S90B0DHÍ1 SLOVENIiaVICTOR MARTINEZ 50

Buenos Aires

Rcgistru Nacional de la PropiedadInteleclual N9 260254

Año (Leto) VI.

"ESLOVENíA LIBRE"

GlASILO SLOVEHIEV V JUÍNI AMERIKI

Buenos Aires, 15. aprila (abril) 1948

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA

Concesión N? 3824

N' (átev.) 8.

Pomembno sreíanje Eonferenca v Bogoíi prekmjenaNa velíkonocni ponedeljek — 29. mar- c

ca — je pripeljala ladja "Santa Ci-uz" ir!2lcaj stotin Sloveneev - imigrantov iz oEvrnpe, bcgnncev pred komunisticnimnasüjem v domovini, da si v Argentini kustanove novo bodocaost v miru, osebni Ij

svobodi in dehi. Z veseljem so stopaÜTia g

tia jutranjega "dobrega zraka"... si

Ko ja ta ladja se stala v luki, pa je 1. vaprila príspela titovska ladja "Partizaii- nTfa", da odpelje nekaj sto Jugoslovannv, vod toga 120 Sloveneev nazaj v TitovoJugoslavijo, da po dolgi locitvi zazive odprisluzka svojega déla tujcu med doma-cimi V udobnem pocitku. Z veseljem so ^vstopali na brod v siju vecerne "rdecezvezde"... ••

Pomembno srecanje v buenosaireskein ypi'istaniscu. IPrvi beze iz kraja, ki je drugím "po- j

doba raja": dva svetova sta se srecalain si tu pogledala iz oéi v oci. jiKaj vidiin v njih dnu? jj,V oceh prvih, ki so prihajáli z ladjo, vi

noseco tako pomembno íme "Sveti kikriz", je lezalo veliko i'azocaranje nadilomovino, zalost nad tisocimi' mrtvimi, piki so ostaJi tam; trpljenje sedem make- gjpoiníh let; stirfh let dveh okupacij in N;drzavijanske vojne, ter treh let begun-skega tavanja; razocaranje nad zivimiV domovini, zaradi cesar so jo zapustili Xzavestno, premisljeno, s samoodlocbo vo- 5Ije, da nocejo ziveti se pod tret^o okupa- ícijo najhujsega nasilstva in najodvrat- ^^ejsega azijskega zavojevalca. Oci se iíjim svetlé od radosti, da stopajo na tíaosebne svobode prav na praznik Vsta- 5jenja, ki jih bo odresil _ beracije za mi- ílost svetá ter jih postavíl zopet kot JIjudi med ¡judi. pV oceh drugih pa je Jezalo hrepenenje ^

po domovini, Videl si Ijudi, ki so vsa ^ta kruta leta" svetovne morije prezive- ^li V udobnosti in delu zase in za svo jí?je druzine v upanjii, da bo razpal fasi- yzem, ki jih je pognal v svet, in se bo

znova odprla pot domov, kjer bodo s ?prisluzki svojih rok zopet zaziveli v na- ^roSju svojih druzin in doma mimo udob- >

nost kot Aiuerikanci-rentirji, pa tudi ^kot navdusehi narodnjaki v dobi vstaja- ^jocega velikega, vseslovanstva in vse- ^bratstva cez celine vsega sveta... Hej, ^zJata doba, ko se bo trpki kruh tujfne íspremenil v'belo pogaco doma; ko bo- í(lo zalj'l, dobUeni za tujca, rodilí biago- Jstanje v pocitku domace peci v "svobod- ^ni" domovini, delu "velike slovanske bo- ^docnosti"... Oci se. jjnL^yeÜárwi pFiga-- Ákovanja necesa . yelikega,, mocnega, kar -jcjíso jim kot mayjric^i ̂ en sljkaje, hlastajb-

^b^s.ede .i¡.n,.gowQrnikov, -va.- inbecííi dpmov, dpmpv-. y raj pod rde- jecd zyezdo... _ : ' kot..Pri pryih — razocaranje in ¡beds, pri' ko(Irugih — pi'icakovanje in bogastvo» pri 5

obeh pa sreca: sreca, da stopajo z ladje zraiz Évrope ,na ameriSka tía, in srecay da istvsto^ajo na ladjo vEvrppp z ameriékih potal... Ladji, zasidi-ani v lukí, pa glé- 'dat^to. srecanje, ii je sJovo; ena g -svet-" je.lim imenom. na bolea-."Sveti kriz", dru- v cira na ,:dimniku .a "rdeáo peterokrafcozvezdo",

Mnenja snto„da je vse cisto prav in' ^V redu.

Kdpr . ne iyeciümei..ra2rocarancem nad v A

d

P

in

V

oiiiovino, naj gre sam tja in naj polo-zi svoj pi-st v njeno rano. Prav na danodKoda "Partizanke" — (Bela nedelja)— je govoril evangeiij: "Blagor njim,ki niso videli, pa so verovali!" TodaIjudje so Tomazi in prav je in v redu, dagredo tja, kamor grerio. Mi jim zeiiinosamo: Sreciio pot! Prav malo pa imnniovere, da bi se mogli vrniti kaj kmalunazaj in nam podati pricevanje o svojemvidenju in izkustvu.

Drugim pa zelimo prav tako: Srecenprihod! Naj se jim muka sedmih let

spremeni v udobnost tistih, ki odhajajo!Krizajo se ladje in zamenjavajo se

usode.

Kje bo prihodnje srecanje? In kaksnobo? Mnogo vere imaino, da bodo potni-kom "rdeée zvezde" blestele oéi od solza

razocaranja, potnikom "svetega kriza"pa od veselega pricakovanja necc.sa velikega, mogocnega, knr prido po vsa-kem razpetju t)a kriz — od vere da

vstajajo tudi grobovi in se trgajo So -tako zelczne zavese na dvoje...

Clledam obo ladji v nasi luki: kot jeprva bela dlan, oklepajoca se kriza, di"U-ga pa krvava, v nebo dvígnjena pest...Na krovih obeh je slovenski clovek —

Daveta v.seameriska konferenca,,jc zaóila zasedati v Bogoti, pre-atolnici Kolumbije, koncem marea in je V prvih desetih dneh za-sedanja ¿e nacela troje giavnihvprasanj in sicsr: 1. organizacijagospodarskega sodelovanja obehameriskih kontinentov; 2. vprasa-nje evvopskih posestev v Srednjiin Jiiióni Ameriki in 3. skupnoobrambo .stalisce proti rovarjenjuMoskve V tem delu sveta. V pra-sanju crganizacije borba proti ko-munizmii pa js med drugim Ko-lumbija bila Jega naziranja, da jetreba vodití borbo proti komuniz-mu .samo na polju idcologije in dani treba preganjati posameznihkomunisliénih partij, dokler-te nepreidejo k nasilnim sredstvom zauvcdbo svoje oblaati v posameznihdriíavah. Vsaka drzava pa naj sama zase odloéa o obracuiui s ko-

munizmbm in zato skupne obram-bne fronte ni potreba, kakor je napr. lo predlagala delegacije oiiskerepublike.Teda deveíi dan za.sedanja kon

ferenca je vso Bogoto zajel valdivjega ropanja in klanja; v ne-

llbispo de SaiL Luis. S. K. Iloctor Di |P Pasiiun visitó a los Eslovenos |ií ií5 En los primeros días del mes de Abril el Obispo de San Luis, 0^ S. E. Doctor Di Pasquo, hallándose en Buenos Aires, visitó algunas Ú■A veces a los refugiados eslovenos, llegados en el buque "Sonta y

Cruz". En la iglesia de! Santíssimo Sacramento en Buenos Aires ñ0 S. E. Di Pasquo ofició una misa -de agradecimiento; participaron al yy í-ervicio religioso el Director deU Hotel de Emigrantes, Sr. Krause;^ Jes fiscales de la Sociedad eslovena en Argentina y casi todos los 2^ refugiados eslovenos. Durante su sermón S. E. Di Pasquo explicó y^ los sufrimientos del pueblo esloveno, el martirio de los refugiados yy eslovenos y trazó las perspectivas para su nueva vida en Argenli-y na. Un "Te Deum" concluyó la solemne manifestación religiosa. '4y Para su visita a la casa de los refugiados eslovenos en Bue- $^ nos Aires el Comité esloveno organizó en honor de S. E. Di Pas- f'(h quo un solemne acto. El Presidente de la Sociedad Eslovena, el y> abogado Doctor Milo¿ Siare en su discurso elogió la obra del iy Obispo de San Luis y subrayó la eterna gratitud del pueblo eslo- yy vono para la ayuda tan larga y desinteresada. S. E. Di Pasquo ^^ contestó que lodo lo hecho fué realizado por sentimientos de la g4 Caridad cristiana. Durante su audiencia especial ante el Presiden- «y fe de la Nación, S. E. JUAN DOMINGO PERON, solicitó una solu- ^y ción completa del problema de los refugiados eslovenos. 4y La visita de S. E. Di Pasquo a los eslovenos permanecerá co- ,5J rao un acontecimiento inolvidable y un recuerdo de inmenso agra- 51 decimiento para la obra en favor dé tantos refugiados. 2

se pogledata. Rumen val pod pjimaje 'kof moten cas, ki ju vezoc razdvaja,kot da sta.na razlicnih obalih. Kaj lah-ko vodo zjasni?

Zato'.pa so — jiazocaranja: cistijozrak in vodo in oci, da se yidimo naistehi valá in se poznamo jasno kotpo vihárju.

"Santa Cruz" je priplula ¡z take bur-je... "Partízanka" s harmoniko zavijav cikion...

PRIHOD 5L0VENCEV , ■ „

16. III. prislQ 13 Sloveneev, 19. III.z ladjo "Sestriere" S, "Laura" 22.III. ~ 9, "Argentina" 26. III. — 5"Santa Cruz" 29. III. — 517; "Tu-cum.an" 1. aprila — II, "Griti" 2.aprila — 1; "Ravelío" 3. IV. — 44(R.A.F,). Napovedanih je .se vecladij, med prvimi "Gerusaleme" in"Philippa", .katerih v.saka bo pri-pelj.aia nekaj Slovenesv. V Bagno-lijij se pripravija vecji transport7.0. prvo .-polovico aprila. Kdaj bo

■ odsel in kdaj bo prisel sem, se ni zadnjem casú Je prislo zopet naznanjano. Za, mesee april je

vec SlóveficeV z razliennni ladjami predyedenih veé transporto-vV Argehtino. Z ladjo "La Crois" Je manjsih skupin.

kaj ui'ah se je pokazalo, kaj more-jo komunisti napraviti s prestolní-co drzave, ki ze petdeset let ni ime-la nobenih revolucionarnih prs-cbratov, V petek 9. aprila je bilizvr.íen atentat na voditel.ja libe-ralne stranke Gaitana in nekaj mi-nut nato sa je zacslo ropanje inpoziganje po mestu. V prvem hipuse Je celo zdelo, da gre za obracunm."ci liberaiiio in konservativnostranko; toda kmalu se je izkaza-lo, da so tokrat staro naaprotjemsd dvama glavnima .stivankamaizrabiie tretje sile in sicer — komunisti. V nekaj iirah je bila nalosastavljena skupna liberalno-kon-.servativna viada, ki je med pi-vimiukrepi proglasila objavo, da jeKolumbija prekinila diplomatskestike s sovjeti v Moskvi.

Koniunisticno zaroto pri tej re-voiucijí dokazujsjo naslsdnji do-godki: 1., ko se je zavela konferenca v Bogoti, .so komunisti prepla-vili mesto 7. letaki uapadajoc Mar-.''halla in ameriski "imperiaiizem" ;

•2. na predvecer umora líberalne-.ea voditei.ia Gaitana je vodstvokom. partiie imelo sejo in izdalo.possbne ukrepe za dolor-ene do--.godke; 3. takoj po atentatu soIjudje morilca tako zdelali, da nimogoce spoznati njegove Identite;4. komaj je bil umor izvrsen, so zebilí na svojih mestih komunistic-ni voditeiji, ki so dirigirali mno-zico in jo usmerjali, kaj in kakonaj ropa in poziga; 5. komunistic-na delavska zveza je takoj razgla-sila splosno stavko in ponudilapodporo liberalcem za ma.iceva-nje; 6. v sosednih mestih so komunisti sprozili nemíre nekaj ur po-prej, predno je bil Gaitan'v Bogo-ti ubit; 7. med voditeiji, ki so vo-dili mnozico pri nemírih, so bilítudi ruski in clrugi inozemski ko-munistiííni agentje.

V Bogoti .so komunisti priradilíto reyolucijo kot generaino vajoza sliéne akcije; za vsak del sveta imajo komunisti tale navrt, kakor to odgovarja krajevninl oko-liícinam. Stalin zató ovira mir vEyropi, da bi prepreéil gospodar-■ski dvig in napredek. ki bi prehi-tel navi'te sovjetske oborozevalneindustrije; po komunistir-nih racu-nih pa je treba prepreciti, da biJuzna Amerika postala eden haj-vaznej.sih virov za uravnovesenogospodarskó sozitje in napredova-nje nekomunisticnega .sveta.

NAáIM NAHOéNIKOM!Naáe narocnike vljudno prosimo,

da nam sporoce naslove tistih svojih znancev in prijateljev, ki se nisonaroceni na ñas list, pa bi to radi,storili, ce bi izvedeli zanj. Vemo, dá.zive nasi rojaki po vseh delih Ar-gentine in Juzne Amerike. zato smoprepricani, da bO sleherni storil veliko uslugo, ce omogoci prejemanjelista tistim, ki bi vsaj po naiem lista, ce ne morojo drugace, radi pri-padali nüli slovenski skupnostÜ'

"Svobodna Slovenija".

Siran 2. SVOi^OONA SLOV.iNIJA átey. 8,

.^KOr »r. »I PASQt'O ME» SLOVEIVCI

V casu, ko jc prispela Jadja "Santa

Cruz" V Buenos Aires, se je tu mudil lu

id prevzviseni ákof Í2 San Luisa Dr. Di

Pasc|uo, veiikodusni príjatelj in dobrot-

nik slovenskih imígrantov. Tudi to pri-

liko je prevzviseni vladika porabil zato,da je po svoje — to je ocetovsko — po-zdravii novodosle Slovence.

2e takoj drugi dan jih jo obiskal v

Iniigracij.skcm liotelu ter se z njiini pri-jatoljsko razgovarjal, predvsem z bo-

goslovci, katoriin je preskrbel nadalje-vanje bogo.slóvskih stiidij.

1. aprila je daroval — kot zahvalnn

sv. daritev za Slovence in njibov srcciii

prihod cez morje — sveto masd v cer-

kvi SS. Sacramento v uliei San Martin,

kateve se je udelezilo vodstvo Imigra-

cijskega bótela z direktorje/n g. Krause-

jein na celu ter skoraj vsi Slovenci nc-

vodoslecí z odborniki Drustva Slovencov.

Med sv. maso je ime! prevzví.scni lep

nugovor na temo "vera, iipanje, Ijubo-

zen". poudarjajoc borbo Slovencov za

phranitev vero med svojim narodom .ter

njihove velike zrtve in trpljenje; vzí-gal jim je iipanje, da stopaio na zcmíjo.kjer so ¡judje prav tako prozoti zivevero, in jih bodo sprojeli z vollko l.iu-beznijo; toda tudi Slovonci nnj odpuetesvojim sovraznikom, zaradi kateiih so

moral! toliko trpeti tioma in v pfgimii-stvu, da bodo v novi dezeli zivc'i iz

Ljubnzni in da bodo deíezni Ijubezni.Govor provzvísencga ákofa je prevaja!g. Janez Hlaclnik, ki je .5o posebcj po-jasnil argentinskim iidelezencnn punienslovesnosti. Na koncu sv. mase jo prevzviseni zupel Te Dciim, kateremn jo od-govorila vsa cevkev z mogocnim "TebeBoga hvalimo".

Prevzviseni g. ákof jo ponovno obiskalsloven.ske novodoslece v Hotelu ."2. apri- •la, tor se dal vückrnt slikati z njimi.Zlasti z bogoslovci in otroki.

Zvecer istoga dne pa se je odzval va-bilu odbora Drustva Slovoncev na iZrcd-110 slavnostno sejo, ki se je je udelezilV sprcm.stvu castnoga prertsednika dru

stva g. Janoza Hladnika in zupnika —gospodarja poslopja, v katerem imiidrustvo proatorc, g. Figallo-ja. Ob na-vzocnosti v.seh odbornikov je predsednikodvetnik g. Miles Stare pozdravil Prc-vzvisenoga v kratkem nagovoru, v katerem je poudaril, da sino Slovenci, kotprotikomunisticni brezdomci, veseli vsa-ke dobre bcsede ob prihodu v Argentino. provzviáeni g. skof pa se jo tudi zvelikodusnimi clejanji in prav z ocetov-sko Ijubeznijo zavzel za ñas in nain nti-fa pot za novo zivljenje. Pokazal je

■ odnstveni primer, kako se je vzivel v^!'stvo slovemskega naroda kot ze po t^a-diciji izrazito katoliskega, v zadnji do-Li pa táko odlocnega proti komunisticnoborbeiiega, ter je zato ponudil zavctjenajprej njcgovemu duhovskemu nara-scaju, fer mu reáil bogoslovno fakultetnPoteiii pa je tudi ponudil prvo strehodruzmam z innogiini otroki kot operopri prvih korakih k ustvarjanju noviheksistencij. "Vase ime, Prevzviseni, boostalo zapisano v nasih srcih in v nasizgodovini kot enega prvih in iiajvecjihdobrotnikov novodoslih Slovoncev v Ar-gcntini!"

Prevzviseni so je nato zahvalil za po-zdrav, poudarjajoc, da se prava krscan-ska karitas ne sme javljati saino v be-aedah, temvec predvsem v dejanjih. Po-vedal je, kako je prislo do tega, da seje odiocil sprejeti slovensko veliko se-ineniSce. In potem se druzine, nudec timhiso, ki naj jim nudi prvo pomoá, do-kler se ne osamosvoje, na kar naj pre- (puláajo prostor novim príhajacem. Svo- 1jo veliko nakionjenoñt je pokazal tudi is tem, da se je v avdijenci pri predsed- jniku Naroda generalu Peronu zavzel zn j

celotiio i'Ositev sloveinskega begunskega <vpralaiija, zlasti zn ene reveze, ki caka- <jo na reSitev v Avstriji in Nem¿iji. Pre- f

vzviseni -je o.stai v prijaznem pogovoru

z odborniki'drustva se dobro uro.

V soboto 3. aprila so je Prevzviseni g.

ákof odpcijal v inesto svoje stolice, ka-

mor je povedel 12 slov. bogoslovcev, 3

diihovnike in nekaj bogoslovskih kandi-datov.

Prevzvisenemu g. skofu Dr. Di Pas-quo, velikemu dobrotniku Slovoncev, ze-limo Slovenci se mnogo iet zivljeiija vduliovno rast njegove skofije, in z upa-njein, da bi mu slovcnski duhovniki mo-

gli biti pri tem v oporo in pomoc, slo-venski imigrantj pa v veseije!

IZ VSEGA SVETAV Zdru/.en¡h drzavah je predsednik

Truniaii podpisal *Mai'shaJJov nacrt zapomoc Evropí in je bil za predsedniJcakomisije, ki bo podporo nakazovaía,imenovan anieriski industrijaJec Hoff-man. — Obenem se iitrjuje v USA pro-

pricanje; da je mozno ohranítí mir samo tedaj, ce bo vojna sila U.SA tako mo-

cna, da bo sleherni napadalec (Rusija)vedel. da je ñapad obsojen na neuspehin napadalec obsojen na popolno uni-cenje. — "Vojni rtiinister Forestall jeponovno ízjavíl, da sovjeti atomske bom-

lik

KAJ JE NOVEGA V ARGENTIiVIMed spaniji) in Argentino je bila pod-

pisana nova gospodarska pogodba.Predsednik Cospodarskega sveta Miranda jo V po.sebiii izjavi povdaril, da novapogodba ni le izraz gospodarskih potrebin ni navadna trgovinska pogodba, ain-pak pvevevajo to pogodbo tudi posebnacustva prijateljstva in posebne poveza-nosti, ki jo cuti Argentina do svoje "do-movire - .matero" Spanije. Pogodba jebila podpisana v .slavnostni obliki vviadni )ialaci v navzocnosti generalaPerona in najvisjih drzavnih prcdstavni-kov. — Pogodba doloca med drugim. dadobi Argentina v spaiiskem pristaiiiscuCadizu svoboiino zono, ki bo iiosila imapo generalu Peronu.

Visoko odlikovanjc- je'v imenu drzav-ne oblasti ízrocil general Perón skofu v

Rcsistenciji za njegovo veliko socialnoin kulturno délo v pokrajíni Chaco. SkofNicolás Di Cario je projel odlikovanjena posebni slovesnosti v vladní palaéi vnavzocnosti obeh kardtnalov Argentine.apostolskoga mmcija in diugih odlicnihosebnosti.

Mezdno glbaiije v bancni stroki se nizakljucerto in se vedno gvozi ponovnastavka banciiih nainesceiicev. 'Vladñeoblasti 80 objavilo vec pojasnil, ki do-kazujejo, da to gibanje ni bilo zgolj stro-kovno, ampak da je bilo tudi pod vpli-vom Ijudí. ki so hoteli rusiti enotnostargentinskih strokovnih zvcz. Viada je

imenovala posebnega komisarja, ki bovodil liaprej celotno gibanje.Dan delavstva bo vsa Argentina sla-

vila slovesno dne 1, maja. Vso proslavobo .vodila glavna argentinska Splosnazveza. V prestolnici bo glavna prosiavana Nueve de Julio. Posebna dolavskazastopstva bodo priSla s poaebnimi vía-kí iz vseh glavtiih srcdisc Argentine. Naglavncm zborovanju bo sprejeta resolu-cija. ki pravi, da naj se v ustavo -sprej-me Listina o prnvicah delavcev.

Argentinska viada je ponudila Danskisklenitev nove petletne trgovinske po-godbe. Argentina bi na Dansko izvazalaziasti zito, oJje in razne industrijsfceproízvode. Argentinski izvoz bi dosegelv.soto 26 miljonov doiarjev in Danska bipolovico argentínskega blaga placala ssvcjími industrijskíini proizvodí, ostalopolovico pa z dolarji in funti. Argentinaje pnpravijena Danski ponuditi dolgo-rpcno posojiío v dolarjih in funtih.Argentinska soíska krizarka "Argen

tina "bo dne 20. aprila odpiuia na velikokrozno potovanje okoli sveta.Nova uprava podrzavljenih argentin

skih zeleznic je sklenila povecati in mo-dernizirati argentinski zelezniski park.Tako je uprava zo kupila 75 najmoder-nejsih. lokomotiv. v Zdruzenih drzavahArgentinski parnik "Rio Artel" je ¿epv.peljal prve stiri lomotive; ostale lo-komotive bodo vse pripeljali na nvgen-tmskih parnikih iz Zdruzenih drzav

¡Nacrti za treijo vojnoV teh mesecih se toliko govori o tve-

tji vojni in v nekaterih predellh' (Berlín, Perzija, Trst in Grcija) od casa docasa napetost tako naraste, da se zdi,da bi zadostovalo, da kdo prehitro spro-z¡ pusko, pa bi ze bili v novem nietezu.Zato objavljamo danés porocilo o tem,kako se v spanskí castniski soli uce onactrtih za tretjo vojno. S tem pouceva-njeiii so v Spaniji zaceli zc v letu 1945,brz ko se je koncala druga svetovna vojna. General!, ki poucujejo na soli, so po-stavilí datum za ízbruh vojne med Ru-sijo ín Ameriko v leto 1970 in bi se ponjihovem vojna takole, razvijala:Ruska ofenziva: Sovjetska vojska se

bo razlila v vojno s sodclovanjom nem-ske armade. Najprej bi sovjetska vojska zasedla Severno Afriko in sicer pod-vocje od Tripolítanije do Dakarja. Topodrocje bi sovjetska vojska rabila zaletalske napade na Zdriizene drzave.r?toca8no bi sovjetske vojska z komun.

íLnT" Skandínavijo, Groen-idr?; Takoj nato bi Rusi

- Zdruzene drzave cez Alasko in5ez LaSíd bi prodirale6ez Labrador ter se zdruálle z voiskok. b. pri.ála iz Alaske. Istoíasno^ b, seizkrcale v Bvazilijj sovjetske 5ete. ki biJih Prepeljah tja na letalil, iz Senegali-je v Afriki. Med tem bi pa v sredinievrppskega kontinenta ruske cete prodrle v Francijo, jo zasedle in vrdle vSpanijo, kjer bi v Andaluzijj ruska ar

inada séitila bok sovjetske vojske v Se-vemi Afrikí.

Ameriáka ofenziva: Ce bi Ameríkanciprehiteh Ruse v ofenzivi, tedaj bi seameriska ofenziva istocasno razlila izNemcije in iz morskih predelov v Se-vernem morju in na Egejskem morju;pomozne ofenzive bi se razlívale iz Per-200 in iz Baltike ín íz Alaske cez Be-nnskí preiiv. Afrika bi bila najvecjeamensko vojno oporiáce. Naloga Spani-je bi bila, da prepreci, da bí luskc pod-inornice izpluJe íz Si-edozemskega mo-yja. «panija ín Anglija bi bili veliki Je-talonosilki za strateske napade v Evro-po. Obe ti oporísci bi bili tem vaznejsi,,®''. Turéija in Perzi.ia prevec ran-

Ijiyi ín ker sta Italija in Francija preveo negotov] V políticnem oziru.

Koncem marea pa je general, ki po-uouje na soli strategijo, ie prestavil casvojnega obracuna in sedaj uci, da bo tavojna "najkasneje v letu 1952, mogocepa ze V letu 1949." Rekel je: "V trehdneh bodo Rusi v Bvestu ob Atlantikuin naloga nase vojske bo, da zadrzi Ruse"a Pirenejih. Vzdrzati homo morali tako dolgo, da zavarujemo ameriske pro-metne zveze v Svedozemsko morje ín sPotrolejskimi vrelci na Bliznjem vzho-du".

be nimojo in vodiini strokovnjaki za

za atomsko energíjo povdarjajo, da sovje-

:a ti sicer vedo za podatke o atomski enor^

1, toda se doigo ne bodo imeii indus-tríjskih naprav za proizvajanje atomskeenerg-jje. — V Bogoti je ameriski za-stopnik predlag-al ustanovitev fonda 600miljonov doiarjev za jiomoc juznoame.-riSkim drzavam, zastopnik Argentine paje predlagal ustanovitev Híedanieriskebanke s kapitalom 400 miljonov doiarjevza podeljevanje kreditov juznoamei'JS-kim drzavarn.

V Evropi se vsa pozomost osi'edoto-cuje okoli tistih tock, kjer so "átirje veliki" se obsojeni na skupno sodelovanjein sicer na Beílin ín Dunaj. IKer sovjetine merejo s svojo "mrzlo vojnn" izseljc-vati niti V 'VarnostnGm svetu Zdruzenih

narodov, niti na konferencah stiríh zu-

nanjih niínistrov, ker so te odlozene naj-brz za vedno, pritiskajo na zavezniketam, kjer se niorejo in to je v Nemcí-ji in Avstriji, Iz Berlina hocejo prisíii- ■ti zaveznike na umik iz mesta, in isto sesedaj pripravlja v Avstriji. — Potemko so Sovjeti zaprli zelezni zastor nadCeskoslovasko, skus^ sedaj svojo stra-tcsko obrabno 5rto izenaciti se vAvstiiji in Nemciji in vkljuciti v so-vjctski komunisticni sístem se tiste dele Avstrije in Nemcije, ki so pod so-vjetsko okupacijo. — V Ifaliji bodo tnedeljo 18, aprila .volitve in splosnoprevladujejo napovedi, da komunisticnibJok ne bo dobil toliko glasov, kakor seje to predvidevalo pred nekaj tedni-(40% glasov). -B Finska je podpisalapogodbo s sovjeti v Moskvi; vendar do-locbe niso isto kakor v pogodbab medsovjeti in baJkanskimi sovjetskimi sa-telíti. Ob podpisu pogodbe s Finsko jecelo Stalín poveliccvai pomen maiihdrzav in njihovo enakopravnost z veli-kimi sosedi (kakor da b\ avet mogel po-zabiti, da je nekaj tednov poptej Ceskcv-.slovaska ravno zaradi Stalinovih spletkizgubila svojo neodvísnost in svobodo).— Pri delnih obcinskih volitvah v An-gliji pa je delavska stranka izgubilaprecej glasov v korist konservatívcev.V Aziji je tezisce vseh spomih zadev

se vedno osi-edotoceno v Perziji, kjer hoce sovjetska viada doseci osJabljanjev.seh amerískih in angleskih vpíjvov.Toda tam, kjer bo verjetno najprej iz-bruhnil prihodnji konflikt, postopajo sovjeti mnogo bolj zakulisno in prevídnokakor pa na pr. na spornih tockah vEvropi in drugod. Spori v Neméiji in

_ Avstriji ter nemiri v Juzni Ameriki sole manevri sovjetskih priprav, ki najodvrnejo pozomost od glavnega predela: od Perzije in Dardanel. V vsej ruskizgodovini pa je bil (in se bo) ta predelnajtrsi: luska vojska se .je otresla Na-poleona ín Hitlerja, ko je branila svojozahodno mejo proti vdoni iz Evrope, izgubila pa je vec vojn na jugu (vojni po-hodi carje'v proti jugu ín izgubljena

krimska vojna v Jetih 1863-60.). Tudi

vojske mongolskíh kanov so izkrvavele

V teh podrocjih.

OPOZORILONasim narocnikom in prijateljem spo-

rocamo, da smo doslej vsem narocnikomrazposlali vseh seden stevilk nasegalista in da z danasnjo stevtlko prejema-jo 8. stevilko. Ni pa izkljuceno, da la alioni zaradi raznih okolnosti te ali one

stevilke ni prcjel. — Vse tiate, k¡ listaV redu niso prcjeli, pro.símo, da nam losporoce, da izvcdemo polrebne reklama-

PODPIRAJTEN /í í l I S I !

TISKOVNI SKLAD

Za tiskovni sklad "Svobodne Sloveni-je" so darovali: F. M. 2.60; J. A. 5. •V. F. 4.—¡ N. N. doiarjev 50.—Iskrena hvala!

"Svobodna Slovenija".

étev. 8.

ürustvo za kulturijo sodelovanje medJugoslavijo in Sovjetsko Zvezo 3c itnelo-obciii zbor v Bcogradu. Dosedaj je bUpredsednifc slovenski koinunisticni pu-blicist Boris Zihevl. V novera odboi-u sosedaj naslednji Slovencr. Josip Rus, sod-nik; Mai-iap JurkoWc, knjizevnik; Bo-.ja« Stih. casnikar; Boiidav Jakae, sli-kav; Boris KaUti, kipar; Boris Ziherl,puWicist in Vanda NovoseJ. Novi pred-sednik pa je Srb Marjan Sulmovic,

Umrli so: Vera Stanko (nenadoma);Mavija Ilc, gostilnicarka, Dolenja vaspvi Ribnici; Francka Kulis, trgovka vLjubljani (nenadoma); Cecdija Kavc-nik. vdova preds. apel. sod.; AntónVrsek, Kranj; .Tanko Ktamer, solski u-pravitelj v pokoju v Celju; Matija Men-•cej, bivsi '¿upan na Igu; Joze Smertnik,ravnateij Celjske posojilnice v p.; Ri-bavd Stndnieny, obratovodja v Maribo-ru; Zavodnik Jakob. postni ui-adnik v

pokoju, Ljubljana; Val. Colaríc, vdova pomajorju; Matej Vunderl, iicitelj v Ptu-

ju; Leopold Ruzic, zeleznicar v Murskí

Soboti; Oskar Vracko, polieijski svet-nik V p. V Ljubljani; Marija Menciger,roj. Polajnar na Jesenicah; dr. FrancJanzekovic, ravnatelj v. p,; Franc Do-lenc, pasar v Ljubljani; Ivan Golc, Do-lenji Logatec; Mara Sraole-Supan, Ljubljana; Alojzija Volavlek, Radna priSevnici; Franc Ozvatic, zupnik v Smart-nera pri Rozni dolini na Koroskem; Re-

so Plisar, g-ostilnicar v Murski Soboti;Lado Velkavrh, gostilnicar v Ljubljani(zadet od zlocinske roke, kakor praviosmrtnica); Cirü Lilek, postni inspek-

tor V pokoju, Ljubljana; Marija Cihelka-

Zimmerman, vdova po nadsvetniku, Za-

sovje.

Ljubljanski listi so le zelo kratko pi-

•sali o trapicni srmti ceskoslovaikega au-nanjega ministra Masaryka.

Ljiib/janska aniverza bo tudi proslavila

GOO letnico Karlove pníverze v Pragí.

Stetje prebivalstva so dne 15. marcaizvedli v vsej Jugoslaviji. Listi so nekaj

dni prej navajali podrobnoati in pisali,da bo stetje podprlo izvajanje petletke.ilud in grd ñapad na msgr. Podgorca

Yaradi obnovitve Druzbe sv. Mohorja vCelovcu je dne 14. marca napisal v Slo-vanskem porocevalcu prof. dr. Antón'Trstenjak.

Kultnrne nagrade je v'" niarcu razde-lila beograjska viada. Od Slovencev soprejcli nagrade: Misko Kranjec za román "Para sv. Ivana", Joza Horvat zadramo: "Pást pred nosoin"; Josip Víd-raar za prevod "Sola za zene"; ZdenkoKalin in Karel Putrih za kip "Na Ble-du"; kiparja Boris Kalin in FranjoSmerdu za kip "Na Bledu"; slikar Pen-gov za fresco "Na Bledu": Marjan Ko-zina za simfoniéno .pesnitev "Ilova go-ra"; Trost Antón za koncertno délo; re-iziser Stupica za rezijo drame "áe taklisjak se nazadnje ujame"; Hinko Les-kovsek za rezijo "Figarove svatbe"; na-grado sta tudi prejela igi-alca Stane Se-ver in Bozena KraJjeva.Cene piva y Ljubijani; pívo v stekle-

nícah 10.50 do 11.50 din; polJitrskivrcek 9 do 10 din; 3/10 litra 5.60 doG,50 din.

Na mamutski skakalníci v Plañid sobile dne 14. marea tekrac. Od tujcev soprisli le ñvicarji, Poljaki in Franeozí.Bosegli so: Finzgar 97 m; Polda 120 m(d); — d — pomeni dotik in ne padec;drugf skok 109 m (jugoslovanski re-kord); Razínger 82, Zalokar 102 (dy,100 m; Mezik 100, 106 (inta nepreko-sljiv síil in pomeni po izjavi tujcev sve-tovno kvalííeto; Pribolek. 100, 106; Svi-carji: Blum 102; Tachanen 106, 109 (p);Zurbrigen 100 (p): Stump 99; Francija:Lichini 103, 107 (p): Monfer 102, Char-let 10". Pri popoldan.skih skokih pa sodosegli Mezik 108 m; Razínger 95; Zalokar pa se je ponesrecil, ker je izgubiJravnotezje takoj pri odletu, vendar po-skodbe niso smrtne; Svlcar Blum 121 m

:s padcem; Poljak Wieczorek 82 (p);

s ; C E ODN A SLPVENUA

Novice iz SlovenijePolda pa je toga dne popoldne Ictel 120m in pristal samo z dotikom i-ok, a bvezpadca, vendar skok ne bo priznan.

Ljubljanski listi so se dne 12. marcasilno razhudili in objavili Tanjugovoporocilo pod velikim naslovom: "Vojni'clocinci iz Italije odhajajo v Argentino".Tako pisejo: "Skupina 1100 mednavod-nih vojnih zlocineev iz taborisca za ta-

kohnenovane buguncc v Italiji je odpoto-vala iz Napolija v Argentino z ladjo"Santa Cruz". S tem Iransporlom je od-potovalo tudi mnogo faliatov, cetnikovin iistasev, vojnih zlocineev, ki jih ita-lijanske oblasti niso aretirale kljub za-htevam jugoslovanskega poslanistva vRiinii. Z isto ladjo je odpotovala tudiskupina 300 inozeniskih vojnih zlocineev. ki so jo s posebnhn vlakom pripe-Ijaii iz Nemcije v Neapelj. V transpor-tu so razen jugoslovanskih tudi poljskihin madzarski fasisti. Tako sta v zad-njih treh mesecih ameriski ladji "Santa Cruz" in "General Blake" prcpelja-li iz Ttalije priblizno 3000 mednarodnihvojnih zlocineev v Argentino, Perú inVenezuelo". Porocilo je datirano iz Rima, kjer je dopisnik Tanjuga neki Opa-cic. "Tanjug" proglasa za vojne zlocin-

ce vse, ki niso komunisti.

Dvc slovenski novi malí sta bili na

velikoncni pondeljek v Rimú. Oba no%'o-

masnika Vodeba Rafka in Seguía Fran-ciska je na velikoncno nedeljo posvetílkardinal Fumasoni - Biondi v kolegiju

Propaganda Fide.

Ucbenik v slüvenskih solah: Ljublja-

ska komunisticna viada je za slovenskc

solé predpisala kot ucbenik za zgodovi-

no knjigo sovjetskega zgodovinarja Mi-

sulína; "Zgodovina starega veka." V tej

knjigi so tudi tile stavki: Znanost je do-

kozala, da ni zivel nikak Kristus; "Sv.

pisitvo obsega proizvode hcbrejske lite-rature in mnozico dinigih bajk." S tako

laziznanostjo sedaj v Sloveniji komunisti

ubijajo V mladini versko prepricanje.

Beg iz Jugoslavije: Konccm marea jena dan pribezalo v Italijo 11 mladencev,

ki ne inarajo na vojaskl rok v Titovo

vojsko.

Izlet le Gospe Sveti: Slovenski be-gunci iz vse Koroske zlasti pa iz Spita-la, so na velikonoéni pondeljek' prire-dili romanje k Gospe Sveti. Dasi je biloprecej ovir in tezav, je vendarle romanje k temu najstarejsemu slovenskemuMarijincmu svetiscu izredno lepo áspelo.

Smrtno sta se v Brdih ponesrecila oz-novca Sirk Alojzij iz Hlevnika in nekitov. Lado iz Vipolz.

/

Beg druzin: Iz Robedisca v KobariS-kem kotu je ponoíi dne 9. marca po-begnilo v Italijo pet druzin, skupno 29oseb. Pobegnili so. ko so bile na mejistraze odsotne.,

Dve smrtni obsodbi: V Bcogradu jebíla velíka razprava proti uradnikomzveze nabavno - prodajnih zadrug Srbi-je. Obtozenci so se zagovarjali zaradi ta-tviii in poneverb in sta bila na smrt ob-sojona Slovenca neki Miha Erze in Josip Gahrácek.Kaj je z Urlicem? — Lanako leto so

komunisti na Goriskem ugrabili dirck-torja lista "Demokracija" drja AndrejaUráica in ga odveli v Jugoslavijo. Trza-ski listi so dne 23. marca objavili novi-co. da je neka oseba, ki je bila zaprta vSezani. v seáanskih zaporíh spoznalaslovenskega casnikarja Ursica. Tam soga sodili in odpeljali v koncentracijskotaborisce Lepoglavo.

Preureditev Ambrozevega trga v Ljubljani: Na tem trgu in v bliziní bodezgradili pet velíkih stanovanjskih blo-kov tako. da bo Zamikova cesta pro-drla na Poljansko cesto in íez Poljan-sko cesto na áentpeterski nasip: tako

bode iiapravili najkrajso zvezo med Do-

lenjsko cesto in severnim delom Lju-bljane. V novem bloku bodo petnad-stropne stanovanjske hise in v vsembloku bo 90 samskih in 53 dvosobnih

druzinskih stanovanj. V teh hilah bodosmcli stanovati le clani sindikatov in ti-

sti, ki bodo "najbolj prispevali pri pro-stovoljnem delu na teh stavbah.Umrl je v Zagrebu nadzupnik dekan

Julij Vajdn. Umrl je 10. febr., pokopanpa je bil dne 13. febr. istotam, Osmrtni-

co V Hstih je priobíil dr. Peter Kova-Cic, cpat celjski.

Preselitev beguncev v Italiji. — Po

porocilih iz Italije so zaveznilke oblasti

V zadnjem casu prcselile vecino beguncev iz dosedanjih taborisc v Barletti in

Tranijii v taborisce Bagnoli pri Neap-Iju. V to taborisce so preseiili vse onebegunce, ki imajo ze vize za emigracijoV Argentino. Ze pred preselitvijo veíine

beguncev iz Barlette in Traiii.ia v veli-

ko zbirno taborisce Bagnoli, jo prisla V

to taborisce tudi vecina slovenskih be

guncev iz senigalskega taborisca, ki se-

da.i vsi cakajo na prevoz y Argentino.V Juznih Tirolah in sicer v Freiber-

gu se je dne 25. marca smrtno ponesre

cil iogaski zupnik Antón Skubic. V

Frciburgu je pokojni zivel nad eno lelo

in je imcl pri sebi 80 letno mater in

sestvo.

Stran 3.

Navodila komiiiforma. — Kominform

je narocil komunisticni partiji v Italiji,

da moraju njcni clani nndzivati in vohu-

n i t i jugosiovanske nntikomunisticneemigrante in v Beograd nato porocativse, kar jim je naroceno. Ista navodila

je kominform dal drugim komunisti£nimpartijam v drzavah, kjer zive antikomu-nisticni begunci.

Naborí. — Neko porocilo iz Slovenije pvavi, da so titovska poveljstva za-

éela klicati na ovozne vaje celo starej-

se duhovnike. Celo sam ljubljanski po-

mozni skof Vovk je bil spoznan za spo-

sobnega za nuvadnega vedova.

Napadi na narodni odbur in dclo drja.Kreka. — Ljubljanska "Ljudska pvavi-ca". glasilo slovenskc koimmisticne pav-tije, je dne 18. marca zacela silovito na-

padati dolo narodnega odbora, drja Mi-he Kreka in Gabrovska. Napade je pod-pisal neki Mol.

Ljubljanski tramvaj je v letu 1947

picvozil 29 miljonov potnikov, kar jeizredno visoka stevilka. Pvebivalci Lju-

liljane se torej v teh casih morajo mnogo bolj posluzevati tramvaja ko pa po-prejsnja leta. Verjetno je tudi steviloprebivalstva v Ljubljani preseglo prvihsto tisoc.

Prbces v Ljubljani. — Kakor porocajolisti,, se je dne 12. aprila pricel v Ljubljani preces proti prof. Mirku Bitencu

in 12 soobtezencem.

PO ARGEN UNINovcdosli slcvenski imigranti se

zanimajo za zivljenjs v raznihkrajih Argentiiie. Zato ob.íav]jamonekaj porocil, ki smo jih prejeli.Omijeva zemlja. Zadnja skupi

na Siovencev — 7 po stevilu—, kije odsla januarja na délo na Ogiije-no zemljo, naiü .«porocá, da zaslu-zijo tam kar dobro. Nekateri za-sluüijo po 2 in Vw pjsosa na uro,drugi, ki postavijajo parkete, papo 3 pesóse na uro. Klima ni ne-zdrava, vendar ni za takega, ki jeobcutljiv za prehlade. Vreme senamrec zelo spreminja: dez pa zo-pet mraz. itd. Veter mocno pihain zelo .pogosto. Ognjena zemljaje znana kot zelo vetrovna dezela.Evtre Ríos. Slovenec poroía od

tam, da je klima priblizno takakot V Buenos Airesu, samo da jebol) vroée. Povprecna je 18'. Ko-marjev pa ni niti toliko kot v Bs.As. Zasluzek je slab. Dober spa-cialist iraa 10-12 pesov na dan, na-vadni delavci pa 6-7 pesov na dan.2ivez je malo cenejsi, sadje pa jedraz<e kot v B. A. Stanovanje ni1u problem. Ko si clovek zasluzipar sto pesov, si ze lahko po.stavibarake, ker je svet brezplacen.Vcasih ga sicer zalije voda, a to lemalokdaj. Mogoca enkrat vsakih15 let kake 1/2 m visoko. Stanovanje se dobi tudi v me.stu. ki ste-je okrog 45.000 prebivalcev. Dru-ge industrije razen lesne in mesneni.

Córdoba. Déla v Cordobi je do-velj. Prednost pa irrtaja zidarji inmizai-jí. Podnebje je za nase Ijudiugodno. V blizini mesta so valikihribi. Slovencev staronaseljencevjo kakih 200. íiive dobro: vecina"ima svoje bise, pa tudi velike bisa. Nskateri imajo poleg sluzbe tudi majhne trgovine. Slovenci sta-ronaseljenci imajo tudi svoje- dru-stvo, ki ima lastno biso. Toda drii-.stvo je pod precejsnjim vplivomkcmuiii''ticne propagande.

iz Cordobe: Titovski poslanikvArgentini, generaini major Franca Pire je V drugi polovici marcaobiskal Cordobo. Toda godilo semu je tamkaj zelo slabo, ker so mu

zlasti Hrvatje tako zagodli, da jepredcasno odpotoval nazaj v Buenos Aires.

'Pesnik tíwafákc

Smiffvacíjc

Vinko Nokolic: Oskvrnuto proljeiie

(Buenos Aires 1947. G 5).

Vinko Nikolic je po zbirki v Rimú(Izgiibljena tlomovina) izdal sedaj diu-go zbirko ter tako postaja najvidnejsipesnik hrvatske emigracije. Pa tudi r,;inajgloblje dojema hrvatsko usodnost ter

skusa s percsom — z zuvnalisticüim inpesniskim — "sluzili Domovini, njeniSmrti in njeni Svobodi. Ta zbirká je pn-.svecenn v glavnem njeni — Smrti, terjo je zato zunanje vkljucil v dve hrvat-ski "Pietú"; Mestrovicev kip in Beln

Csikos-Sesiovo podobo, ter jo se pose-bej posvetil "mrtvi hrvatski mladini". okatcri pove v dodatku, da je bila pokla-

na spomiadi Icta 1945 po vrnitvi y Tito-vino. Ta pi-vi ciklus jo pesnisko mocan,

globoko custven in z izrazitimi koncni-mi poantami. V njih je tuga vklcsanakot na klasicnem marmornatem spomeni-

kii. Drugi — i'imski ciklus — pada dolama ze bolj V retoriko, trctji — pot izEvi'ope V Argentino — so mocne podobeiz bcgunske usode: déla ir hvaleznosti

za kruh... Zadnji ciklus. ki po nepo-

ti'cbnem nosi objektivno formo "iz dnev-nika prijatelja", je v bistvii liricna osch-na izpoved.

Nikoliceva pesem ni barocno nakicc-na z novimi pesniskimi figuvami terokstravagantnimi primerami. temvec jebesedno asketska in cuatvcno globoka

ter joka v imenu miljonov...

( T"

POROCILO O RAZMERAH V CHILE

Razmcre in zivljcnske moznosli v Chile so skoraj iste, kot v Avgentini. Mno-cizne emigracije pa dvzava Chile zaenkrat se ne sprejema; le posameznikcn posebnim dovoljenjcm. Polozaj de-lavca je tukaj veliko slabsi kot v Argen-tini. Slovencev ni naseljenih. Od jugo-slovanov so Dalmatinci, vsi zelo dobrostojeci. Kakrsnekoli pomoü od njih nipriíafcovati, kar so vsi zelo titovskousmerjeni.

Stran 4.gyoBODrí^ Sí.oy,ENiíA átev, 8^

Beg - edína reSiteyM IIV I M A L IV JE PhAvE

Iz Italije in Avstri,ie javljajo obégu Ijiidi iz Jugoslavije. MedMyiiikom in Kobaridom je dezer-tiral jugsl. castnik obmejne vbj-ske in se predal it. oblastam. _Dru-go poroí'ilo iz Italije: po strasnemhudourju je priílo sem 27 begun-cev iz Dalmacije, ki so na morjudoziveli brodolom. DoJgp so se zdeskami boi-ili za zivijenjerju, dokler jih niso resili ribici inpripsljali na subo. Begunci so iz-javili, da sta tisto noc odsli dveiadji; pa o drugi ni sledu.V blizino Trsta je prispelo' 6

Istranov, ki so tri nocí tavali vnajvecjem strahu c'ez mejo. VTrst sam pa je prispelo 35 mla-denidev izpod 20 let vecinoma irokolice Reke, Labina in Rase. Pri-poveduje, da Tito mrzlicno mobili-zira deset letnikov. Jugoslovanskikomunisti so v tesni zvezi s triía-skimi, ti pa z italijanskimi. Iz Fulja pribegla u<'iteljica pravi: üi-vljenje tu je vec kot straíno. Me-sto, izpraznjeno po Italijanih, zdajsto, izpraznjeno po Italijanih, zdaj

naseljujejo s samimi zvestnimikómunisti, Zelo trpe iiradniki za-rádi draginje in slabe piaée. Odplaée se odbija se davek za obno-vo, za brezposelne, za zrtve fasiz-maj za gr^ske partizane itd. Na iz-piacilni poli je sicer zapisano, dase vae te dajatve dajejo prosto-voljno, in to mora vsakdo podpi-sati, Toda gorje ti, íe ne plaéas!V Celovec v bolnico so pri'psljalidelavca Júrete Zlatar, ki je na be'-gu preko meje na pol zmrznil. Bilje zaposleh kot pbljski delavec priSplitu. "Niprestano beze Ijudje zdalmatinskih otokov", pise nek'do.Nastala je prava manija bezati íezmorje, kar pa je silno nevárno.Neprestano so vzdolz obals vojnevajé. Kriicarijo pomorski colni, kistraljajo na vsakega, kdor se ta-koj na poziv ne ustavi. Kljub te-mu jih je 8 pobegniio pred krat-kim na ribiski ladji iz okolice Si-benika. Med njimi je bil celo nekdveletni otrok. Ubezniki pravijo:

Ñasi fitatelji so naui spbi'ociJi zeljo,ela bi qd casa do casa pojasnili raznedolocbe V argentinskeni deJavsketii prava in socialhem reda. Danés Objavljamo(inlocbe o minimálníh mezdah.

' Zakon z <lne 22.8.1946 dolo5a za ürad-

nike in deiavcé drá. uprave, samOuprav-iiili' bddelkov in inesanih drazb (z dré.

adeleábo),' ki. so spolnili 18. leto, brezrazllke spolá, ki ne prejémajo hrane a!istáfiovanja, kot minimalno pla/^o pesov200 a!i na dan najmanj po-soV 8.—. Od tega zneska se sme odte-

(jniti za hrano in stanovanje skupiio ledo 30%.

Prav tako spadajo pod dolocbo tegazakoiiu tudi ui-adniki in delavci koiice-sijskih podjetij, pogodbenikov -n podpo-godbenikov, ki vrSe javno slúzbo ali jav-na riela. Tutli osebe, katerih placa se Tacana po urah, komadih ali na kaksen

drug nacin, morajo prejeti avojo placo vsmislu gornjoga zak. dolocila;

Osebe, zaposleho v tazhih panogahgospodarstVa, imajo svoje posebne sta-tute in placilné'lestvice, ki so bilc po

t'em zakonu pevidíranü z ozivom na zzakonoiii odre^'eho ininímaJno placo. Talco so bile há pr. piinimalne place doio-cene s kolék(ivho pogodbo za gradbe-no industnjo z'áTio'26'74945 z resitvi-jo s strani "Secretario de Trabajo yPrevisión" z dne 2.5.194? in takoie cia-Ipcene z veljavnóstjo od 1. Avgnsta 1947'

oficial , S, 15.50 na dan;inédiooficial . . . . „ 13.50 „ „peón ,, 11.50peón canchero . . . „ 12.— „ „nbcni íúváj $ 260.— niesecno.

Dostavlj'a pa seveda zakon, da, ce se-kje plácuj'ejo uradnitom in delavcem vi--sj'c place kot te minimalne, kakor so do-locene z zakonom, ostanejo tudi te vvelj'avi.

Osebne noviceOlga Ivana Turk. — Na potovanj'p e

ladjo "Santa Cruz" iz Italije v Argentino je 22. marca pred prihodora ladj'e vEio de Janeiro umrla Olga Ivana Turk,hcerkica Alojzija in Marije Turk iz Ve-li^ih Lase, ki je bila rojena pred tremí'inesEci v senigalakem tabotiácu. Omrlo

_ Olgico so izkrcali v Rio. de Janeiru ánej 23. marca tev jo nasVednjega fine po'ko-^ pali na tamosnjem pokopaliséu. Turko-

va^druzina je v zadnjih letih izgubila ze-^ dva sinova in sicer so sina Janeza med

vojno ufaili komunisti doma, sin Fran-^ ce pa je, v '15. letu starosti umrl 25.^ avgusta 1945 v Monigu pri Trevisu v

Italij'i ob preselitvi tamosnjega sloven-skega taborisca iz Moniga v Serviglia-no. S tezko prizadeto di-uzino socustvu-je vsa slovenska emigrantska druziná.J'otocila. sta .se na velikonocni pon-

deljek v kapeli José Ingenieros Slove-nee Korpsec Franc, akademik Sn Hrvati-ca Povic Slavica, akademióarka. Obilo-srece!

Vesel dogodek. D.ruzina Janeza inKristine Jelenec je dobila 5. t. tn. dtu-gega sincka, ki je pri krstu dobil imeMatevzrÁnton. Jelenáevi druziní v Bué.»-nos Airesu k veselemu dogodku iskre-110 cestitamo.

Poróka. "V cerkvi sv. Rosa iz Lime nacalle Pasco sta se v nedeljo 10. apriláporocila g. Antón Jenko,' pisarhigkíuradnik v Buenos A/resü, in gdc. JeJieaBelíc, . .bivsa trgovska namesóenka vLjubljani,- kí j'e prisla z'zadnj'im trans-portóm "Santa Cruz". Poroeií ju je g.Lsdislav Lencek. Na novo 2iVljenjskopot:zclimq novopói-oéencema obilo srece.Poroka. Iz Kanade snio dobili sporo-

cilo, da se je tam porocila g. TerezijaCerne z gospodom Marusicem takoj obprihodu tjá, kamor je 'prislá koncemmarca. Ge. Marusicevi, ki je bila znanaV Ljublj&ni na Kodeljeveni in potem vtaboriscih v Serviglanu, Senegaliji, Regina Einiliji fn koncrio' v Bagnoliju kotnnvriuáena doJavks v slovehskih vi'stah,iskreno cestitamo k njeni cudovdtí ¿¡V-

Ijeéjski usod;. Cé'/i'kdo hoóé 'pisniénoizraziti cestitké, lahko piSe tía naslov:Terezija Mariisié, ■ Box ' 991 Kirklánd

Lako, Ant. Cañada.

POPIS BEGUNCEV V TRSTUZavezniska vojna uprava r

Trstu vabi ssdaj vae begunce, dase pismeiio prijavijo , pri podpor-nem uradu. Ta prijava, je sedajnujno potrebna záradi üstib, ki sez.elijo izseíitii Boslej so iiamreclahko begunci nejoQteno potovaliV Rim, da í3o tam prejeíi potrebnelistine. Sédaj jé pa jtaJijanska viada pretjpfse gíe'tíé potovanja hi iz-seljfivaniíá .poostrila. Ker begunciVer ne ifi'Oi'ejo v Rim, bo, ZVtJ po-skrbela, .da .si bodo láhko kar vTrétu ' púskrbeíi potna dovoijenjavííi ti'^tí, ki sé zéle' izseliti.Implanta "D(Mrego9 —iENj^-rego 1M2.

"Bezimo iz pekla!" SLOVENCI V NEMein'ZAPLEMBA UMETNIN Tislim Slovencem v Nemciji, (pri-

blizno 800), ki so koncem leta 1946

Ljubljanski "Slovcnski porocevalec" Slike teh umetnikov se ne smejo pre- in zacelkom leta 1947 zaprosili zaje dne 3. februarja objavil vazno odio- delovati, restavrirati, odsvojiti, zastavi- "libero sbarco" (imigracijsko dovo-cbo o "zasciti del slovenskih upodablja- ti ali premestiti v drug kraj. Vsi lastni- Ijenje) v Argentino, sporocamo, dajocih umetnikov". Uredba nieni, da gre ki del teh uinctnikov so morali do 15. so argentinske pristojne oblasti odo-samo za zascito slovenskih umetnin, to- febr. t., 1. vse take umetnine prijnviti brile vsem tem prosilcem "liberoda dolocbe so take, da gre dejansko za posebriemu kontroincmu zavodu v Lju- sbarco". Za izdajanje vizumov inzaplembo vseh umetnih, ki so v lasti za- bljani. potrebnih listín je pooblascen ar-scbnikov. Ta uredba doloca, da so kot Tako so v Sloveniji tedaj dejansko za- gentijski konzulat v Frankíurtu nakulturni spomeniki zavavovana vsa de- pleníli vse umetnine klasikov slovonske Meni. Tja naj se obracajo vsi tisti,la pomembnejsih slovenskih unietni- iimotnosti; sicer komentira avtor te ki si hocejo na podlagi dovoljenjakov 19. in 20. stoletja, zlasti pa vsa de- uredbo dr. Fr. .^ijanec to uredbo tako, za imigracijo, oskrbeti vse, kar jela teh umetnikov: Josipa Tominca (sli- kakor da'gre le za zascito in zavarov.i- pofrebno za odhod.kar zgodnjega 19. .stoletja), Matevza nje, toda dolocbe so taksne, da gre zgolj 'Vse Slovence v NemSji in vse na-Langusa. Míháela Stroja^ Janeza Wolfa, -¿a navadno zaplembo„ ce namrec to se citatelje. Id lahko obveste znan-Janeza subica, Jurija yubica, .^ntona uredbo primerjamo z enakimi zascitnimi ce ali prijatelje v Nemciji, prosimo,Azbeta, Jozefa Petkovska, Ivane Kobili- uredbami dvugih kutturnih drzaváli. Se- da naj to novico sporoce tistim, zace, Ivana Grohavja, Forda Vesela, Ri- veda bo ta uredba doma najvec Ikodo- katere vedo, da so zaprosili za do-harda Jakopica, Matije Jame, Mateja vala mlajsim unictnikom, ki pac né bodo voljenje za prihod v Argentino.Sternena,^ Alojzija Gangla, Franceta mogii prodati nobene slike vec, ker bo Za druge morebitne informacijeBernckarja in Ivana Zajca in sicer ne vsakdo raóunal s tovrstno zaplembo. ka- se naj poslej obracajo ha naslov;glode na to, cigava last so ali kdo jih dar bi slika ali pa umetnik postal kla- "Drustvo Slovencev". Victor Marti-

sik V slovenski umetnosti. nez 50, Buenos Aires.

Slike teh umetnikov se ne smejo pre-

delovati, restavrirati, odsvojiti, zastavi-

ti ali premestiti v drug kraj. Vsi lastni-

ki del teh uinctnikov so morali do 15.

febr. t., 1. vse take umetnine prijnviti

posebriemu kontroincmu zavodu v Lju

bljani.

Tako so v Sloveniji tedaj dejansko za-

pleníli vse umetnine klasikov slovonske

iimotnosti; sicer komentira avtor te

uredbo dr. Fr. .^ijanec to uredbo tako,kakor da, gre le za zascito in zavarov.i-

nje, toda dolocbe so taksne, da gre zgoljza navadno zaplembo,, ce namrec touredbo primerjamo z enakimi zascitnimiuredbami dvugih kutturnih drzaváh. Se

veda bo ta uredba doma najvec Skodq-vala mlajsim unictnikom, ki pac né bodomogii prodati nobene slike vec, ker bovsakdo raSunal s tovrstno zaplembo. ka-dar bi slika ali pa umetnik postal kla-sik V slovenski umetnosti.

DVAKRAT DA. KDOR NITRO DAZ A V I T K I ZA SLOVEIVIJO

Dostava éez Svico s aodelovanjem tamkajsnjih oi'ganizacij za pomoc

¡•turo Bruller 23 d« Mayo 305, OI. 655 - T. A. 32-0737Uradna ure: od 10 do 13 in od 15 do 19; ob soobtah od 10 do 13.

ZAVITEK KAVE4',1- kg najboljse surove "Santos"kave

cena ra$n. 27.—ZAVITEK SVIN.ÍSKE MASTI

doza zajamceno ciste svlnjske ma-sti, netto 2100 gr.

_ cena mSn. 19.80ZAVITEK RIzA

4'i kg ri2acena m$n. 15.50

ZAVITEK MOKE IN Ri2Apol moke. pol liza,5 ku bruto cena mSn. 15.50

ZAVITEK TESTENIN.rozanci, oz. spageti,

kg netto cena mjn. 15,50ZAVITEK OySENIH KOSMICEV

4'/a kg ovsonih kosmicevcena mSn. 13.30

POSILJKE IZ U. S. A.;ZAVITEK NYLON

C pnrov Nylon nogjtví-c.-vellkqgt" -O'/s do 10 , cena mSn. 37.—

ZAVITEK SARDIN14 doz La poi'tugnlskih sardin

cena iriSn. 23.50ZAVITEK MILA4 kg mila cena mSn. 20.—

DANSKI ZAVITEK1 kg suvovega masía1 kg mesa1 kg jirekajcne trebusne slaninoVi kg sira.. . cena'm$n. 40.—V4 hg sua .=..a

KOLONIJALNI ZAVITEK1 kg kave (doza)

. 2 Ibs cacaoa '227 gr. Ceyion caja5 Ibs kristalnega sladkorja

cena m$n. 25.30liiLECNI ZAVITEK

■ 2 dozi polfibmastnega mlekaV prahu !

2 dozi sladkanega kopdenz. inleka -■4 dozG nesladkanqga konde'nz.

irileka '1- (loza sinetahei . > < ' ■ '

I cena mSn 23.20 ,

ZAVITEK COKOLADEnajboljáa nizozeinska cokalada"Kwatta" V sk^tijah po 300 ploscíc, .

„.-^,kg netto cena mSn. 22.—ZAVITEK MASeOB

1 kg (doza) surovega masía '. ̂ netto 900 gr,

2 kg I.a margarine■7« m$n. 26.50

toaletnega mila8 .komadov a 105 gr.1 . ' cena mSn. 14..30

ZAVITEK "LILLI"900 gr. volrie modre' ali emeéena mjn. 28.—

ZAVITBK SLADKORJA5 kg sladkorja

cena m$ii. 15..50«-C..U men. i;,..-,!)

ZAVITEK KAVE3 kg surove kave1 kg sladkorjaV¿ kg cacaoa cena mSn. 24:30

, CAMBRIDGE ZAVITEK1 kg prekajerie hrbtne slanine z

niésom.1 kg prekajene sube slanine. .1 kg (doza) svjnjskega mesa v .

omaki,1 kg (doza)'surové'g'á triaslal'

cena mfn. 43.—OXFORD ZAVITEK .

1 kg (doza) gnjati,I kg pfokajené "hrbtne slanine z

mesom, ■1 kg (doza) sviíljskega mesa v

oniaki1 kg (doza) surovega masía

■ ' cnéá"rii$ri'. 45.—'L.IUDSKI ZAVITEK

4 zav., grahove 'moke, ' - ¡ •2 zav;. nioke. za julio, , . , . ,.3 zav. té.stenih za vku)io.

zaV. kostanjevih -kosmicev.• Skupno 12 zav. V celeti 5 kg.

cena in$a. 19.80Posiljamo tudi • bógate izbiro taznili

zavqjév' volnc, obleke, celjev inHrarié."

ZAVITEK MOKE '5 kg psenicne moke ' •cena m$n. 14.50

Za oalulQ znvitka zuhtevajte nase popoljie sczname. Navedenim canam je treba dodati zn postnino r SJoveniTipo m?n. 3.85„za zav.tek, fn ^ i" odposiijateba inl)iilo2ite obeneni postín cek. VSI ZAVIIKI hO ZAVAROVANI. — UR.ADUJÉMo TUDI V SLOVENSiiINI