Raču

nars

tvo

�ra

čunars

tvo

(vs.

info

rmat

ika)

�alg

orita

msk

i pro

cesi

�opis

uju

i t

ransf

orm

išu info

rmaci

ju�

teorija

, analiz

a, pro

jekt

ova

nje

, efika

snost

, im

ple

menta

cija

, prim

ene

�ra

čunar:

pro

gra

mabiln

a e

lekt

ronsk

am

ate

matičk

a

maši

na

�sv

odisv

aki

zadata

kna

niz

ele

menta

rnih

mat

emat

ički

h opera

cija

nad

bro

jevi

ma

�m

eto

de:

teorija

, pro

jekt

ova

nje

, eks

perim

ent

�m

ate

matika

, te

hnik

a, priro

dne n

auke

�nauka

/ t

ehnolo

gija

(D

. Knuth

, R. H

oare

, E. D

ijkst

ra,

N. W

irth

...)

Podobla

sti ra

čunars

tva

(AC

M,

2012

)

�1. hard

ver

�2. org

aniz

aci

ja r

aču

nars

kih s

iste

ma

�arh

itekt

ure

�se

rijs

ka, para

leln

a, dis

trib

uirana -

u o

bla

ku,

klije

nt

/ se

rver

�...

�3. m

reže

�m

režn

e a

rhitekt

ure

, pro

toko

li, a

lgoritm

i ...

�4. so

ftve

r i so

ftve

rsko

inže

nje

rstv

o�

opera

tivn

i si

stem

i, p

rogra

msk

i je

zici

, ko

mpila

tori,

verifika

cija

i v

alid

aci

ja s

oft

vera

...

Podobla

sti ra

čunars

tva (

nast

.)

�5. te

orija

izr

aču

nava

nja

�m

odeli

izra

čunava

nja

�fo

rmaln

i je

zici

i t

eorija

auto

mata

�lo

gik

a

�analiz

a i r

azv

oj alg

orita

ma, ...

�6. m

ate

matika

izr

aču

nava

nja

�dis

kretn

a m

ate

matika

�ve

rova

tnoća

i s

tatist

ika, ...

Podobla

sti ra

čunars

tva (

nast

.)

�7. in

form

aci

oni si

stem

i�

upra

vlja

nje

baza

ma p

odata

ka

�prim

ene info

rmaci

onih

sis

tem

a

�w

ww

�Pr

etra

živa

nje

info

rmac

ija

�8.

bez

bedn

ost i p

rivat

nost

�kr

ipto

graf

ija�

form

alne

met

ode

�be

zbed

nost

sis

tem

a, b

aza

poda

taka

, m

reža

, so

ftve

ra, ...

Podo

blas

ti ra

čuna

rstv

a (n

ast.

)

�9.

Izr

ačun

avan

je o

rijen

tisan

o ka

čov

eku

�In

tera

kcija

čov

ek –

raču

nar

�U

ređa

ji, t

ehni

ke,

para

digm

e, v

izua

lizac

ija,

...

�10

. met

odol

ogije

izra

čuna

vanj

a�

…�

vešt

ačka

inte

ligen

cija

(i o

brad

a pr

irodn

og je

zika

)�

maš

insk

o uč

enje

�ra

čuna

rska

gra

fika,

obr

ada

slik

e, s

imul

acija

i m

odel

iranj

e, ..

.

Podo

blas

ti ra

čuna

rstv

a (n

ast.

)

�11

. prim

ene

raču

nars

tva

�e-

trgo

vina

�fiz

ičke

nau

ke i

inže

njer

stvo

, bi

ološ

kei m

edic

insk

e na

uke

�bi

oinf

orm

atik

a

�pr

avo

i dru

štve

ne n

auke

�ra

čuna

rska

for

enzi

ka

�um

etno

st i

jezi

k...

Podo

blas

ti ra

čuna

rstv

a (n

ast.

)

�12

dru

štve

ne i

prof

esio

naln

e te

me

�ra

čuna

rska

indu

strij

a�

upra

vlja

nje

(pro

jekt

ima,

...)

�ob

razo

vanj

e u

raču

nars

tvu

�pr

avni

asp

ekti

raču

nars

tva.

..�

kode

ksi d

obre

pra

kse

i etik

a, in

tele

ktua

lna

svoj

ina,

...

Prog

ram

iranj

e�

Kom

pone

nta

raču

nars

tva

�Ak

tivno

st iz

rade

pro

gram

a za

ele

ktro

nsku

rač

unsk

u m

ašin

u�

Prog

ram

iranj

e: v

eštin

a i n

auka

�

Nau

ka:

met

ode

razv

oja

prog

ram

a sa

una

pred

po

znat

im p

onaš

anje

m�

Izvo

đenj

e pr

ogra

ma

uz d

okaz

kor

ektn

osti

�Po

naša

nje

prog

ram

a iz

vodi

se

iz t

ekst

a pr

ogra

ma

–be

z te

stira

nja

�Pr

imer

: ce

lobr

ojno

del

jenj

e

�Pr

ogra

msk

i sis

tem

i sa

kriti

čnom

bez

bedn

ošću

Prog

ram

iranj

e (n

ast.

)�

Prim

er (

R.S

ethi

e: P

rogr

amm

ing

Lang

uage

s –

Conc

epts

and

Con

stru

cts)

�ju

la 1

962.

g.�

rake

ta s

a Ven

erin

om s

ondo

m b

ez p

osad

e, M

arin

er I

�un

ište

na 2

90 s

ekun

di p

osle

lans

iranj

a�

gubi

tak:

18-

20 m

ilion

a U

S$�

uzro

k: g

rešk

a u

prog

ram

skom

fra

gmen

tu

ifnot

(rak

eta

u ko

ntak

tu s

a ra

daro

m) then

korig

ovat

i put

anju

leta

�ko

rišće

n pr

etho

dno

u če

tiri l

ansi

ranj

a na

Mes

ec�

tri s

totin

e ne

zavi

snih

tes

tiran

ja

Prog

ram

iranj

e (n

ast.

)�

Prim

er (

R.S

ethi

e: P

rogr

amm

ing

Lang

uage

s –

Conc

epts

and

Con

stru

cts)

�ju

la 1

962.

g.�

rake

ta s

a Ven

erin

om s

ondo

m b

ez p

osad

e, M

arin

er I

�un

ište

na 2

90 s

ekun

di p

osle

lans

iranj

a�

gubi

tak:

18-

20 m

ilion

a U

S$�

uzro

k: g

rešk

a u

prog

ram

skom

fra

gmen

tu

ifnot

(rak

eta

u ko

ntak

tu s

a ra

daro

m) then

ne

korig

ovat

i put

anju

leta

�ko

rišće

n pr

etho

dno

u če

tiri l

ansi

ranj

a na

Mes

ec�

tri s

totin

e ne

zavi

snih

tes

tiran

ja

Izbo

r pr

ogra

msk

og jez

ika

�Po

maž

e da

se

napi

še d

obar

pro

gram

�la

ko č

ita�

lako

raz

ume

�la

ko m

odifi

kuje

Info

rmac

ione

teh

nolo

gije

�Po

stup

ci, m

etod

e i t

ehni

ke p

rikup

ljanj

a, o

brad

e, p

reno

sa,

čuva

nja

i pre

zent

ovan

ja in

form

acija

�Pr

onal

azak

pis

ma

(pre

oko

500

0 g)

�Pr

va in

form

acio

na r

evol

ucija

: 15

.v, št

ampa

rska

pre

sa�

Dru

ga in

form

acio

na r

evol

ucija

: te

hnol

ogija

dig

italn

e in

form

acije

, 20

.v.

�D

anas

:�

Tehn

olog

ije s

enzo

ra (

npr.

dig

italn

a vi

deo

kam

era,

čita

č ba

r ko

da,

sken

er,

miš

, ta

stat

ura,

ele

ktro

nsko

per

o, e

kran

ose

tljiv

na

dodi

r)�

Kom

unik

acio

ne t

ehno

logi

je (

npr.

kab

lovi

, te

lefo

nske

lini

je,

Inte

rnet

) �

Rač

unar

ske

tehn

olog

ije (

raču

nars

ki s

item

i za

čuva

nje

i obr

adu

info

rmac

ija)

�Te

hnol

ogije

prik

aziv

anja

(np

r. e

kran

ter

min

ala,

šta

mpa

č, L

CD e

kran

(L

iqui

d Cr

ysta

l Dis

play

), g

laso

vni i

zlaz

)

Info

rmac

ione

teh

nolo

gije

: ra

zvoj

�Pe

riodi

:�

Prem

ehan

ički

: od

300

0g.p

ne d

o 14

50.g

.ne

�Si

stem

i pis

anja

i br

ojan

ja (

klin

asto

pis

mo;

usa

vrša

vanj

e:

Sum

erci

, Mes

opot

amci

; Eg

ipća

ni;

Feni

čani

; G

rci;

Rim

ljani

�Te

hnol

ogije

: “s

tylu

s”,

glin

a; p

apiru

s, o

lovk

a; k

oža,

list

ovi;

papi

r –

Kina

�Br

ojev

i�

Egip

ćani

: 1-

9 (|

); 1

0 (U

), 1

00 (

spira

la),

100

0 (lot

osov

cve

t)�

Izm

eđu

100

i 200

.g.n

e H

indu

, dev

etoc

ifren

i bro

jevn

i sis

tem

�O

ko 8

75.g

.ne

konc

ept

nule

�Ar

apsk

i trg

ovci

: de

kadn

i sis

tem

u a

raps

ki s

vet,

Per

siju

i Ev

ropu

�Al

Hor

ezm

i op

isao

ope

raci

je n

ad o

vim

bro

jevi

ma

(9.v

.)

�Le

onar

do F

ibon

aci p

opul

ariz

ovao

u E

vrop

i u 1

3.v.

�Te

hnol

ogija

: ab

akus

�

Meh

anič

ki�

Elek

trom

ehan

ički

�El

ektr

onsk

i

Info

rmac

ione

teh

nolo

gije

: ra

zvoj

(na

st.)

�M

ehan

ički

: 14

50 -

1840

.g.

�14

50.g

. Jo

han

Gut

enbe

rg –

štam

pars

kapr

esa

�“r

ačun

ari”

opš

te n

amen

e: lj

udi

�Br

oj

Pi n

a 50

0 de

cim

ala

(3 g

odin

e)�

1600

-te:

V. O

utre

d, s

vešt

enik

: kl

izaj

ući l

enjir

–an

alog

na

raču

naljk

a�

1642

.g. B.

Pask

al:

“Pas

kalin

a” s

abira

i od

uzim

a: d

igita

lni

kalk

ulat

or,

rad

sabr

ojev

ima

�16

70.g

G.L

ajbn

ic “

Pask

alin

a” m

noži

i de

li–

idej

a�

1820

.g. Č.

Bebi

dž “

Dife

renc

ijska

maš

ina”

: di

jagr

ami k

vadr

ata

i kub

ova

broj

eva

(199

1.g.

Lon

dons

ki m

uzej

);3

tone

, 2x

4m,

4000

del

ova

�18

30.g

. Č

Bebi

dž:

anal

itičk

a m

ašin

a –

proj

ekat

; sl

ičan

da

našn

jim r

ačun

arim

a; A

ugus

ta A

da B

ajro

n –

buše

ne

kart

ice,

pro

gram

(Žak

ar, p

očet

ak 1

9. v

eka)

Info

rmac

ione

teh

nolo

gije

: ra

zvoj

(na

st.)

�El

ektr

omeh

anič

ki:

1840

-194

0.g.

�El

ektr

ična

str

uja

�Te

leko

mun

ikac

ije�

tele

graf

(M

orze

ova

azbu

ka,

1835

.)�

tele

fon

1876

. (B

el)

�ra

dio

apar

at 1

894.

(M

arko

ni)

�Rač

unan

je�

1880

-189

0. H

.Hol

erit;

ure

đaji

za č

itanj

e ka

rtic

a (I

BM)

�19

30-4

0. H

.Aik

en (

Har

vard

) M

ark

I: p

rogr

am (

papi

rna

trak

a), ul

az(b

ušen

e ka

rtic

e),

smeš

tanj

e re

zulta

ta

(ele

krom

ehan

ički

pre

kida

či);

17x

2.5m

, 75

0000

del

ova,

80

0km

žic

e, 3

mili

ona

elek

trič

nih

spoj

eva;

1944

. za

vrše

na;

buba

u r

elej

u;

�kr

aj e

lekt

rom

ehan

ičko

g pe

rioda

Info

rmac

ione

teh

nolo

gije

: ra

zvoj

(na

st.)

�El

ektr

onsk

i: 19

40-d

anas

�El

ektr

onsk

e va

kuum

cev

i�

SA

D, N

emač

ka, V

elik

a B

ritan

ija

�AB

C (A

tana

soff

-Ber

ry C

ompu

ter)

, SA

D –

sist

em li

n.

j-na

, os

miš

ljena

pre

II

sv. ra

ta�

1941

, Nem

ačka

, Ko

nrad

Zus

e(C

uze)

, Z3

programabilnira

čuna

r –

proj

ekat

; el

ektr

omeh

anič

ki r

ealiz

ovan

�19

43, B

lečli

Par

k, V

. Brit

anija

, Co

losu

s, A

. Tj

urin

g(d

ešifr

ovan

je);

180

0 ce

vi –

aritm

etik

a –

delim

ično

pr

ogra

mab

ilan

Info

rmac

ione

teh

nolo

gije

: ra

zvoj

(na

st.)

�19

43. a

mer

ička

voj

ska:

EN

IAC

(“Th

e El

ectr

onic

N

umer

ical

Int

egra

tor

and

Calc

ulat

or”)

; �

Ecke

rt, M

auch

ly;

1946

. za

vrše

n; 1

700

cevi

, 30

ton

a,

30x3

m –

raču

nao

traj

ekto

rije

u se

kund

ama

–sp

ecija

lna

nam

ena;

“pr

ogra

mira

nje”

lem

ljenj

em i

pres

paja

njem

ka

blov

a�

EDVA

C –

prog

ram

abila

n; p

roje

kat

�Jo

hn v

on N

eum

ann

–19

45-4

7; a

rhite

ktur

a el

ektr

onsk

og p

rogr

amab

ilnog

rač

unar

a�

1949

. ED

SAC

M. W

ilkis

–re

aliz

acija

pr

ogra

mab

ilnog

rač

unar

a�

1949

. UN

IVAC

Eck

ert,

Mau

cly

–pr

ojek

at

kom

erci

jaln

og r

ačun

ara;

195

1. p

roiz

vede

n

Gen

erac

ije s

avre

men

ih

elek

tron

skih

rač

unar

a�

I ge

nera

cija

(19

39–

1958

)�

Elek

tron

ske

cevi

�Bu

šene

kar

tice

�M

ašin

ski i

sim

bolič

ki jez

ik�

Voj

ska,

nau

ka

�II

gen

erac

ija (

1959

–19

63)

�Po

lupr

ovod

nici

za

tran

zist

ore

�O

d 19

54 –

silic

ijum

umes

to g

erm

aniju

ma

�M

agne

tni d

isko

vi i

trak

e�

FOR

TRAN

: Jo

hn B

acku

s, 1

957

�

bliz

ak m

atem

atič

koj

nota

ciji

�ef

ikas

no p

revo

đenj

e na

maš

insk

i jez

ik�

LISP

, 195

8, M

cCar

thy,

rad

sa

lista

ma;

�

COBO

L�

Pren

osiv

ost

prog

ram

a, č

itljiv

ost

�N

ovi k

oris

nici

�IB

M

Gen

erac

ije s

avre

men

ih

elek

tron

skih

rač

unar

a (n

ast.

)

�II

I ge

nera

cija

(19

64 –

sred

ina

70.ti

h)�

Inte

gris

ana

kola

–si

liciju

msk

ičip

(mik

ročip

)�

Pos

lovn

a pr

imen

a�

Mej

nfre

jm r

ačun

ari,

IBM

�M

ini-r

ačun

ari,

DE

C –

PD

P, V

AX

�m

emor

ija -

silic

ijum

skič

ip�

Tele

kom

unik

acio

ni s

atel

iti�

Ope

rativ

ni s

iste

mi–

Uni

x�

1972

, Ko

vals

ki:

Prol

og –

nepr

oced

ural

an�

Algo

l 60

(60-

tih g

.)

�Al

gol W

(19

66):

pob

oljš

ano

stru

ktui

ranj

e po

data

ka�

Pasc

al (

1971

): d

alja

pob

oljš

anja

�M

odul

a 2

(198

3): ko

ncep

t m

odul

a (W

irth)

�O

bero

n (1

988)

: W

irth

Gen

erac

ije s

avre

men

ih

elek

tron

skih

rač

unar

a (n

ast.

)�

CPL

(Str

achy

196

6) –

Com

bine

d Pr

ogra

mm

ing

Lang

uage

: ni

je u

pot

puno

sti i

mpl

emen

tiran

; uv

odi

konc

epte

�BC

PL (

Ric

hard

s 19

69):

Bas

ic C

PL –

za p

isan

je

kom

pila

tora

�C

1972

–D

enni

s R

itchi

e –

impl

emen

taci

oni j

ezik

za

soft

ver

veza

n za

ope

rativ

ni s

iste

m U

NIX

(19

73.

prep

isan

u

C)�

1977

usa

vrše

n si

stem

tip

ova

C-a

�C+

+ (

Stro

ustr

up 1

986)

–de

finis

anje

nov

ih t

ipov

a; k

lase

po

zajm

ljene

od

Sim

ule

67;

stro

go t

ipiz

iran

sist

em�

1989

. C

stan

dard

/ v

s. K

&R

Gen

erac

ije s

avre

men

ih

elek

tron

skih

rač

unar

a (n

ast.

)�

IV g

ener

acija

(sr

edin

a 70

.tih

–da

nas)

�LS

I, V

LSI

–vi

soko

inte

gris

ana

kola

�M

ikro

proc

esor

: m

emor

ija,

logi

ka i

kont

roln

a ko

la�

1971

. prv

i mik

ropr

oces

or In

tel 4

004

�Pe

rson

alni

rač

unar

i, np

r.IB

M P

C, A

pple

Mac

into

sh�

Posl

ovna

i lič

na u

potr

eba

�O

pera

tivni

sis

tem

i Mic

roso

ft –

MS

DO

S, M

S W

indo

ws

/ Mc

OS

X�

Jezi

ci I

V g

ener

acije

–4G

L -

spec

ijaln

e na

men

e -

za r

ad s

a ba

zam

a po

data

ka, ra

šire

nim

tab

elam

a, o

brad

u te

ksta

�In

tern

et –

tele

izra

čuna

vanj

e; w

eb; G

oogl

e, Y

ahoo

!;�

Tehn

ološ

ka k

onve

rgen

cija

–pa

met

ni te

lefo

ni, t

able

ti

Gen

erac

ije s

avre

men

ih

elek

tron

skih

rač

unar

a (n

ast.

)

�V

gene

raci

ja(?

)(1

982

–19

90)

�M

asov

no p

aral

elna

obr

ada

�Po

dršk

a ra

zvoj

u ve

štač

ke in

telig

enci

je�

Prol

og

Zada

tak

�N

aći n

a In

tern

etu

teks

tove

i fo

togr

afije

: �

Pask

al, La

jbni

c, B

ebid

ž, A

da B

ajro

n, D

ž.

fon

Noj

man

, Zu

se, Tj

urin

g, E

cker

t, M

auch

ly�

Abak

us, M

ark

I, E

NIA

C, E

DVA

C, E

DSA

C,

UN

IVAC

�In

tern

et