Ermenija iGruzija) so sebe vle~e dve seriozni politi~ki dimenzii.Najprvin, so ova avtomatski se zgolemuvaat interesite na EUvo ovie regioni (kade {to SAD i Rusija ve}e imaat dokaàninteres), no od druga strana granicite na EU stanuvaat dalekuporanlivi za razlika od momentalnata sostojba. Sledstveno natoa, EU }e treba da prezeme golem del od problemite {todosega bile tretirani kako bilateralni problemi na Turcija.So vlezot na Turcija vo EU, Unijata }e treba da praktikuvaproaktivna politika vo Irak, a zaradi toa }e mora da izgradiunificiran nastap po odnos na ova pra{awe, {to ne be{eslu~aj dosega. Poslednite aktivnosti vo ovaa nasoka - me|uFrancija, Germanija i Obedinetoto Kralstvo - pokaùvaatdeka postoi volja za transfer na "me|uvladinata" zaedni~kanadvore{na i bezbednosna politika pod ~adorot na Unijata.Sepak, vo ovaa smisla, Turcija se etiketira kako bliska dopolitikata na Obedinetoto Kralstvo, odnosno kako zemja {toe vo linija so amerikanskata politika vo ovoj region. No,odbivaweto na amerikanskoto i na britanskoto barawenivnite trupi da ja koristat turskata teritorija kako tranzit-na i kako logisti~ka zona pri svoite napadi na Irak vo 2003,gi porazi ovie tezi koi bea plasirani od strana na Francija.Ova se dolì, pred sî, na turskite mati~ni interesi vo Irak,odnosno na eventualnoto nastranuvawe na nezavisenKurdistan, {to avtomatski implicira deka Turcija ima svoiinteresi koi, sekako, ne mora da koincidiraat so amerikan-skite, fakt {to nekoi analiti~ari go utvrdija kakoskr{nuvawe na Turcija od interesite na EU vis-а-vis amerikan-skite interesi.

Isto taka, ne smeeme da zaboravime deka vlezot na Turcijavo EU }e gi uslo`ni i onaka kompleksnite odnosi so Rusija iso Ukraina. Kontrolata {to ja ima Turcija vrz bosforskata

172

ruta od Crno More do Mediteranot i nejzinata pozicionira-nost kako tranzit-zemja na va`nite energetski mreì defini-tivno }e dovede do kolizija na interesite me|u EU, od edna, iRusija i Ukraina, od druga strana.

Tokmu poradi kompleksnosta na odnosite na Turcija sonejzinite sosedni zemji, EU insistira na nivno amortizirawepred vlezot na Turcija vo EU.14 Ova pred sî se odnesuva naodnosite so Ermenija, odnosno na eventualnoto priznavawe naErmenija od strana na Turcija, na {to se gleda kako na moènpreduslov za vlez vo EU. Kiparskoto pra{awe be{e glavenpoliti~ki instrument preku koj se drè{e vo zalo`ni{tvoturskata kandidatura za ~lenstvo vo EU. Imeno, iako ne e delod kopenha{kite kriteriumi, nekoi zemji od EU (Grcija,Francija) vo nasoka na zadovoluvawe na svoite interesi selek-tivno go otvoraa ova pra{awe. Sepak, otvorenite zalo`bi naErdogan i na Talat za poddr{ka na Ananoviot plan za pomiru-vawe i eksplicitnata poddr{ka na kiparskite Turci na refe-rendumot za reunifikacija na ostrovot, poleka ja eliminiraatmo}ta na argumentite {to dosega gi koristea ovie zemji.

Sostojbata so Kurdite vo Turcija, za koja mnogu se debati-ra{e vo EU, e sekako pra{awe od ogromna va`nost, od aspektna idnoto tursko ~lenstvo vo EU. Sepak, vo poslednivenekolku godini EU go izgubi interesot za ova pra{awe.Imeno, vnatre{nite sudiri me|u Kurdite gi onevozmoìja dadefiniraat eden zaedni~ki stav za na~inot na koj }e dejstvu-vaat i avtomatski dovede do derogirawe na nivnata pozicijapred pretstavnicite na me|unarodnata zaednica. Ova se potvr-duva so faktot deka po 11 septemvri na dejstvijata {to giprezema Turskata vlada protiv Kurdite se gleda kako na borbaprotiv me|unarodniot terorizam, so {to direktno se opravdu-va radikalnata politika na turskite vlasti sprema Kurdite ine se ostava mesto za eventualni diplomatski napori zare{avawe na ova pra{awe.15 Tokmu poradi ova, voop{to ne

14 Комплексни односи на Турција - односите на Турција и Израел, во однос напалестинското прашање. Ердоган ја етикетираше израелската политика како„државен тероризам", со Сирија постои отворен судир за територија и за вода,постојат подобри односи меѓу Турција и Јордан и Египет и, секако, со турскитерепублики во Централна Азија, пред си со Азербејџан (една нација, две држави) 15 Turkey on its way to Europe, Recent developments in Turkish reform policy, Rana DeepIslam, International Institute for Democracy


173

za~uduva faktot deka vo redovniot izve{taj na Evropskatakomisija od 2003, pra{aweto za Kurdite voop{to ne be{espomenato, za razlika od stavot {to go ima{e EU po ovapra{awe vo minatoto. Odlukata na turskite sudski vlasti,smrtnata kazna izre~ena na Abdula Oxalan da se promeni sokaznata doìvotna robija, sekako pridonese pri kreirawetona ovaa pozicija na EU.

So relativiziraweto na ovie dve golemi pra{awaavtomatski se zajaknuva pozicijata na Turcija kako potenci-jalen vaèn igra~ vo sferata na nadvore{nata i na bezbednos-nata politika na Unijata. Na ova, sekako, se nadovrzuva i fak-tot deka Turcija raspolaga so golema i dobro opremena armija.

Prethodnite konstatacii direktno ukaùvaat na toa dekavo ovaa sfera vlezot na Turcija vo Unijata }e dovede dopro{iruvawe na delokrugot na politikite, na metodologijatana dejstvuvawe i, voop{to, na mati~nite interesi na EU.Istovremeno, so turskoto ~lenstvo }e se zatvorat nekoiotvoreni problemi (na primer, tursko-gr~kata vojna za ostro-vite vo Egejsko More), no }e se otvorat niza novi problemi,kako rezultat na me|unarodnata pozicija na Turcija.

Kone~no, vrz osnova na iznesenite argumenti moè da sekonstatira deka vlijanieto od eventualniot vlez na Turcija voEU }e bide od razli~na priroda. Vo nekoi sferi efektot }ebide pove}e, a vo nekoi pomalku izrazen. Vo sekoj slu~aj,obiduvaj}i se da ja modelira Turcija po svoj urnek, Evropaavtomatski realizira reforma na svojata vnatre{na strukturai na svojata pozicioniranost vo me|unarodnite odnosi.

*Avtorot e postdiplomec po evropski studii naUniverzitetot vo Grac, Avstrija.


175

"MAKEDONIJA": SINONIM ZASORABOTKA NAMESTO PROBLEM

Pi{uva: Kalinka Senti} - Gaber*

Vo izminative petnaesetina godini pra{aweto za imetona Republika Makedonija dominira na nadvore{nopoliti~kata scena - kako vo Republika Makedonija, taka i voRepublika Grcija. Kako rezultat na agresivniot nalet na lobi-rawe i "inicijativi" od strana na gr~kata diplomatija, vomakedonskata javnost ~estopati se sozdava{e impresija dekapra{aweto za imeto e izgubeno. Sepak, so nenametlivoto, nouporno insistirawe na svojata pravdina, RepublikaMakedonija uspea da izgradi pozicija preku koja sî pove}e e vomo`nost da go isturka svojot stav deka ustavnoto ime ne semenuva, a moè da se najde kompromisno re{enie za drugite,pomalku su{tinski pra{awa.

Republika Grcija pravi nesvesna gre{ka koga se sprotiv-stavuva na po{irokoto koristewe na terminot Makedonija ine dozvoluva toj da se koristi vo me|unarodnata komunikacija,kako del od kulturata, istorijata i civilizacijata na pove}enarodi. Zarem so negovata disperzija i negovoto vreùvawe vokolektivnata memorija na mnogu narodi ne se disperzira i delod nejzinoto kulturno, istorisko i civilizacisko nasledstvo?Zarem na toj na~in ne se manifestiraat i disperziraat kos-mopolitskite vrednosti i tendencii na anti~kite Makedonci,univerzalnite promotori na anti~kata helenska kultura?

Pred da po~neme da go analizirame pra{aweto vo vrska sosporot na Republika Makedonija i Republika Grcija okoluimeto na dràvata, treba da se zadrìme na nekolku zna~ajniaspekti. Najprvin, vo odnosite me|u dvete dràvi stanuva zborza "razlika", a ne za "razliki" okolu imeto na RepublikaMakedonija. Vo Rezolucijata na Obedinetite nacii 817/93, sokoja{to Republika Makedonija be{e primena vo ~lenstvo voOrganizacijata pod privremeneta referenca "porane{najugoslovenska Republika Makedonija" se zboruva za "potreba da

176

se nadmine razlikata {to se pojavi okolu imeto na dràvata"1.Sekoja strana vo sporot ovaa klauzula ja tolkuva na svoj na~in.Za makedonskata, edninata na ovoj izraz ja ozna~uva razlikatakoja{to postoi kaj gr~kiot faktor, bidej}i kaj makedonskatastrana ne postoi dvojba - imeto e ustavno i prirodno pravo nadràvata, Republika Makedonija. Gr~kata strana, pak, insisti-ra na upotrebata na terminot "razliki", obiduvaj}i se na tojna~in da istakne deka stanuva zbor za dve stojali{ta za koi{totreba da se najde kompromisno re{enie, koe{to e prifatlivoza obete strani.

Vtorata konceptualna razlika se odnesuva na upotrebatana terminot "razgovori" vis-a-vis "pregovori" za imeto nadràvata. Rezolucijata ne sodrì nitu eden od ovie zboroviper se, dodeka javnosta vo dvete zemji ima tendencija da insis-tira na upotreba na razli~ni termini. Makedonskata stranazboruva za "razgovori", sakaj}i da ja intonira nespornosta naupotrebata na ustavnoto ime na dràvata. Gr~kiot faktor,pak, go forsira, pa duri i manipulira so terminot "prego-vori", so {to se obiduva da sugerira deka se raboti za usoglasu-vawe na dve sprotivstaveni gledi{ta, a ottamu i potrebata zaiznao|awe kompromisno re{enie preku pregovori.

Od ovaa analiza proizleguva eden sosema o~igleden fakt -sporot so imeto na Republika Makedonija e pred sî pra{awe narazli~ni percepcii i moèbi tokmu zatoa tolku dolgo i seprovlekuva vo odnosite me|u dvete dràvi. Sepak, apstrahi-raj}i se od morfolo{kite razliki, vo ovoj tekst }e se obidemeda dejstvuvame proaktivno, da ne se navra}ame premnogu naproblemati~nite delovi od istorijata i na pra{awata koi gipozicioniraat dvete dràvi na razli~ni strani od spektru-mot, tuku da se sosredoto~ime na rabotite koi{to gi obedinu-vaat, gi spodeluvaat i od koi, nesomneno, moàt da proizlezatmo`nite re{enija vo sporot.

Deset godini po potpi{uvaweto na Privremenata spogod-ba vo Wujork (13 septemvri 1995 god.) navidum izgleda deka

1 Rezolucija 817 (1993) donesena od Sovetot za bezbednost na negovata 3196sredba, na 7 april 1993.http://daccessdds.un.org/doc/UNDOC/GEN/N93/203/74/IMG/N9320374.pdf


177

sporot se nema pomrdnato od to~kata status quo, vo koja senao|a{e vo po~etokot. Celta na ovaa analiza e da go pokaètokmu sprotivnoto, odnosno deka relaciite me|u RepublikaGrcija i Republika Makedonija se zna~itelno promeneti,mnogu ne{ta se napraveni, a preostanuva u{te malku rabota zada se zatvori celiot proces.

Vedna{ po proglasuvaweto na nezavisna RepublikaMakedonija, oficijalnite vlasti vo Atina zapo~naa furioznaverbalna "vojna", obiduvaj}i se da gi potenciraat site gr~kiili progr~ki elementi koi nesomneno se protkale niz burnatamakedonska istorija i postoelee paralelno so drugite, nepomalku va`ni elementi (turski, vla{ki, srpski, bugarski), iso toa da go osporat raison d'etre na Republika Makedonija. Ovojpristap, ponesen od silnata pozicija na Republika Grcija voramkite na Evropskite zaednici, kulminira{e na Samitot voLisabon, na 26 juni 1992 godina, koga ~lenkite na EZ ednoglas-no se dogovorija deka priznavaweto na novonastanatatadràva, Republika Makedonija, }e se izvr{i samo dokolku taavo svoeto ime ne go sodrì zborot "Makedonija". Odlukata dane se priznae Republika Makedonija be{e sprotivna nanao|aweto na nivnata sopstvena ekspertska Arbitra`nakomisija za priznavawe na republikite od porane{nata SFRJ.Komisijata, predvodena od Rober Badenter, izjavi deka po done-suvaweto na ustavnite amandmani so koi gi otfrli site teri-torijalni pretenzii i neprijatelski izjavi, RepublikaMakedonija "gi zadovoli uslovite navedeni vo preporakite zapriznavawe", doneseni od EZ2.

So ovoj ednostran poteg, kako i so posledovatelnataintenzifikacija na sporot, Republika Makedonija go izgubi~ekorot vo evrointegraciskite procesi. Prvoto pridviù-vawe na sostojbite dojde vo 1998 godina, koga - kako rezultat nasilnata diplomatska aktivnost - Republika Makedonija uspeada se izdvoi od regionalniot princip {to Evropskata unija se

2 Conference on Yugoslavia: Arbitration Commission No. 6 on the recognition of theSocialist Republic of Macedonia by the European Community and its member states",Januari 1992.

obide da mu go nametne na Balkanot, dokaùvaj}i deka ne e kakosite zemji vo regionot, ne samo poradi faktot deka nejzinatateritorija ne e zafatena od voeni dejstvija, tuku i zatoa {tonejzinite reformski dostignuvawa se daleku pogolemi od oniena drugite zemji. Ovojpat Evropskata unija ne zadocni inavreme go sogleda noviot kontekst vo koj se razviva{edràvata, kako del od grupata zemji od Zapaden Balkan. Na 21juni 1999 godina, EU go inicira{e Procesot za stabilizacijai asocijacija, kako ramka so koja{to }e go potpomogne idnotopridruùvawe na zemjite od Zapaden Balkan vrz baza nanivnite individualni dostignuvawa. Republika Makedonijabe{e prva od zemjite od Zapaden Balkan koja go potpi{aglavniot instrument na PSA, odnosno Dogovorot za stabi-lizacija i asocijacija, na 9 april 2001 vo Luksemburg.

Vo 2003 godina za prvpat po zapo~nuvaweto na celiot spor,Republika Grcija dobi mo`nost da ja redefinira svojata pozi-cija. Imeno, iako dolgo go uìva{e epitetot "mileni~e naEvropa" i be{e tretirana so povlasteni kriteriumi, bez ogledna toa za koe pra{awe stanuva{e zbor (pridruùvawe konZaednicata, pridruùvawe kon monetarnata unija, koristewena zna~itelnite evro-fondovi), so pretsedatelstvuvaweto soEvropskata unija, vo periodot januari-juni 2003, RepublikaGrcija dobi mo`nost da se rehabilitira, a so toa i da vnese novmoment vo odnosite me|u Republika Makedonija i RepublikaGrcija.

Od prviot den na pretsedatelstvuvaweto, gr~kite vlastiizjavija deka eden od nivnite glavni prioriteti }e bidevklu~uvaweto na Zapaden Balkan na mapata na Unijata. Za taacel, na Samitot vo Solun Grcija go izdejstvuva voveduvawetoprivilegirani evropski partnerstva me|u Unijata i zemjite odregionot, koi }e sluàt kako mehanizmi za poddrùvawe naprogresot na sekoja zemja poedine~no, preku identifikuvawena prioritetite vo site sektori. Vo prvobitniot predlog naKomisijata nare~eni Partnerstva za evropsko integrirawe,ovie mehanizmi se modelirani spored Partnerstvata zapridruùvawe {to bea sklu~eni so kandidatite od Centralna

178


179

i od Isto~na Evropa. Pokraj toa, Unijata inicira{e iPrograma na tvining razmeni, preku koi instituciite nazemjite vklu~eni vo Procesot za stabilizacija i asocijacijadobija neprocenliva pomo{ od slu`benicite na javnata admin-stracija od zemjite-~lenki, a im be{e ovozmoèno i da dobijattehni~ka pomo{ vo harmonizacija na nacionalnoto zakono-davstvo so acquis communautaire. Moèbi e najzna~ajno toa{to Samitot vo Solun inaugurira{e redovni forumi za poli-ti~ki dijalog na ministersko nivo, na temi od zaedni~kiinteres, me|u Evropskata unija i zemjite od Zapaden Balkan3.

Nesomneno, sevo ova nema{e da bide vozmo`no bezzalo`bite na Republika Grcija, vo svojstvo na pretsedava~ soEvropskata unija, so {to taa - od svoja strana - poleka seetablira kako lider vo celiot region. Iako ne bea eksplicit-no naso~eni samo kon Republika Makedonija, promenite {to gidonese Samitot vo Solun í pomognaa na Grcija, otkako celadecenija be{e "postavuva~ na sopki" vo regionot, da po~ne da jagradi svojata uloga na promotor na Republika Makedonija i nabalkanskite zemji vo nivnoto pridruùvawe kon EU.

U{te edna pridobivka od solunskiot samit e i toa {totoga{ za prvpat na zemjite od Zapaden Balkan, a so toa i naRepublika Makedonija, im se dozvoli pristap do interniteprogrami na Evropskata unija, odluka koja{to stapi vo sila vo2005 godina. So ovaa pogodnost mo`nosta za prekugrani~nasorabotka stana sî poizvesna i poodr`liva. Poa|aj}i od soz-nanieto deka pograni~nite regioni na Balkanot pretstavuvaatplodna po~va za tenzija i konflikt i deka tie se edni odnajzanemarenite i nedovolno razvieni oblasti vo zemjite, voperiodot od juni 2003 do denes, Republika Grcija i RepublikaMakedonija ja iniciraat i ja poddrùvaat prekugrani~natasorabotka koja ima za cel da gi implementira, na lokalno nivo,dobrososedskite odnosi vo oblastite kade {to postoi opasnostod pojava na problemi. Formite na sorabotka odat od dogovoriza upravuvawe so vodite na Dojransko Ezero, preku institu-cionalna, prekugrani~na sorabotka vo prespansko/ohridskiot

3 www.eu2003.gr

180

region, pa sî do formirawe na prviot evroregion na teritori-jata na Republika Makedonija - "Belasica" - me|u op{tiniteKilkis, Strumica i Prilep4.

Kako posledica na vakvite formi na sorabotka vidlivi sepromeni vo regionalniot i vo lokalniot razvoj, vo stepenot nadecentralizacijata i vo jakneweto na lokalnata demokratija.Pograni~nite regioni vo Republika Makedonija sî pomalkupretstavuvaat slepo crevo vo dràvata i sî pove}e igraatuloga na izvezuva~ na dobri proekti. Najposle, ekonomskata iinstitucionalnata sorabotka sî pove}e stanuvaat na~in za nad-minuvawe na stereotipite {to postojat od dvete strani nagranicata. Sepak, najgolema promena do koja{to treba da sedojde e onaa vo svesta kaj na{iot juèn sosed, koj treba da sfatideka razlikata okolu imeto mora da se nadmine za dobroto nadvete strani, a praktikata ve}e pokaùva deka toa e vozmo`nosamo ako se pronajdat zaedni~ki interesi vo negovoto nadmi-nuvawe-ekonomski, bezbednosni, politi~ki i evrointegrativni.

Eden den vo Grcija na vlast }e dojde Vlada koja }e bide pod-gotvena da go prifati stavot za imeto, bidej}i vo gr~kiotprakti~en i pragmati~en mentalitet i vo duhot na narodot,"nacionalnite interesi" ~esto trpele promeni koi bile dik-tirani od vremeto i od promenite na vnatre{nata socio-ekonomska sostojba, odnosno vo globalnite, regionalnite isvetskite trendovi. Rigidnosta {to ja manifestira{e gr~katastrana vo tekot na izminative petnaesetina godini, a voodredena mera se trudi da ja manifestira i denes, ne e a prioridadena zasekoga{ i moè da pretrpi promeni, pa i da senapu{ti. No, pra{awe na vreme e do koj moment gr~kata javnost}e se podgotvuva za prifa}awe na noviot stav, koj }e gi odrazu-va nacionalnite interesi vo novite uslovi, i so koja brzina iintenzitet }e se podgotvuva za nivno prifa}awe. Argumentkon ova e i izjavata na pratenikot na vladeja~kata Novademokratija, Nikos Georgijadis, koj minatiot mesec(oktomvri, 2005) ja povika gr~kata Vlada da stavi kraj na

4 Syrri, Despina, Greece and the Former Yugoslav Republic of Macedonia: The Role ofthe Civil Society, pp. 317-350, Athens, ELIAMEP, 2003.


181

sporot so imeto i da go prifati imeto Makedonija, pred sîzatoa {to opstanuvaweto vo "borbata za imeto" sî pove}e jaturka Grcija vo izolacija na me|unarodnata scena. "Dojdemomentot vladeja~kata partija da kaè edno golemo da i dademonstrira realizam i hrabrost. I jas posakuvav drugo ime, nosepak ne moème da go promenime. Kolku poskoro }e ja prifa-time ovaa realnost, tolku pogolema }e bide korista za nas.5"Izjavata na Georgijadis ja potvrduva tezata deka gr~kitezakani za stavawe veto pri utre{noto makedonsko integri-rawe vo Evropskata unija i vo NATO ne samo {to ne vroduvaatso plod, tuku ja izoliraat Grcija, zajaknuvaj}i ja u{te pove}epozicijata na Makedonija.

Site ovie pozitivni pridviùvawa, nadopolneti sozabeleìtelnata prisutnost na gr~kite investitori na teri-torijata na Republika Makedonija, ukaùvaat na faktot dekaRepublika Grcija e sî popodgotvena da go re{i "pra{aweto soimeto", a so toa i najsuptilnoto pra{awe za postoeweto nanacionalni malcinstva na nejzina teritorija. Faktot dekaGrcija vo nejziniot acquis communautaire ne gi sodrì kopen-ha{kite kriteriumi koi se odnesuvaat na malcinskite prava,ne zna~i deka taa ne treba da mu podade raka na makedonskotomalcinstvo vo nejzinata zemja i - edna{ zasekoga{ - da gozatvori pra{aweto so "decata begalci". Preporakite odEvropskata komisija protiv rasizmot i netolerancijata i pre-sudite na Evropskiot sud za ~ovekovite prava se res iudicatapo koi Republika Grcija }e mora da se prisposobi, ako ni{todrugo vo ime na dobrososedskite odnosi i zaedni~kite evrops-ki vrednosti. Sepak, "akomodacijata" na malcinstvata voRepublika Grcija }e mora da bide postepena i da gi zeme pred-vid interesite i opravdanata ~uvstvitelnost na gr~katastrana.

*Avtorot e diplomec po politi~ki nauki i istorija nauniverzitetot "John Cabot" vo Rim, Italija.

5 ”Greek MP Calls on Government to Recognize Macedonias Name”, RealityMacedonia, 24.10.2005


183

KAPITALOT NEMA GRANICI(Gr~kite direktni investicii vo Makedonija)

Od: M-g. Dame Damevski*

Koj moè{e da poveruva deka gr~kiot kapital }e bidedviè~ka sila na razvojot na makedonskata ekonomija? Grcija,dobro poznata kako osporuva~ na opstojuvaweto na nezavisnatamakedonska dràva, pretstavuva investiciski lider vo make-donskata ekonomija - kontradiktoren fakt {to zasluùvapodlaboka analiza.

Ako napravime kus pregled na slu~uvawata vo relativnokratkata istorija na nezavisna Makedonija, sozdadenata slikae prili~no negativna, imaj}i gi predvid makedonsko-gr~kitepoliti~ki i ekonomski relacii. Upotrebuvaj}i go pravoto naveto, Grcija gi zako~i site integrativni procesi na nezavisnaMakedonija vo me|unarodnite organizacii, kako i priznavawe-to od strana na toga{nata EEZ1, od samiot po~etokprodlabo~uvaj}i gi ekonomskite i politi~kite tranzicioniproblemi. Vrv na politi~kiot pritisok be{e voveduvaweto natrgovskoto embargo, koe{to dopolnitelno ja vlo{i i onakanezavidnata pozicija na mladata makedonska dràva. Ovare{enie naide na mnogu negativni reakcii kaj toga{nataopozicija i kaj prijatelite na makedonskata dràva. Ako jaanalizirame toga{nata pozicija na Makedonija, t.e. periodotod 1992 do 1995, se ~ini deka Makedonija se nao|a{e pred tota-len ekonomski kolaps.2

Vo 1996 godina Makedonija go zabeleà prviot pozitivenrast na BDP, {to be{e predznak deka i ekonomski }e moè daopstoi.

Vo godinite {to sleduvaa gr~kite biznisi kako da sakaa dagi zaboravat politi~kite odnosi me|u dvete zemji. Ednostavno,rabotea na toa da go zazemat primatot na ekonomski i investi-

1 Evropska ekonomska zaednica2 Embargoto predizvika apsolutna izolacija, so ogled na toa deka i na{ataseverna granica be{e zatvorena. Poradi nedostig od soodvetna transportnainfrastruktura, Bugarija ne moè{e da bide alternativa na solunskotopristani{te.

184

ciski dvigatel na ova malo op{testvo vo tranzicija. Taka, vo1998 godina se pojavija ne samo prvi~nite najavi za investi-rawe, tuku i prvite konkretni proekti. A, sporedpetgodi{niot izve{taj za nadvore{nata trgovija naMakedonija, moè da se konstatira deka izvozot vo Grcijabeleì zna~itelen porast vo poslednive nekolku godini, {todelumno se dolì na zna~itelnite direktni investicii tokmuod Grcija vo Makedonija. Po~nuvaj}i od 2000 godina, izvozot namakedonskite proizvodi vo ovaa sosedna zemja rastel za 28,4%godi{no.3

Inspiriran od kontradiktornite nastani, vo ovaa statijasakam da napravam analiza na pridonesot na gr~kite inves-ticii za makedonskata ekonomija, za vlijanieto na SDI votranzicionite ekonomii, trendovite vo JIE i za gr~kiotinteres za investirawe vo regionot.

Vlijanieto na SDI vo tranzicionite ekonomii

Poznato e deka SDI se javuvaat kako glavni dvigateli vozabrzuvaweto na ekonomskata transformacija i rekonstrukci-ja vo re~isi site tranzicioni op{testva. Tie pridonesuvaat zalesno reintegrirawe vo svetskata ekonomija, no i za postavu-vaweto na pravilata i na principite na otvorenoto pazarnoop{testvo. Dokolku gi analizirame benefitite od SDI vozemjata, moème da napravime dve su{tinski podelbi na nivno-to vlijanie - mikroekonomsko i makroekonomsko. Na makro-plan, tie pretstavuvaat finansiski izvor na javni investicis-ki proekti i izvor na devizni sredstva {to go namaluvaat dol-got kon stranstvo. Na mikroekonomsko nivo, pak, tie ja inici-raat pojavata na novi tehnologii, know-how, menaxerski tehni-ki i znaewa, i pritoa vlijaat na podobruvaweto na kvalitetotna proizvodite i na uslugite, na celokupnata konkurentnost,kako i na pristapot do stranskite partneri i do novite pazari- kako klu~ni elementi vo prestrukturiraweto.

3 "Biznis", petok 18 noemvri 2005


185

Trendovite vo JIE

Sprotivno na iskustvata od Centralna i od Isto~naEvropa, balkanskite zemji imaat baven i problemati~entranzicionen period. Regionot na porane{na Jugoslavija, soisklu~ok na Slovenija, go zafatija site negativni efekti koise neizbe`ni nusprodukti na konfliktite i na vojnite.

Vo periodot od 1992 do 1996, regionot be{e celosnoneatraktiven za stranskite investitori, poradi dobropoz-natite pri~ini: politi~ka i makroekonomska nestabilnost,korumpirana dràvna administracija, bavna tranzicija...

Kako i da e, vo poslednive pet godini sme svedoci na krup-ni liderski promeni vo zemjite od regionot, {to se pokaàkako dobar metod za zabrzuvawe na tolku potrebnite reformi.Tokmu promenite rezultiraa so posvetenosta na zemjite konkompletnoto sproveduvawe na reformite na site dràvninivoa, osobeno na reformite za konsolidirawe na pravnotoopkruù-vawe za privlekuvawe na SDI. Iako sî u{te postojatsu{tinski problemi, ovie dràvi po~naa da izleguvaat odpoliti~ko-ekonomskiot haos, koj konstantno gi oddale~uva{eod vistinskiot pat do uspe{nata tranzicija i reintegracija voedno sovremeno op{testvo. Bugarija, Hrvatska i Romanija seve}e atraktivni investiciski destinacii, ponekoga{ duri ipoatraktivni od nekoi zemji-~lenki na EU. Zna~itelniot vlezna SDI vo nivnite ekonomii predizvika podelbi vo JIE, atokmu tie se ozna~eni kako fast-track zemji za integracija voEU. Ovie fakti dopolnitelno ja potenciraat va`nosta na vle-zot na SDI vo ekonomijata. Makedonija zazema unikatna pozi-cija vo o~ite na zapadniot svet, odnosno vo o~ite na potenci-jalnite glavni investitori.

Trendovite vo Makedonija

I pokraj toa, od nezavisnosta do denes, vlezot na SDI voMakedonija e nezna~itelen. Kumulativnata vrednost na SDIvo periodot od 1991 do 1995 iznesuva simboli~ni 40 milioni

186

dolari.4 Otsustvoto na interes kaj stranskite investitori sedolì, pred sî, na ve}e spomenatite fakti, kako {to se: poli-ti~kata nestabilnost, lo{ite ekonomski performansi,nemaweto strate{ki partner,5 a toa se klu~nite faktori zanezna~itelniot priliv na SDI vo edna ekonomija.

Podobruvaweto na imixot preku prezemaweto brojnimerki na politi~ki i na ekonomski plan, pridonese za toa 1998godina da bide klu~na godina za Makedonija od aspekt naprivlekuvaweto na SDI vo ekonomijata. Barem taka velatcifrite. Ako na toa se dodadat i zna~itelno podobriteekonomski odnosi so Grcija, {to pred sî se dolè{e na novatai pootvorena politi~ka orientacija na koalicijata na vlast,toga{ moè da se dojde do toa kako Makedonija vo 1998 godinadobi priliv od dotoga{ nezamislivi 121 milion evra. No,Makedonija e prokolnata da ne moè da spoi dve posledovatel-ni godini na planot na SDI, bez regionalni turbulencii.6

Za àl, nabrgu po prvite pozitivni signali dojde doeskalacija na konfliktot na Kosovo, {to podocna se prelea ikaj nas, nosej}i ja zemjata na rabot na vnatre{na etni~ka vojna.I, normalno, iako ekonomskata i pravnata regulativa sepodobruvaa, politi~kata nestabilnost rezultira{e so skepti-cizam kaj stranskite investitori. Toa ne im pre~e{e mnogu nastranskite direktni investitori, a vo godinite po konflik-tot na Kosovo, vlezot na SDI - predvoden od gr~kite investi-tori - be{e navistina evidenten. Vo godinite od 1999 do 2001vo Makedonija bea zabeleàni golem broj gr~ki investici, vore~isi site sektori na ekonomijata. Kolku za sporedba, vo 1998godina u~estvoto na gr~kite investicii iznesuva{e 29% odvkupniot priliv na SDI vo Makedonija, vo 1999 - 35%, a vogodinite {to sleduvaat toj procent se odrùva na nad 30% od

4 Trajko Slaveski i Pece Nedanovski. "SDI vo ramka na me|ugrani~natasorabotka vo selektirani balkanski zemji"; Univerzitet "Sv. Kiril iMetodij", Skopje, Makedonija.5 Strate{kiot partner e eden od najva`nite elementi za privlekuvawe nakvalitetni i konstruktivni SDI. Bez isklu~ok, site tranzicioni ekonomiivo periodot na tranzicija se potprea na strate{ki partneri. Ulogata naGermanija, Italija, Avstrija vo CIE. 6 Trajko Slaveski i Pece Nedanovski. SDI vo ramka na megugrani~natasorabotka vo selektirani balkanski zemji. Univerzitet "Sv. Kiril iMetodij", Skopje, Makedonija.


vkupnite stranski investicii. Momentalnite oficijalni ineoficijalni podatoci pokaùvaat deka vkupnoto u~estvo nagr~kite SDI iznesuva pove}e od 600 milioni evra, brojkakoja{to e nezanemarliva i zasluùva po~it - se razbira imaj}igo predvid vkupnoto investirawe.

Nasproti negativnostite koi{to sî u{te nî ma~at (korup-cija, slab i nereformiran sudski sistem, nesoodvetna za{titana konkurencijata...), sekako vredi da se spomenat kompara-tivnite prednosti {to gi nudi RM: dostapnost do potencijal-nite investitori; stabilen ekonomski rast od 1996 navamu;najniska regionalna stapka na inflacija; popularna dano~napolitika; odli~na geografska i strate{ki va`na pozicija,koja{to nudi lesen vlez na regionalnite pazari; neiskoris-teni prirodni bogatstva, so zna~itelen potencijal za inves-ticii vo turizmot, dobro educirana i evtina rabotna sila itn.

Spored statistikite na NBRM, pove}e od 60% od SDI sevo proizvodstveniot sektor (vo metalurgijata, industrijata zagrade`ni materijali, prehranbenata i tekstilnata industri-ja). Zna~i, privle~en e kapital vo takanare~enite laborintensivesektori na ekonomijata. Sekako, ne smeat da se zanemarat nituinvesticiite vo tercijarniot sektor, odnosno vo finan-siskite institucii i vo telekomunikaciite, koi se ni{todrugo osven garant (ili signal) za dopolnitelni investirawa.Pri~inite za toa se mnogubrojni.

Interesot na Grcija

Gr~kata dràva ja ima unikatnata pozicija da bideregionalen promotor na globalnite trendovi. Postojat golembroj pri~ini i interesi za golemiot priliv na SDI odRepublika Grcija vo ekonomiite od regionot na JIE,po~nuvaj}i od globalizaciskite trendovi, geografskatabliskost, sli~nosta vo mentalitetite na narodite naBalkanot, nezasitenite pazari, kako i inicijativite naPaktot za stabilnost. Globalnite trendovi go teraatrazvieniot svet vo postojana potraga po novi trgovski i inves-ticiski pazari. Nesomneno, Grcija e najkonkuretna zemja voregionot, vo sporedba so koja bilo druga zemja. A ako Avstrija,

187

188

Italija ili Germanija moèa da bidat glavni promotori narazvojot na CIE, toga{ zo{to Grcija da ne bide glaven promo-tor za razvoj na zemjite od JIE? Kako ~lenka na EU, Grcija jaigra ulogata na glaven promotor na EU-vrednostite i princi-pite kon koi se stremi Balkanot. Vo ovoj kontekst treba da sespomenat i razvojnite programi na Paktot za stabilnost, vokoi se kreirani Evropskite fondovi, kako potpomaga~i vojavnoto investirawe. Vo postkosovskata kriza Grcija dobizna~itelni sredstva nameneti za infrastrukturni i za javniinvesticii. Konkretno, gr~kata uloga vo Paktot za stabilnostbe{e (i sî u{te e) da bide kanalizator na sredstva vo vrednostod 500 milioni evra vo periodot od 2000 do 2006 godina.Vakvite investicii se od su{tinsko zna~ewe ne samo zaregionalnite prima~i, tuku zatoa {to im vlevaat sigurnost ikontrola na drugite komercijalni gr~ki investicii. Sepak,najvaèn argument so koj se objasnuva gr~kiot interes voMakedonija i vo regionot e geografskata bliskost. Pri~initeza toa se slednive: blizinata ovozmoùva lesen priod dopotrebnite resursi, t.e. zemja-proizvoditel-razvien pazar;sli~nostite vo mentalitetot na rabotewe (protok na infor-macii, na~in na u~ewe, na~in na komunikacija) i dr. I pokrajmalignite istoriski nedorazbirawa me|u balkanskite nacii,nie sme svedoci na toa deka kapitalot ne poznava istoriskipredrasudi. Balkanskite stereotipi kako da bledneat, iakoodvreme navreme se pojavuvaat pri prikrivaweto na sekojdnev-nata politika.

Nerazvieniot i nezasiten pazar e u{te eden vaèn argu-ment so koj se objasnuva golemiot interes. Ovoj fakt imaosobeno golemo zna~ewe vo uslu`nite dejnosti, kade {to imanajgolem prostor za penetracija. Zatoa, ne treba da nî izne-naduvaat investiciite vo restorani za brza hrana, vosinxirite na prodavnici za visoka tehnologija, vo medicin-skite uslugi, golemite supermarketi, finansiskite uslugi,telekomunikaciskite uslugi i mnogu drugi.


189

Komparativni prednosti pred drugite zemji

Centralnata geografska postavenost, sosema solidnitetransportni linkovi (osobeno vo sporedba so delovi naAlbanija, SCG i Bosna i Hercegovina), odli~nite trgovskiodnosi so porane{nite jugoslovenski republiki i dogovoriteza slobodna trgovija se osnovnite prednosti na RepublikaMakedonija. Od 1996 godina, pa navamu Grcija prerasna volider, poto~no vo stranski investitor broj 1 vo PJRM.Gr~kite investitori pokaùvaat tendencija da go upotrebu-vaat makedonskiot pazar kako stepping stone za penetracija nabalkanskite i na regionalnite pazari.7 Vpe~atok na avtorot edeka Makedonija napravi mnogu malku vo nasoka na toa ovaateza da prerasne vo nacionalna ekonomska strategija zaprivlekuvawe na dopolnitelni gr~ki SDI.

Bez strategija za privlekuvawe na SDI

Kako {to pokaàle golem broj makroekonomskiistraùvawa, na Makedonija i e potreben rast na BDP od 4-5%na godi{no nivo. Toj }e generira odr`liv razvoj i }e pri-donese za nadminuvawe na istoriski dolgata tranzicija.Investiciite - doma{ni i stranski - se glavni instrumenti zagenerirawe na razvojot. Za da moè da se postigne potrebniotrast, potrebni se godi{ni investicii vo vrednost od 25% odBDP, koj iznesuva okulu 4 milijardi evra. Dosega{nite inves-ticii iznesuvaat okolu 13%, no tie ni oddaleku ne go ispolnu-vaat gorenavedeniot kriterium. Edno istraùvawe objaveno vonedelnikot Kapital8 pokaùva deka porastot na BDP od 4-5%se odrùva edinstveno so investiciski priliv od 1 milijardaevra godi{no. Makedonskata ekonomija ima kapacitet od 500milioni evra godi{na za{teda, no taa ne moè da gi zadovoliinvesticiskite barawa. Ottuka, makedonskata ekonomija i toakako e zavisna od uvozot na 500 milioni evra stranski sred-

7 Rica Panajotu; "SDI vo JIE". Tesaliki Univerzitet, Grcija. 20008 "Razvoj bez koncept", Kapital, 23 juli 2003.

stva, koi }e uspeeat da gi za{titat investiciskite potrebi zagenerirawe na soliden i odr`liv razvoj. Ovoj, uslovnonare~en, uvoz moè da se javi vo dve formi: dopolnitelnozadolùvawe kaj finansiskite institucii i paralelno zgole-muvawe na stranskiot dolg ili, pak, privlekuvawe na SDI (koeima i drugi dopolnitelni efekti, kako transfer na tehnologi-ja, znaewa i, najva`no od sî, prezemawe rizik).

Zo{to Makedonija ne privlekuva SDI e gore-dolu pozna-ta rabota (mal pazar, turbulentno politi~ko opkruùvawe isl...). Ona {to naj~esto nedostiga, spored analizite, e edin-stvena nacionalna strategija za privlekuvawe na SDI.Zabele`liv e nedostigot od politika {to }e gi potencira,odnosno }e gi naglasi na{ite komparativni prednosti, oniekoi nî pravat poinakvi (a vidovme deka ima i takvi), vo spored-ba so drugite zemji, vo slu~ajov na{i konkurenti. I pokraj sî,prisustvoto na gr~kiot kapital e ona {to vleva optimizamdeka Makedonija }e privle~e dopolnitelen stranski kapital.

Preku intenzivirawe na ekonomskata sorabotka,Makedonija i Grcija uspeaja da gi amortiziraat politi~kiteprevirawa. Makedonija vo Grcija najde strategiski partnerpodgotven da investira, a gr~kite biznisi {ansa za me|una-rodno investirawe, inicirano od globalnite trendovi.

190

*Avtorot e magistrant na Atinskiot dràven uni-verzitet, na tema "Vlijanieto na gr~kite investicii voMakedonija".

forum-csrd.org.mkforum-csrd.org.mk/wp-content/uploads/2007/11/fa_br4_koridor8_mk.… · Tema na...

Documents

Transcript of forum-csrd.org.mkforum-csrd.org.mk/wp-content/uploads/2007/11/fa_br4_koridor8_mk.… · Tema na...