BROJ 8 GODINA IV DEKEMVRI 2006

VTOR KONGRES NA SAMOSTOJNIOT SINDIKATNA KLINI^KI CENTRI I DRUGI ZDRAVSTVENIORGANIZACII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

СРЕЌНА НОВА 2007 ГОДИНА СРЕЌНА НОВА 2007 ГОДИНА И СРЕЌНИ БОЖИКНИ ПРАЗНИЦИИ СРЕЌНИ БОЖИКНИ ПРАЗНИЦИВИ ПОЖЕЛУВА САМОСТОЈНИОТВИ ПОЖЕЛУВА САМОСТОЈНИОТ

СИНДИКАТСИНДИКАТНА КЛИНИЧКИ ЦЕНТРИ И ДРУГИНА КЛИНИЧКИ ЦЕНТРИ И ДРУГИЗДРАВСТВЕНИ ОРГАНИЗАЦИИ НАЗДРАВСТВЕНИ ОРГАНИЗАЦИИ НА

РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈАРЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА

SINDIKATOTSINDIKATOTPRED SERIOZNIPRED SERIOZNIZADA^I ZADA^I

SSo kadrovskite promeni vo Univerzitetskiot klini~kicen tar nov direktor e profesor d-r Bor~e Geor giev -

ski. Vo razgovorot {to go vodevme za glasiloto na Samostojniotsin dikat toj zboruva{e na pove}e aktuelni temi - za problemiteso koi se soo~uva na po~etokot na svojot mandat, za planovite iza sorabotkata so sindikalnata organizacija. Ona {to mo`evmeda go zabele`ime e negoviot optimizam deka e podgotven da od -go vori na site predizvici.

^estitaj}i ja Novata godina na site vraboteni vo Uni ver zi -tet skiot klini~ki centar, kako {to re~e, o~ekuva plodna so ra -bot ka i poddr{ka od Sindikatot za nadminuvawe na problemite.

■Dojdovte na funkcijata direktor na Klini~kiot centarvo ekot na intenzivnoto sproveduvawe na reformite vo zd -rav stvoto. Koi se osnovnite punktovi koi za vas se priori -tet na i dolgoro~na obvrska?

Prof.d-r Georgievski: Vremeto vo koe `iveeme e navis -ti na te{ko. Se nao|ame vo situacija na besparica pri {to e pri -o ri tetno da ne dozvolime funkcioniraweto na Uni ver zi tet ski -ot klini~ki centar da bide dovedeno vo pra{awe. Vo taa naso-ka, kako nova uprava, prezedovme niza aktivnosti vo vrska so

(Prodol`uva na 5 str.)

SITE SITE ]E SE POTPIRAAT]E SE POTPIRAATNA SOPSTVENITENA SOPSTVENITEREZULTATIREZULTATI

INTERVJU NA PROF. D-R BOR^E GEOR GIEV SKI,DIREKTOR NA UNIVERZITETSKIOT KLINI^KI CENTAR

(Prodol`uva na 2 i 3 str.)

Vtoriot kongres naSa mostojniot sindikatna kli ni~ ki centri idru gi zdravstveni orga -ni zacii vo Re pub li kaMa kedonija se odr`a voho telot “Sirius” vo St -ru mi ca od 13 do 15 ok -tom vri. Kongresot go ot -vori pretse da telot d-r An gel~e Sazdovski. Napo ~etokot toj gi poz dra visi te prisutni delegati igosti. Na po ~etokot toj gopred lo`i dnevniot redpo koj }e raboti Kongresot.

Na kongresot pokraj delegatite prisustvuva{e igra dona~alnikot na op{tina Strumica, Zoran Zaev, odMi t ropolijata stumi~ka, pretstavnik od MitropolitotNa um i pretstavnici na zdravstvenite domovi od Stru -mi ca i Radovi{. Delegatite na Vtoriot kongres dobija

2

IZDAVA^:

SOVETOT NA SAMOSTOJNIOT SINDIKAT

NA KLINI^KI CENTRI IDRUGI ZDRAVSTVENI

ORGANIZACII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

ULICA „VODWANSKA“ BROJ 17

TEL. FAKS 3147-116 i 3226-628

@IRO SMETKI:200000098969092-

SAMOSTOEN SINDIKAT200000099233708-

SINDIKALEN FOND

IZLEGUVA SEKOI TRIMESECI

ZA IZDAVA^OT:

DEJAN STAVRI]

GLAVEN UREDNIK:

RISTO SPIROV

ODGOVOREN UREDNIK:

SLOBODAN GEORGIEVSKI

UREDUVA^KI ODBOR:

ZLATE [UPLINOSKIDIMITAR MITEVSKI

BIQANA ANGELKOVI]STOJAN CVETKOV

SEKRETAR NA REDAKCIJA:

LILJANA DIMOVSKA

GRAFI^KA OBRABOTKA:

ELENA DIMITROVA

LEKTOR:

NATA[A GLAVI^I]

BESPLATEN PRIMEROK

TIRA@: 3.000 PRIMEROCI

IN

FO

RM

AT

OR

sre duvaweto na sostojbite. Sekako,rea li za cijata na zada~ite ja koordini-rame za ed no so resornoto ministerstvo iFon dot za zdravstveno osiguruvawe. Ona{to ne treba da se zaboravi e deka Uni -ver zi tet skiot klini~ki centar e vrvot napi ra midata na zdravstveniot sistem isli ka ta na celokupniot zdravstven sis-tem vo dr`avata. Pritoa na{a obvrska eda gi za dr`ime postojnite funkcii naUni ver zi tetskiot klini~ki centar iistovreme no da gi zaokru`ime oniedejnosti {to ne dos tigaat ili po koi trebada bideme pre poz natlivi.

Tokmu od tie pri~ini prezedovmeni za ~ekori za obezbeduvawe na postojna-ta funkcija - otvorawe novi perspektiviso postavuvawe na kratkoro~ni ili dol -go ro ~ni zada~i. Zapo~navme so onie ra -boti {to bea zate~eni, kako na primer„ba ro-komorata”. Grade`nite aktivnostise vo tek i se o~ekuva do krajot na januariid nata godina tie da zavr{at. O~ekuvameve }e vo fevruari „baro-komorata” da za -po~ ne so funkcioniraweto. Del od per-sonalot koj }e raboti vo ovoj segment sepla nira da se isprati na obuka vo tekotna ovoj ili idniot mesec. Istovremenopo~ nati se i aktivnostite vo vrska sopro iz vodstvoto na infuzioni rastvori,pa renteralna ishrana, masti i drugi le -ko vi vo ramkite na klini~kata apteka.Toa e ne{to {to morame da go realizi ra -me bidej}i stanuva zbor za proizvodi koido sega kompletno se uvezuvaa.

Vo ovoj kontekst e i razvojot natrans plantacijata na organi i tkiva. Votek se intenzivni razgovori za proektitei za utvrduvawe na sî ona {to nedostiga,a se odnesuva na pro{iruvawe na taa pa -le ta na transplantacija na organi vo Ma -ke donija. Vo momentov e aktuelna trans -plan tacijata na bubrezi i koskena srce -vi na. Kako Univerzitetski klini~ki cen-tar i kako dr`ava tuka ne treba da zasta -ne me. Vo tie ramki ja imam predvid trans -plan tacijata na crn drob. Tuka se odleva -at mnogu sredstva. So voveduvaweto natrans plantacijata na crniot drob }e seza ok ru`i celiot proces na transpla n ta -ci ja. Vo taa nasoka bea doneseni i podza-konskite akti koi ja reguliraat proble -ma tikata na transplantacija. Vo ovaapri lika bi go spomnal i ona {to denovivee mo{ne aktuelno - otvorawe na kardio -hi rurgija vo ramkite na Univerzitetskiotkli ni~ki centar. Stanuva zbor za proektkoj na soodveten na~in ve}e e istorija. Zatoa se rasprava celi petnaeset godini.Kar diohirurgijata e vnesena i vo na{iteak ti, vo Statutot na Univerzitetskiotkli ni~ki centar so toa {to e predvidenaorga nizaciona edinica za kardiohirurgi-ja. Ima nekolku proekti. Aktuelna e nejzi -na ta lokacija. Sî u{te se razgovara dalikar dio hirurgijata }e bide na Klinikata

za kardiologija ili na Hirur{kite kli -ni ki. Rabotime na procenka i na obez be -du vawe finansiska konstrukcija za nejzi-no opremuvawe i obezbeduvawe na pot -reb niot kadar. Sî u{te ne e donesena od -lu ka vo vrska so mestoto na funcionira -we to na kardiohirurgija. Sekako, o~eku-vam vo dogleden period da za`ivee i kar -dio hirurgijata vo Univerzitetskiot kli -ni~ ki centar.

Vo ramkite na tekovnite obvrskizna ~ajno e zavr{uvaweto na gradbata nano vata zgrada na Klinikata za gine ko lo -gi ja. Stanuva zbor za proekt koj nekolkugo dini e aktuelen. Spored procenkite, zaza vr {uvawe na grade`nite raboti ne dos -ti gaat okolu tri milioni evra. Po toa }est ane aktuelno opremuvaweto na Kli ni -ka ta kako sovremena zdravstvena insti -tu cija.

Vo tek se razmisluvawata za isko -ris tuvaweto i stavaweto vo funkcija na

Odgovornosta i kontrolatapri tro{eweto na sredstvata}e ovozmo`i oddelni insti-

tucii da raspolagaat so sred-stvata, i samite da

odlu~uvaat kade }e gi vlo`at- za osovremenuvawe na

aparaturata, na infrastruktu-rata ili za nagraduvawe navrabotenite. O~ekuvam deka

sorabotkata so sindikalnataorganizacija }e prodol`i i

deka zaedni~ki }e gire{avame problemite so koi

se soo~uvame

SITE ]E SE SITE ]E SE POTPIPOTPINA SOPSTVENITE NA SOPSTVENITE RR

3

Br

oj 8

dek

emv

ri

200

6

postojnata zgrada na Klinikata za gi ne ko -lo gija i aku{erstvo po nejzinata preselbavo noviot objekt. Planirame vo nea dafunk cionira oddelenieto za dijaliza ilivo zgradata da bide sozdaden moderen ur -gen ten centar vo koj bi bile integriranise ga{niot urgenten hirur{ki i in te r nis -ti~ ki centar.

Spored toa, ima proekti koi se votek, i ~ie zavr{uvawe treba da se slu~ibr zo, no i proekti {to ni pretstojat. Se ka -ko, problem e dotraenata infra struktu raza koja mora da se obezbedat sred stva zaamortizacija i za novi inves ti cii.

Vo ovie ramki e i proektot za prea -dap tacija na zgradata na starata bolni~kakuj na i preflaweto na ambulantite na in -ter nite kliniki. Barakata kade {to tie sesega smesteni e dotraena i ne gi za do vo lu -va ni osnovnite potrebi. Toa o~ekuvam dago realizirame ve}e narednata go di na. Niprtestojat zafati okolu kotlar ni cata,kanalizacionata mre`a i drugi za fati.

■Kako }e gi nadminete problemiteso besparicata, so tekovnite obvrski, sonabavkata na nova aparatura, kako i pop -ravkata na postojnata za sozdavawe op -timalni uslovi za rabota i pru`awezdrav stvena za{tita?

Prof.d-r Georgievski: Prezemaj}i jafunkcijata, bev svesen deka }e se so o~u -vame go akutna besparica. Svesen sum de kasredstvata so koi raspolaga zd ravst votose nedovolni. Tokmu zatoa na {i te pogledise svrteni kon mo`nostite Uni ver zi tet -ski ot klini~ki centar so svoe to raboteweda ostvaruva sredstva {to }e bidat sta ve -ni vo funkcija na po dob ruvawe na standa -r dite za lekuvawe, za nagraduvawe i zapo dobruvawe na in fra strukturata.

Pove}eto od klinikite imaat sobi sopo visok standard. Mislam deka site in -sti tucii treba da obezbedat takvi uslovi.Toa e na~inot Univerzitetskiot klini~kicen tar ne{to i da zaraboti. Na toj plan ve -}e imame i konkretni razgovori. Ne kol kukolegi bea vo poseta vo Pri{tina. Vak vaposeta treba da napravi i oficijalna de -legacija zaedno so Ministerstvoto za zd -ravstvo. Osnovnata cel treba da bide davospostavime potesna sorabotka za ma sov -no prezemawe pacienti od Kosovo. Toa einicijativa koja }e pridonese za afir ma -cija na Univerzitetskiot klini~ki cen tarkako regionalen centar. Toa sigur no gozaslu`uva po strukturata, tradi cija ta ikvalitetniot stru~en kadar. O~e ku vame natoj na~in da ja podobrime i fi nan siskatasostojba.

Vo tek se i pregovori so Fondot zazd rav stveno osiguruvawe da se preminekon nov na~in na rakovodewe so institu ci -ite so {to }e se insistira na maksi mal nadecentralizacija i avtonomija pri up ra -vuvaweto so sredstvata so koi raspo la gaatklinikite.

Denovive bea dostaveni biznis-pla -no vite na rakovoditelite na klinikite.So novite sistematizacii {to treba dabi dat prifateni i preku biznis-pla no vi -te vo idnina }e se definira buxetot na se -koja klinika. Toa treba da pridonese se -koja od niv da menaxira so sredstvata nanajdobar mo`en na~in. O~ekuvame na tojna ~in da se zgolemi i odgovornosta na ra -ko vod nite strukturi, no i na site vra bo te -ni. Buxetot bi se delel na edna dvanae se -ttina. Upravata na Univerzitetskiot kli -ni~ki centar bi imala kontrola pri tro -{eweto na parite. Taa odgovornost i kon -trola na tro{ewe na sredstvata }e ovoz -mo`i oddelni institucii da mo`at da ras -po lagaat so sredstvata, i samite da odlu -~uvaat kako i na koj na~in }e gi ras pre -deluvaat, dali za obnovuvawe na apa ra -turata, osovremenuvawe na infra struk tu -rata ili za nagraduvawe na vra bo te nite.

■Kako }e gi realizirate obvrskitevo vrska so dopolnitelnata rabota voKli ni~kiot centar?

Prof.d-r Georgievski: Kako {to epred videno so Zakonot za zdravstvenaza{ tita, sekoj direktor i stru~nite ko le -gi umi dobija zada~a do krajot na ovaa godi -na da gi dostavat kriteriumite spo red koibi se odvivala dopolnitelnata dej nost.Pritoa primarno e da se vodi smet ka da seispolni kriteriumot, vo prv red da seizvr{uvaat redovnite rabotni ob vrski, nanajdobar mo`en na~in, od stra na na siteonie {to imaat pravo na dopolnitelnadejnost, a toa e sedum godini rabotno is -kus tvo. Duri potoa }e mo`at da rabotat do -pol nitelno i toa najmnogu osum ~asa.Univer zi tet sk i ot klini~ki cen tar e pod-gotven da obezbedi uslovi, aparati i seona {to e potrebno za da mo ̀ at site zain-teresirani kako dopolni tel na rabota da jaizvr{uvaat dejnosta, a na toj na~in i da goostvaruvaat svoeto pra vo. O~ekuvam vo te -kot na idnata godina dopolnitelnatadejnost da po~ne da se prak tikuva. Toa }epretstavuva svoeviden sti mul, no i finan-siska satisfakcija ka ko za doktorite takai za ostanatiot per so nal koj }e bide vklu -~en vo taa dopolni tel na dejnost. Ne trebada se zaboravi deka toa }e bide i izvor nadopolnitelni sred stva za sekoja od kli ni -ki te kade {to }e se praktikuva dopolni -tel nata dejnost.

■Na po~etokot se soo~ivte so prob -le mot na primena na Kolektivniot do go -vor vo delot za plati. Kako }e ja re {a -vate ovaa situcija vo uslovi koga pos toinezadovolstvo me|u vrabotenite?

Prof.d-r Georgievski: Kolek tiv -niot dogovor be{e potpi{an kon krajot namaj ovaa godina. Pritoa be{e utvrdena vi -si nata na bodot za {to ne bea obezbedenisred stva za do krajot na ovaa godina. Tok -mu toa be{e pri~ina za pojavuvaweto naprob lemite {to se sovpadna so po~etokotna prezemaweto na na{ite funkcii voUni verzitetskiot klini~ki centar. Soeden zbor, ne bea obezbedeni dovolnosred stva za da mo`e Kolektivniot dogovordo kraj da se po~ituva. Pritoa sakam daistak nam deka Kolektivniot dogovor i na -tamu se po~ituva. Sporna be{e samo vi si -nata na bodot koj treba{e da se is pla tu va.Vo pregovorite so Sindikatot, Mi nis -

terstvoto za zdravstvo i Fondot za zd -ravstveno osiguruvawe be{e dogovore no dokrajot na godinava bodot da bide 31,80 de -nari. Vo ramkite na ovoj dogovor vome|uvreme }e bidat isplateni site ob vr ski- li~niot dohod, nadomestokot za hra -narina i prevoz. Toa i se slu~uva. Vo te kotna idnata godina so noviot na~in na funk -cionirawe na klinikite, so buxeti ra weto,so maksimalnata avtonomija, kli ni kite }emo`at i so sopstveni sredstva da gi zgole-muvaat platite. Se nadevam de ka so na -{eto doma}insko rabotewe i raz birawe narelevantnite institucii }e se izbo rime zapodobri plati.

■Kako gledate na sorabotkata so Sa -mos tojniot sindikat na klini~ki cent rii drugi zdravstveni organiza cii. Daliva{ite odnosi }e gi razviva te vrz part-nerski odnos i zaemna sora bot ka?

Prof.d-r Georgievski: So Minis -ter stvoto za zdravstvo i so Fondot za zd -rav stveno osiguruvawe ostvarivme komu -ni kacija i mo`am da ka`am deka do se ga{ -na ta sorabotka e navistina onakva kakva{to treba.

Upravata na Univerzitetskiot kli -ni~ ki centar i Samostojniot sindikat tre -ba da gi gradat svoite odnosi vrz par t -nerska osnova. Nie sme partneri i takvi }e

ostaneme. Problemite so koi se so o~u va megi sfa}am kako zaedni~ki, pa taka i }e gire{avame. Jas sum vo Uni ver zitet ski otklini~ki centar pove}e od dvaeset go dini.Nekoga{ i jas sum bil del od toa sin -dikalno dvi`ewe i znam deka o~eku va -wata, pravata i obvrskite {to vra bo te nigi imaat, najdobro po istitucionalen pat giostvaruvaat preku Sindikatot. O~e kuvamdeka taa sorabotka, na op{to za dovolstvo,i ponatamu }e prodol`i i de ka zaedni~ki}e gi re{avame proble mi te so koi sesoo~uvame. Site barawa na Sin dikatot vovrska so primenata na Ko lek tivniot do go -vor vo delot za platite bea soslu{ani ikako takvi bea plasirani pred resornotoministerstvo. Ova e mo` nost da se zab la -go daram na sorabotkata i raz bi raweto.O~e kuvam taa sorabotka da os tane naj-malku na nivo na koe {to e sega.

Na krajot bi sakal da im ja ~estitamNo vata godina na site vraboteni, napacien tite, na bolnite... Posakuvam voNovata godina na problemite da im prio -|a me so dostoen me|useben respekt izaed ni~ki da doa|ame do obezbeduvawepodobra idnina.

RAATRAATREZULTATIEZULTATI

4

IN

FO

RM

AT

OR

5

Br

oj 8

dek

emv

ri

200

6

pove}e pozdravni telegrami, me|u koi i od Sindikatotna rabotnicite od zdravstvoto i farmacija.

Otkako be{e izbrano rabotnoto pretsedatelstvoobrazlo`enie po Predlog-delovnikot za rabota naKongresot, Slobodan Georgievski. Bez zabele{ki del-egatite na Kongresot go usvoija Delovnikot vrz osnovana koj prodol`i so rabota.

Vedna{ potoa pretsedatelot na Samostojniotsindikat d-r Angel~e Sazdovski go obrazlo`iIzve{tajot za rabota me|u dve svikuvawa na Kongresot.Vo svoeto izlagawe d-r Sazdovski potencira{e dekame|u dvata kongresa vo Sindikatot se idviva{e inten-zivna aktivnost. Pritoa toj napomena deka toa be{eperiod vo koj Samostojniot sindikat gi prave{e prvite~ekori. Toa zna~e{e, napomena Sazdovski, deka vo prvplan bea organizacionite obvrski okolu etablirawetona novata asocijacija. Vo ptodol`enie toj napomenadeka tokmu vo ovooj period be{e podgotven i potpi{ankolektivniot dogovor na Samostojniot sindikat i

rabotodavecot, Upravniot odbor na Klini~kiot centar.Vaka usvoeniot Kolektiven dogovor zapo~na dafunkcionira i da gi donesuva prvite rezultati.

Zboruvaj}i za drugite aktivnosti d-r Sazdovskipotseti na zgolemuvaweto na platite vrz osnova naKoletivniot dogovor i pregovorite vo koi u~estvuva{eSamostojniot sindikat.

Vo izlagaweto toj potseti i na golemiot brojaktivnosti vo vrska so za{tita na pravata na rabot-nicite, rabotata na Solidarniot fond i sorabotkataso drugi institucii. D-r Sazdovski gi spomena isindikalnite {koli kako eden od oblicite za zapoz-navawe na ~lenstvoto so aktulnite sostojbi. Pritoa tojnaglasi deka {kolite bea ubava mo`nost za osposobu-vawe na sindikalnite rakovodvstva i ~lenovite zasekojdnevnite zada~i na Samostojniot sindikat.

Zboruvaj}i i samokriti~no toj istakna deka trebau{te mnogu da se naparavi okolu orgazicioni raboti naSamostojniot sindikat. Pritoa napomena deka vo odd-elni podru`nici zaradi neaktivnite rakovodstvasindikalnata organizacija ne poka`uva[e o~ekuvanirezultati.

Po izlagaweto na d-r Sazdovski se razvi diskusi-ja koja be{e naso~ena pove}e kon idnite aktivnvnosti izada~i {to pretstojat. Posebno vo oblasta na platite ifunkcioniraweto na Granskiot kolektiven dogovor odkoj novata vlast se otka`a iako za negovo menuvawetreba da ima soglasnost od dvete dogovorni strani.

U~estvuvaj}i vo diskusijata delegatite na Vtoriotkongres analizireaj}i go dosega{noto rabotewe,

Na Vtoriot kongres, koj se odr`a od 13 do15 oktomvri vo hotelot “Sirius” vo

Strumica prisustvuvaa sto delegati. Novpretsedatel na Samostojniot sindikat d-rdejan Stavri}. Izbran nov Sovet sostaven

od 25 ~lenovi. Utvrdeni prioritetnitezada~i vo naredniot period

SINDIKATOTSINDIKATOTPRED SERIOZNI ZADA^I PRED SERIOZNI ZADA^I

VTOR KONGRES NA SAMOSTOJNIOT SINDIKAT NA KLINI^KI CENTRI I DRUGIZDRAVSTVENI ORGANIZACII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

6

IN

FO

RM

AT

OR

Na 25 oktomvri se odr`a prvata konstitutivna sednica naSovetot na Samostojniot sindikat na klini~ki centri i drugizdravstveni organizacii.

Vedna{ na po~etokot na mandatot Sovetot se soo~i so prob-lemot na primenata na Kolektivniot dogovor vo delot za plati.Toa be{e povod na 31 oktomvri da se odr`i vtorata, vonredna,sednica na Sovetot. Na sednicata be{e ednoglasno odlu~eno dane se prifati namaluvawe na presmetkovniot bod od 3.400,00denari i da se pokrenat sudski sporovi vo odnos na necelosnoisplatenite plati za avgust i septemvri, kako i za eventulnonecelosno isplateni plati vo idnina, a spored va`e~kiotKolektiven dogovor.

Na sostanokot na Granskiot sindikat za zdravstvo pri SSMi Samostojniot sindikat so pretstavnicite od Ministerstvoto zazdravstvo i FZO, odr`an vo SSM na 1. noemvri, bea sogledanirazlikite vo gledi{tata na dvete strani. Na toj sostanok be{epobarano itno re{avawe na problemot so platite.

Na 2. noemveri se odr`a sostanok na Sovetot na SSKC, na kojbe{e podnesena informacija za sostanokot vo SSM.

Na 13. noemvri be{e odr`an prviot formalen sostanok soministerot za zdravstvo i direktorot na FZO od edna i SSKC i

Granskiot sindikat od druga strana. Na sostanokot ministerotponudi promena na presmetkovnata edinica od 3.400,00 na 3.060,00denari. Toa be{e vedna{ odbieno. Na krajot be{e dogovorenasredba za slednata nedela.

Na 15. noemvri se odr`a sednica na Sovetot na SSKC, na kojabe{e podnesena informacija za sostanokot so ministerot idirektorot na Fondot. Pritoa bea potvrdeni zaklu~ocite odprethodnata sednica.

Na 22. noemvri be{e odr`an vtoriot sostanok so ministerotza zdravstvo i direktorot na FZO i pretstavnici na dvatasindikata. Na sostanokot be{e dadena vtorata ponuda od minis-terot za zdravstvo za promena na presmetkovniot bod od 3.400,00na 3.180,00 denari. Toa ne be{e prifateno.

Na 23. noemvri be{e odr`an otvoren sostanok za ~lenstvo-to, na koj be{e prezentirana informacija za slu~uvawa okoluprimenata na Kolektivniot dogovor. Na sostanokot na koj pris-ustvuvaa i golem broj vraboteni, koi ne se ~lenovi na SSKC, sezagubi osnovnata cel - sostanokot da ima informativen karakter.Namesto toa, toj se pretvori vo partiska presmetka.

Na 29. noemvri be{e odr`ana sredba pome|u ministerot zazdravstvo i Granskiot sindikat, na koj SSKC ne prisustvuva{e.

OD RABOTATA NA SOVETOT

NI PEDA OD STAVOVITENI PEDA OD STAVOVITE

SOVETOT NA SAMOSTOJNIOT SINDIKAT

1. m-r d-r Dejan Stavri} - pretsedatel2. prim. d-r Angel~e Sazdovski 3. prim. d-r Zlate [uplinoski, zamenik-pretsedatel4. ass. d-r Mirko Anastasovski 5. ass. d-r Jorgo Kostov 6. prof. d-r Angel On~evski7. d-r Boro Xonov 8. Venceslava Krstevska 9. Goran Jovanovski,10. Jasmina \ur~inovska11. Biljana An|elkovi}, zamenik-pretsedatel12. Vesna Trajkovska 13. Gorinka Ivanovska 14. Zoran Savevski15. dipl. prav.Slobodan Georgievski, generalen sekretar16. dipl. ekk. Dimitar Tuntevski 17. Risto Spirov, zamenik-pretsedatel18. Sa{o Dimovski 19. Blagoja Dukovski 20. d-r Atanas [ukov 21. d-r Ruse Pecanovski22. Vera Ristovska23. Stojan Cvetkov24. Stefan~o Nikolovski 25. Olivera Zdravkova Cenevska

IZVR[EN ODBOR

m-r d-r Dejan Stavri}dipl.prav. Slobodan GeorgievskiRisto Spirovprof. d-r Angel On~evskiprim. d-r Angel~e SazdovskiStojan Cvetkov Blagoja Dukovski

STATUTARNA KOMISIJA

Blagoja Bocevski - pretsedatelVelibor Todorovi}, zamenik-pretsedatelElizabeta Stankovskad-r Ivona Kova~evskad-r Ruse Pecanovski

NADZOREN ODBOR

prof. d-r Samuil Sadikario, pretsedateld-r Ilir [abaniAnita An|elkovi}Zorica Sazdovska

7

izka`uvaj}i i po nekoja kritika zboruvaa za idnitezada~i i za organizacionoto osposobuvawe naSamostojniot sindikat za ostvaruvawe na ulogata koja jaima vo ovoj period.

Po zavr{uvaweto na diskusijata delgatite treba{eda izberat novi organi i tela na Samostojniot sindikat.Za mestoto pretsedatel bea predlo`eni dvajca kandi-dati d-r Stavri} i Aleksandar Tasevski. Delegatiteednoglasno prifatija glasaweto za pretsedatel da bidejavno. D-r Dejan Stavri} so 99 glasovi “za” i samo eden“vozdr`an” be{e izbran za nov pretsedatel naSamostojniot sindikat vo naredniot ~etvorogodi{enmandat.

Delegatite na Kongresot podoa go izbra i noviotSovet na Samostojniot sindikat. Pred izborot be{enapomenato deka vo Sovetot treba da bidat zastapenisite strukturi koi se ~lenovi na Sindiukatot.Vnimavaj}i na ovoj princip bea izbrani 25 ~lenovi. Zasite niv se glasa{e poedine~no.

Vo prodol`enieto na rabotata na Kongresot noviotpretsedatel zablagodaruvaj}i se na izka`anata dover-ba ja prezentira{e svojata programa koja ja so~inuvaatmnogu zada~i i koi baraat, kako {to re~e d-r Stavri},golem anga`man od site ~lenovi na Samostojniotsindikat a osobeno od rakovodstvata na sindikalnitepodru`nici koi treba da ja kreiraat rabotata. Pritoatoj ja istakna potrebata od sindikalnata borba za ost-varuvawe i za{tita na pravata na site ~lenovi naSamostojniot sindikat. Pritoa ne zaboravi da potenci-ra i za podigawe na ztandardot na vrabotenite a vo tojkontekst i obezbeduvawe plati koi nema da go devalvi-raat trudot.

D-r Stavri} ja iska`a zalo`bata za natamo{nademokratizacija na sindikalnata rabota i nejzino pri-lagoduvawe na novite uslovi. Vo toj kontekst toj jaiska`a potrebata za formirawe odbori vo koi }e bidatreprezenti na site progili koi rabotata vo instituci-ite vo koi deluva Samostojniot sindikat. Na toj na~intoj se zalo`i za organizirawe na dve nivoa, vrz osnovana pripadnosta na rabotnata edinka i vrz osnova narabotite {to se izvr{uvaat.

DOGOVOROT ZA VRABOTUVAWE DOGOVOROT ZA VRABOTUVAWE VO PISMENA FORMAVO PISMENA FORMA

Noviot Zakon zara botni od nosi jasno gout vrduva prin cipot sokoj se dogovara ra bot ni -ot odnos. So Zakonot,do govorot za vrabotuva -we se de finira kako po -se ben do govor od trudo -vo to pravo. Dogovorot za vrabotuvawe ostanuva i natamu os -no va za vospostavuvawe na rabotniot odnos. Spored ~lenot13 od Zakonot za rabotni odnosi, so sklu~uvaweto na rabot -ni ot odnos, to~no se utvrduva koga stapuvaat vo sila prava-ta, obvrskite i odgovornostite na rabotnikot i negovotopra vo na socijalno osiguruvawe, koe kako pravo e utvrdeno voUs tavot na Republika Makedonija. Spored obvrskata za pri -ja vuvawe na rabotnici vo socijalnoto osiguruvawe, raboto -da vecot e dol`en na rabotnikot da mu vra~i i zaverena ko -pi ja na prijavata za osiguruvawe. Me|utoa, i sega vo Zakonotne se predviduvaat nitu rokot nitu sankcijata, za da mo`era botnikot vo slu~aj na spor {to pobrgu da gi ostvari svoitepra va.

So Zakonot se propi{ani i opravdanite pri~ini poradikoi rabotnikot nema da zapo~ne so rabota. Me|u niv se: ko -ris tewe na godi{niot odmor, otsustvo zaradi obrazovanie,ne obezbeduvawe na rabota od strana na rabotodavecot, od -bi vawe na rabota od bezbednosni pri~ini, zabrana na rabo-ta poradi merka na inspektorot i sli~no.

Dosega{niot dogovor za rabota so noviot Zakon e pre -for muliran vo dogovor za vrabotuvawe i se afirmira kakopo seben dogovor od trudovo pravo. So nego se utvrduvaatbro j ni specifi~nosti i karakteristiki vo odnos na gra |an -ski te dogovori vo ~ija osnovna e trudot. Ovoj dogovor e spe -ci fi~en i vrz osnova na slednite karakteristiki :

► gi utvrduva oblikot i sodr`inata na dogovorot;► gi definira stranite vo dogovorot;► go regulira ograni~uvaweto na dogovornata sloboda;► ja propi{uva postapkata za objavuvawe na slobodni

ra botni mesta, gi utvrduva dol`nostite i uslovite za vr {e -we na rabotata propi{ani od rabotodavecot;

► gi definira zakonskite odredbi na dogovornitestra ni;

► go regulira na~inot na suspenzija na dogovorot;► utvrduva podetalni pravila za prestanok na dogov-

orniot odnos (so pominuvawe na odredeno vreme, smrt,prestanok na postoewe na rabotodavecot kako pravno lice,do govorno raskinuvawe, otka`uvawe na dogovorot od stranana rabotnikot i rabotodavecot, presuda i drugi slu~ai koise utvrdeni so zakon),

- gi ograni~uva ili podetalno gi definira pos le di ci -te {to gi pogoduvaat dogovornite strani vo slu~ai na povre-da na zakonskite odredbi {to se odnesuvaat na sposobnostana dogovornite strani, na povreda na zabranata na dis -krimina cija, na gre{kite na voljata na dogovornite strani,na opravdanosta na redovniot ili vonredniot otkaz isli~no.

Vo dogovorot za vrabotuvawe, kako i do sega, Zakonotda va mo`nost i pravo za sklu~uvawe na raboten odnos na op -re deleno vreme, pri {to se utvrduva vremetraeweto na do -go vorot. Zakonot predviduva dogovorot za vrabotuvawe da sesk lu ~uva vo pismena forma.

Sklu~uvaweto dogovor vo pismena forma vo koj se na -vedeni uslovite na vrabotuvaweto proizleguva i od di rek -tivata na Evropskata unija za dol`nosta da se infor mira atrabotnicite za uslovite pod koi se sklu~uva dogovo rot. Stanuvazbor za Direktivata (91/553/EEC) koja gi za dol ̀ uva zemjite-~lenki da se gri`at sekoj vraboten da dobie do kument koj }e gisodr`i su{tinskite elementi na negoviot dogovoren odnos.

PRAVNO KAT^E

Ureduva: dipl. pravnik

SlobodanGeorgievski

Platite za avgust i septemvri bea isplateni vo vkupeniznos od 82.000.000,00 denari, {to odgovara na vrednost napresmetkoven bod od 2.940,00 denari, so {to platite na sitevraboteni vo avgust bea namaleni vo masa za okolu 14%, a voseptemvri proporcionalno. Oktomvriskata plata be{e isplate-na vo masa od 86.000.000,00 denari plus 2.000.000,00 denariza{tedeni od Klini~ki centar od materijalnite tro{oci, {toodgovara na vrednost na presmetkoven bod od 3.180,00 denari, so{to platite na vrabotenite se namaleni proporcionalno pokoeficient definiran vo Kolektivniot dogovor.

Odlukite na Sovetot na SSKC se dosledno po~ituvani i nee otstapeno od nieden zaklu~ok. Toa zna~i deka ne e postignat,nitu potpi{an kakov bilo dogovor, spogodba ili dokument pome|uSSKC, Granskiot sindikat i Ministerstvoto za zdravstvo iFZO.

Kolektivniot dogovor ne e promenet vo nitu edna to~ka. Dosega{nata isplata na platite e samovolie od strana na

FZO.Necelosno isplatenite plati, odnosno neisplatenite

delovi, ostanuvaat obvrska ili dolg kon vrabotenite koj }e sebara po sudski pat. Istoto va`i i za drugite tri meseci, dokolkune se isplatat do krajot na godinata.

Ostanuva da se vidi dali od Upravata do krajot na ovojmesec }e gi isplatat razlikite za avgust i septemvri.

Obvrskite spored Kolektivniot dogovor na rabotodavecotse kon sindikalnite ~lenovi i ne gi opfa}aat drugitevraboteni.

Janu

ari

NP

V

S

^

P

S

Maj

NP

V

S

^

P

S

Sep

tem

vri

NP

V

S

^

P

S

Okt

omvr

iN

P

V

S

^

P

SN

oem

vri

NP

V

S

^

P

S

Dek

emvr

iN

P

V

S

^

P

S

Juni

NP

V

S

^

P

S

Jul

iN

P

V

S

^

P

S

Avg

ust

NP

V

S

^

P

S

Fev

ruar

iN

P

V

S

^

P

S

Mar

tN

P

V

S

^

P

S

Apr

ilN

P

V

S

^

P

S

Sr

e}n

a

Sr

e}n

a

no

va

n

ov

a

god

in

ago

di

na