Narodna banka na Republika Makedonija Direkcija za istra`uvawa

Raboten materijal br.14

Analiza na kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija - „pregrevawe“ na ekonomijata

ili zgolemena finansiska intermedijacija1

m-r Ana Mitreska

maj,noemvri 2005 dekemvri, 2006

1 Avtorot izrazuva ogromna blagodarnost do m-r Aneta Krstevska za isklu~itelno korisnite zabele{ki, komentari i sugestii, kako i do Qupka Georgievska za pomo{ta vo izrabotkata na bazata podatoci i nivnata obrabotka.

2

Sodr`ina: Voved....................................................................................................................................... 3 1. Kreditnata aktivnost na bankite vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa i zemjite od Balkanot (CIEB) ............................................................................................ 3 2. Faktori na kreditnata aktivnost................................................................................ 6 3. Identifikuvawe, karakteristiki i implikacii od krediten bum...................... 7 4. Kreditnata ekspanzija i makroekonomskata politika ........................................... 9 5. Kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija .............................. 11

5.1. Voved .......................................................................................................................... 11 5.2. Analiza na promenite vo kreditnata aktivnost na bankite......................... 13 5.3. Kvantificirawe na faktorite na kreditnata aktivnost na bankite........ 19

5.3.1. Izvori na finansirawe na kreditnata aktivnost (bilansen pristap)21 5.4. Empiriski pristap za identifikuvawe na krediten bum.............................. 23

5.4.1. Kreditiraweto i li~nata i investicionata potro{uva~ka.................. 26 5.4.2. Kreditite na naselenieto i trgovskiot deficit..................................... 29

6. Zaklu~ok .......................................................................................................................... 31 Koristena literatura:.................................................................................................. 33

3

Voved

Od vtorata polovina na 1990-tite godini, vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa zapo~na proces na intenzivirano kreditirawe na privatniot sektor. Intenzivnata kreditna aktivnost vo ovie zemji mo`e da se sogleda preku permanentno visokite godi{ni stapki na porast na kreditite odobreni na privatniot sektor, kako i preku visokiot kumulativen porast na kreditiraweto ({to vo golema merka proizleguva od niskata sporedbena osnova od po~etokot na tranzicioniot proces).

Imaj}i ja predvid visokata koreliranost pome|u intenzivniot rast na

kreditite i finansiskite krizi, kreditnata aktivnost na bankite nametnuva potreba od zgolemena pretpazlivost i kontinuiran monitoring od strana na nositelite na ekonomskata politika. Imeno, intenzivnoto kreditirawe na privatniot sektor mo`e da ima makroekonomski i mikroekonomski posledici. Prvite zna~at potencijalno naru{uvawe na makroekonomskata stabilnost, preku pottiknuvawe na agregatnata pobaruva~ka i so toa kreirawe na pritisok vrz inflacijata i/ili vrz platnobilansnata ramnote`a. Vtorite se odnesuvaat na neadekvaten kapacitet na bankite za soodvetno upravuvawe so kreditniot rizik vo uslovi na brz porast na kreditite, {to }e rezultira so vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite.

Ottuka, bitno pra{awe na koe treba da se dade odgovor pri analizata na

kreditiraweto e dali intenziviranata kreditna aktivnost pretstavuva svoevidno nadomestuvawe na niskata pojdovna osnova od po~etokot na tranzicijata vo funkcija na poddr{ka na ekonomskata aktivnost ili stanuva zbor za t.n. “krediten bum” koj doveduva do "pregrevawe" na ekonomijata i potencijalna kriza.

1. Kreditnata aktivnost na bankite vo zemjite na Centralna i Isto~na Evropa i zemjite od Balkanot (CIEB)

Procesot na tranzicija pretpostavuva i prezemawe na niza reformi vo

ramki na bankarskiot sistem, koi }e ovozmo`at negova tranzicija kon moderen sistem, ~ie rabotewe bazira na pazarni principi. Pritoa, za zemjite vo tranzicija ovoj proces na transformacija na bankarskiot sistem, generalno se odnesuva na tri klu~ni fazi: 1) "~istewe" na bilansite na bankite od "lo{i plasmani"preku nivno otpi{uvawe i delumno ili celosno prezemawe na obvrskite od strana na dr`avata; 2) privatizacija na bankite i vlez na stranski kapital i 3) inicirawe na razvojot na klasi~nite bankarski raboti, vklu~uvaj}i go tuka i kreditiraweto na privatniot sektor. Potrebata od kvalitetna transformacija na bankarskiot sistem vo ovie zemji e osobeno naglasena zaradi dominantnata pozicija na bankite vo finansiskiot sistem. Taka, vo prosek u~estvoto na aktivata na bankite vo vkupnata aktiva na finansiskite posrednici (osiguritelni kompanii, penziski fondovi, lizing kompanii, investicioni fondovi) nadminuva 85%.

4

Tabela 1 Aktiva na bankite (vo %)

Period

Aktiva na bankite/Vkupna aktiva

na finansiskite posrednici

Albanija 2002 98,1BiH 2002 88

Bugarija juni 2001 86,6Hrvatska juni 2002 91,9

^e{ka 2001 85,3Estonija 1999 84,3Ungarija septemvri 2001 75,1Latvija 2000 90,7

Litvanija 2001 86,5Polska 2001 85,3

Romanija 2000 91,7

Srbija i Crna Gora 2002 87,5Slova~ka 2001 87,7Slovenija 2001 74,3

Makedonija 2006 89,6 Izvor: prezemeno od "Early Birds, Late Risers, and Sleeping Beauties: Bank Credit Growth to the Private Sector in Central na Eastern Europe and the Balkans". Dominantnata pozicija na bankite vo finansiskiot sistem vo zemjite vo tranzicija uka`uva na nivnata zna~ajna uloga vo nadopolnuvaweto na finansiskiot potencijal na privatniot sektor. Pritoa, procesot na kreditirawe vo ovie zemji se karakterizira so relativno niska pojdovna osnova, pri {to dinamikata i intenzitetot na kreditiraweto vo razli~ni zemji e razli~en. Spored istra`uvaweto napraveno vo 2003 godina (Cottarely and al., 2003), vo zavisnost od periodot vo koj zapo~nuva relativno brz porast na kreditite, zemjite se podeleni na tri osnovni grupi:

"Early birds" (Bugarija, Hrvatska, Estonija, Ungarija, Latvija, Polska i Slovenija) kade prose~niot godi{en porast na u~estvoto na kreditite odobreni na privatniot sektor vo BDP vo period od najmalku pet godini nadminuva 1,5 procentni poeni, pri {to vo nekoi zemji (Estonija) ovaa promena iznesuva duri 4,5 procentni poeni. Voedno, za ovaa grupa na zemji e karakteristi~na visokata povrzanost na procesot na kreditirawe so porastot na depozitniot potencijal na bankite (zgolemen stepen na finansiska dlabo~ina) i zna~itelnoto namaluvawe na kreditiraweto na dr`avata od strana na bankarskiot sistem.

5

Tabela 2 Indikatori na kreditnata aktivnost

Presvrtenperiod1

Prose~na godi{narealna stapka na

porast nakreditite2

Promena nau~estvoto nakreditite vo

BDP3

Prose~nagodi{na

promena nau~estvoto nakreditite vo

BDP3

"Early birds"Bugarija 1998 33 11 2,2Hrvatska 1994 12,3 20,8 2,6Estonija 1994 25,9 35,3 4,4Ungarija 1997 11,1 9,2 1,5Latvija 1997 31,4 17,9 3Polska 1996 13,5 12,9 1,8

Slovenija 1992 13 21,6 2,2

"Late risers"BiH 2001 36,6 9,2 4,6

Srbija i CrnaGora 2002 23,1 2,3 2,3

Litvanija 2002 23,7 2,6 2,6

"Sleeping beauties"Albanija - 14,5 1,5 0,3

^e{ka - -4,4 -15 -3Makedonija 4 7,1 1 0,7

Romanija - 4,7 1,3 0,3Slova~ka - -6,7 -20,1 -4

Izvor: prezemeno od "Early Birds, Late Risers, and Sleeping Beauties: Bank Credit Growth to the Private Sector in Central na Eastern Europe and the Balkans". 1) Godina vo koja zapo~nuva rastot na u~estvoto na kreditite vo BDP, po {to toa prose~no godi{no raste najmalku za 1,5 procentni poeni. 2) Za deflacionirawe e koristen BDP deflator. 3) Od presvrtnata godina, ili za periodot 1998-2002 godina. Podatokot za kreditite e presmetan kako geometriski prosek od sostojbata na po~etokot i na krajot od godinata. 4) Pokazatelite za Makedonija se presmetani od strana na avtorite na ovoj trud. Prezemenite pokazateli od rabotniot materijal na MMF se -6,7%, -9,1% i -1,8%, soodvetno i istite ne soodvetstvuvaat so fakti~kite podatoci. "Late risers" (Bosna i Hercegovina-BiH, Litvanija i Srbija i Crna Gora-SCG), kade porastot na u~estvoto na kreditite vo BDP nadminuva 1,5 procentni poeni godi{no, po~nuvaj}i od 2001 godina, odnosno od 2002 godina. Pritoa, aktivnata kreditna politika na bankite vo ovie zemji, pred sî go reflektira pro{iruvaweto na nivnata depozitna baza. Vo BiH i SCG, klu~niot faktor na intenziviranoto kreditirawe od strana na bankite e procesot na evro konverzija vo 2001 godina. Imeno, za ovie zemji be{e karakteristi~en visok iznos na stranski valuti vo optek (vo najgolem del germanski marki). Voveduvaweto na evroto vo materijalen oblik na po~etokot na 2002 godina i potrebata od konverzija na germanskite marki vo evra rezultira so zna~itelen priliv na devizni depoziti vo bankarskiot sistem. Nivnoto zadr`uvawe vo ramki na oficijalnite bankarski kanali zna~e{e zgolemuvawe na depozitniot potencijal na bankite na trajna osnova i sozdavawe na izvori za kreditirawe na privatniot sektor.

6

"Sleeping beauties" (Albanija, ^e{ka, Makedonija2, Romanija i Slova~ka), kade po inicijalnoto namaluvawe (delumno kako rezultat na otpi{ani pobaruvawa), u~estvoto na kreditite vo BDP e stabilno, odnosno ne bele`i rapidni promeni. Pritoa, za del od ovie zemji e karakteristi~en procesot na zasileno kreditirawe na naselenieto, a voedno e zabele`an i pointenziven rast na u~estvoto na kreditite vo BDP vo odnos na rastot na BDP. Ottuka, i pokraj toa {to ne se o~ekuva vakvite dvi`ewa da imaat makroekonomski implikacii, ostanuva potrebata za postojano sledewe na potencijalnite prudentni implikacii.

2. Faktori na kreditnata aktivnost

Intenziviraweto na kreditnata aktivnost vo zemjite vo tranzicija, generalno korespondira so promenite vo relevantnite strukturni i makroekonomski varijabli. Sepak, istra`uvawata ne sekoga{ poka`uvaat jasna povrzanost pome|u oddelnite kategorii i intenzitetot na procesot na kreditirawe. Taka, nekoi istra`uvawa (Cottarely and al., 2003) uka`uvaat na slednive zaklu~oci: o Ne postoi jasno sogleduvawe za povrzanosta pome|u inicijalniot stepen

na finansiska intermedijacija i intenzitetot na kreditnata aktivnost (odnosno vo site zemji ne mo`e da se donese ekspliciten zaklu~ok za postoewe na proces na nadomestuvawe - "catching up"). Imeno, iako vo zemjite vo koi najrano zapo~nuva procesot na intenzivno kreditirawe pojdovnata osnova e mnogu niska, sepak vakvata dinamika na kreditirawe se odr`uva podolg vremenski period ({to upatuva na zaklu~okot deka ne se raboti samo za nadomestuvawe);

o Ne postoi jasno sogleduvawe za povrzanosta na intenzitetot na kreditirawe na privatniot sektor i mo`nosta za koristewe na sredstva od eksterni izvori (od stranstvo). Imeno, vo zemjite vo koi postoi zabrzano kreditirawe na privatniot sektor ne e registriran sekade i intenziven porast na neto deviznite obvrski na bankite;

o Vo oddelni zemji, porastot na kreditiraweto vo golema merka e rezultat na raste~kiot stepen na monetizacija na ekonomijata, odnosno na zna~itelniot porast na u~estvoto na depozitite vo bankarskiot sistem vo BDP. Sepak, procesot na finansisko prodlabo~uvawe ne e sekade povrzan so istovremeno zabrzuvawe na dinamikata na kreditirawe na privatniot sektor (ili pak voop{to ne e povrzan so porast na kreditiraweto). Ottuka, postoi mo`nost za prekinuvawe na vrskata pome|u finansiskoto prodlabo~uvawe, vo smisla na porast na depozitniot potencijal i porastot na nivoto na odobreni krediti vo ekonomijata, {to proizleguva od razli~ni faktori specifi~ni za oddelnite zemji;

o Fenomenot na "crowding in" se smeta deka ima golem pridones vo intenziviraweto na kreditnata aktivnost na bankite. Imeno, reduciraweto na u~estvoto na kreditite odobreni na dr`avata (javniot sektor) vo BDP, kako i namaluvaweto na deficitot na konsolidiraniot dr`aven buxet otvoraat prostor za dopolnitelno kreditirawe na privatniot sektor;

2 Pointenzivna dinamika na kreditirawe vo Makedonija e registrirana od 2003 godina.

7

o Strukturnite reformi mo`e da se smetaat za faktor {to pridonesuva za pointenziven rast na bankarskite krediti. Taka, prose~niot tranziciski indeks izraboten od EBRD e povisok vo zemjite vo koi intenzivnoto kreditirawe zapo~nuva porano, nasproti zemjite kade ovoj proces se pojavuva podocna ili voop{to ne e zapo~nat. Vakvite rezultati se logi~na posledica na nedovolniot stepen na razvienost na privatniot sektor vo zemjite koi sî u{te se nao|aat vo rana faza na tranzicija. Sepak, efektot od celokupnata tranzicija i natamu ne e jasen. Imeno, postojat zemji vo koi mnogu podocna zapo~nuva procesot na kreditirawe na privatniot sektor, a tie sepak se vode~ki zemji vo domenot na tranzicijata (^e{ka), vklu~uvaj}i gi i performansite oceneti preku indeksot na EBRD za bankarski reformi i liberalizacija na kamatnite stapki;

o Sopstveni~kata struktura na kapitalot na bankite se smeta za biten faktor koj pridonesuva za nivna poaktivna uloga vo domenot na kreditiraweto na privatniot sektor. Imeno, postoi visoka pozitivna povrzanost pome|u u~estvoto na privatniot kapital vo bankite i stapkata na porast na kreditite odobreni na privatniot sektor. Sepak, vo uslovi koga najgolem del od privatizacijata se odnesuva na vlez na stranski kapital, ostanuva dilemata dali privatizacija per se generira povisok rast na kreditite, ili vlezot na stranski kapital e glaven pri~initel na intenzivnoto kreditirawe od strana na bankite;

o Stepenot na za{tita na pravata na kreditorite se smeta deka ima efekt vrz stapkata na rast na kreditite odobreni od strana na bankite. Taka, indeksot na EBRD za tranzicija vo pravnata sfera (EBRD legal transition index), {to se odnesuva na pravnata ramka vo domenot na ste~ajot, korporativniot sektor, kako i zalo`noto pravo i implementacijata na zakonite, e povisok vo zemjite vo koi brziot rast na kreditite zapo~nuva porano, nasproti zemjite kade bankite podocna zapo~nuvaat so aktivna uloga na pazarot na krediti.

Ottuka, procesot na finansisko prodlabo~uvawe, privatizacijata na

bankarskiot sistem, reduciraweto na kreditite odobreni na dr`avata i napredokot vo tranzicijata kon pazarni institucii i sovremena i kvalitetna pravna ramka mo`at da se smetaat za klu~ni faktori koi pridonesoa za po~etok na procesot na rapiden porast na kreditite odobreni na privatniot sektor.

3. Identifikuvawe, karakteristiki i implikacii od krediten bum

Porastot na pobaruva~kata na krediti mo`e da rezultira so intenzivirawe na agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata, odnosno so potro{uva~ki ili investiciski "bum", {to vo zavisnost od prethodnata pozicija na bilansot na pla}awa i marginalnata sklonost kon uvoz mo`e da predizvika zna~itelni platnobilansni problemi i da inducira pojava na valutna kriza. Sepak, intenziviraweto na kreditnata aktivnost per se ne sekoga{ pretstavuva signal za potencijalna kriza. Imeno, povisokata kreditna aktivnost mo`e da ozna~uva proces na finansisko prodlabo~uvawe i da ne predizvika naru{uvawe na makroekonomskata i finansiskata stabilnost. Ottuka, eden od klu~nite problemi za monetarnite vlasti e identifikuvaweto na karakterot na kreditniot proces, odnosno dali stanuva zbor za "catching up"i finansisko prodlabo~uvawe ili za pojava na krediten bum. Od druga strana, rapidniot porast na kreditite vo opredeleni periodi mo`e da pretstavuva i

8

cikli~en proces. Imeno, investiciite i potrebite za obrten kapital, vo osnova fluktuiraat vo soglasnost so ciklusot na ekonomijata. Pritoa, vo oddelni zemji kreditite za potrebite na finansirawe na obrten kapital pretstavuvaat i najgolem del od vkupnite krediti, so {to u{te pove}e se naglaseni cikli~nite fluktuacii. So toa, iako ovie fluktuacii mo`e da bidat golemi, sepak tie ne se nevoobi~aeni i se inducirani od potrebata za finansirawe na investiciite i obrtniot kapital.

Kreditniot bum pretstavuva kreditna ekspanzija koja e neodr`liva i

voobi~aeno implicira pojava na finansiska kriza. Pritoa, vo nekoi zemji kreditniot bum e induciran od t.n. finansiski akcelerator, {to pretstavuva proizvod na nesovr{enostite na finansiskite pazari, odnosno postoewe na informaciona asimetrija i institucionalni problemi. Taka, dokolku vo ekonomijata postojat pozitivni idni o~ekuvawa, postoi verojatnost za precenuvawe pri vrednuvaweto na sredstvata, zgolemuvawe na neto-vrednosta na korporaciite i so toa zgolemuvawe na nivniot kapacitet za koristewe na krediti. Ovoj krediten proces }e bide neodr`liv dokolku optimisti~kite o~ekuvawa se poka`at kako nerealni. Sledstveno, mo`e da se o~ekuva namaluvawe na kapacitetot za otplata na kreditite i promena na finansiskiot akcelerator vo obratna nasoka.

Sovremenata literatura uka`uva i na drugi faktori koi mo`at da

predizvikaat pomestuvawa vo bilansite na pretprijatijata i soodvetni promeni vo pobaruva~kata na krediti i podocne`niot kapacitet za nivna otplata. Taka, vo edna ekonomija vo uslovi na porast na doma{nata pobaruva~ka pri visoki kapitalni prilivi mo`e da dojde do porast na relativnite ceni na nerazmenlivite vo odnos na razmenlivite dobra. So toa, vo pretprijatijata koi proizveduvaat nerazmenlivi dobra i koi se upateni na pazarot na krediti (pri {to tie pozajmuvaat vo stranska valuta ili koristat indeksirani zaemi) doa|a do porast na profitot, zajaknuvawe na nivnite bilansi i mo`nost za koristewe na povisok iznos na krediti za finansirawe na dopolnitelnite investicii i proizvodstvo. Dokolku dojde do pojava na kapitalni odlivi, toa }e predizvika namalena doma{na pobaruva~ka i namaluvawe na relativnite ceni. Vakvite dvi`ewa }e nametnat potreba od namaluvawe na kreditnata izlo`enost na korisnicite na krediti i eventualno mo`at da rezultiraat so vlo{uvawe na kreditnoto portfolio na bankite.

Pojavata na krediten bum vo grupata na t.n. "emerging market economies" e

analizirana vo ramki na World Economic Outlook (WEO), IMF, April, 2004. Pritoa, koristen e primerok od 28 zemji, dodeka periodot na analiza e 1970-2002 godina. Vo funkcija na empirisko definirawe na kreditniot bum, avtorite koristat kriti~na vrednost, pri {to kreditiraweto se smeta za kreditna ekspanzija dokolku ja nadminuva standardnata devijacija na fluktuaciite na kreditite od trendot (utvrden so H-P filter) so faktor od 1,75. Vrz osnova na napravenoto istra`uvawe, identifikuvani se pet osnovni karakteristiki na kreditniot bum:

• Epizodite na krediten bum se mnogu poretki od epizodite na rapiden

krediten rast predizvikan od drugi faktori. Taka, istra`uvaweto identifikuva 18 epizodi na krediten bum, so {to verojatnosta za negova pojava vo opredelena zemja i godina iznesuva samo 3%. Od druga strana, utvrdeni se 36 epizodi na rapiden rast na kreditite (definiran kako period vo koj prose~niot realen rast na kreditite vo period od tri godini

9

ja nadminuva medijanata na realniot rast na kreditite vo epizodite na krediten bum).

• Epizodite na krediten bum se sinhronizirani vo ramki na dadenata grupa na zemji. Pritoa, okolu 40% se registrirani vo isto~na Azija pri krajot na 1990-tite godini, a 35% vo Latinska Amerika, prete`no vo periodot na dol`ni~kata kriza od 1980-tite godini. Imeno, stanuva zbor za periodi na istovremena liberalizacija na kapitalnite tekovi, kako i finansiska kriza {to uka`uva na nivnoto vlijanie vrz kreditnata aktivnost na bankite.

• Postoi relativna asimetri~nost vo vremetraeweto na kreditniot bum. Taka, vo prosek toj trae 3,5 godini, pri {to vkupniot interval iznesuva 2-5 godini. Pritoa, inicijalnata faza vo prosek trae dve godini, dodeka zavr{nata faza vo prosek trae 1,5 godini.

• Postoi verojatnost od 70% kreditniot bum da koincidira so investiciska ili potro{uva~ka ekspanzija. Od druga strana, verojatnosta za koincidirawe so porast na vkupniot BDP e pomala i iznesuva 50%, {to proizleguva od mo`nosta za zna~itelno vlo{uvawe na tekovnata smetka od bilansot na pla}awa.

• Kreditniot bum ~esto e pridru`en so pojava na bankarska i valutna kriza. Taka, 75% od epizodite na krediten bum se povrzani so bankarska kriza, dodeka 85% se povrzani so valutna kriza.

Makroekonomskite implikacii od kreditniot bum se odnesuvaat na

pove}e segmenti. Taka, kreditniot bum e prosleden so ekonomska ekspanzija, po {to sledi zna~itelna kontrakcija na ekonomskata aktivnost i doma{nata pobaruva~ka, koja mo`e da rezultira so dlaboka recesija. Voedno, se zabele`uva i inicijalen porast na cenite na nerazmenlivite dobra (po {to sledi nivno namaluvawe) i soodvetna realna apresijacija na doma{nata valuta. Od druga strana, zabele`ano e zgolemuvawe na cenite na akciite, po {to sledi nivno zna~itelno namaluvawe. Efektite od kreditniot bum vrz inflacijata se nezna~itelni. Toa vo golema merka proizleguva od kompenzira~kiot efekt na deficitot vo tekovnata smetka vrz raste~kata doma{na pobaruva~ka, kako i od realnata apresijacija na doma{nata valuta.

4. Kreditnata ekspanzija i makroekonomskata politika Pojavata na kreditna ekspanzija i pregrevawe na ekonomijata nametnuva potreba za soodvetna reakcija od strana na nositelite na ekonomskata politika. Pritoa, soodvetni prilagoduvawa mo`at da bidat napraveni, kako vo domenot na monetarnata politika, taka i vo domenot na fiskalnata politika. Voedno, vo nekoi zemji makroekonomskite merki se pridru`eni i so dopolnitelni administrativni merki i prudentni instrumenti, koi treba da ovozmo`at reducirawe na stapkata na rast na kreditite i namaluvawe na pritisocite vrz makroekonomskata stabilnost. Voobi~aeno, reakcijata na monetarnata politika na brziot porast na kreditite se realizira preku porast na kamatnite stapki. Imeno, preku operaciite na otvoren pazar, centralnata banka se obiduva da povle~e del od primarnite pari i so toa da go spre~i natamo{niot porast na kreditite. Vo zemjite kade postoi slobodno dvi`ewe na kapitalot, efektivnosta na prezemenite monetarni merki, vo golema merka }e zavisi od elasti~nosta na kapitalnite tekovi na promenite na doma{nite kamatni stapki. Imeno, dokolku kapitalnite tekovi se elasti~ni na promenite na doma{nite kamatni

10

stapki, vo toj slu~aj porastot na kamatnata stapka na centralnata banka vo funkcija na reducirawe na kreditniot rast mo`e da bide neefektivna, odnosno mo`e da stimulira dopolnitelni kapitalni prilivi. Pritoa, odr`uvaweto na visoki kamatni stapki bi rezultiralo so postojan kapitalen priliv i kumulirawe na kratkoro~ni sredstva koi mo`at vo sekoj moment povtorno da se odleat nadvor od zemjata, da se iskoristat za {pekulativen napad vrz doma{nata ekonomija ili da se koristat za kreditirawe na doma{nata ekonomija. Vo sekoj slu~aj, visokata elasti~nost na kapitalnite tekovi na promenite vo doma{nata kamatna stapka ne pretstavuva pre~ka za monetarnata politika, vo uslovi koga postoi podgotvenost za prifa}awe na apresijacija na doma{nata valuta. Sepak, imaj}i gi predvid negativnite implikacii vrz bilansot na pla}awa i nadvore{niot dolg od apresijacijata na doma{nata valuta, mal e brojot na zemji koi se spremni da prifatat apresijacija. Limitiranata efektivnost na monetarnata politika vo uslovi na elasti~nost na kapitalnite tekovi na promenite na doma{nite kamatni stapki i neprifa}awe na apresijacija na doma{nata valuta mo`e da bide nadminata preku sproveduvawe na prudentna fiskalna politika. Imeno, pritisocite vo ekonomijata uspe{no mo`at da bidat eliminirani preku sproveduvawe na disciplinirana fiskalna politika, {to bi impliciralo stesnuvawe na buxetskiot deficit. Pritoa, vakvata fiskalna postavenost se nametnuva kako imperativ za site zemji koi imaat intencija za vlez vo EU (ili se ve}e del od EU) i so toa imaat obvrska za vlez vo EMU. Imeno, eden od kriteriumite za vlez vo monetarnata unija e po~ituvawe na obvrskite od Paktot za stabilnost i rast, odnosno buxetski deficit od najmnogu 3% od BDP i javen dolg od najmnogu 60% od BDP. Sepak, fiskalnite merki za neutralizirawe na rastot na kreditite se primenlivi edinstveno vo zemjite kade sî u{te ne e postignata fiskalna konsolidacija, odnosno kade sî u{te ima prostor za fiskalno prilagoduvawe. Administrativnite merki, voobi~aeno se koristat kako dopolnuvawe na merkite na oddelnite makroekonomski politiki, ili kako na~in za nadminuvawe na neefikasnosta na oddelnite politiki vo procesot na neutralizirawe na negativnite efekti od kreditnata ekspanzija. Taka, i pokraj trendot na liberalizacija na kapitalnite tekovi, voveduvaweto na privremeni kapitalni kontroli mo`e da pretstavuva alternativna merka, dokolku postoi uverenost vo nivnata efikasnost i dokolku toa nema da ima tretman na ~ekor nazad vo tranzicioniot proces. Pritoa, voveduvaweto na privremeni kapitalni kontroli ne e vo sprotivnost nitu so namerite za vlez vo EU, nitu so samoto ~lenstvo vo EU. Imeno, vo soglasnost so Spogodbata za EU (Treaty on European Union) zemjite koi se ~lenki na EU, a ne se ~lenki na EMU imaat pravo na prezemawe na za{titni merki, vo slu~aj na pozna~itelni naru{uvawa na bilansot na pla}awa, {to se odnesuva i na mo`nost za voveduvawe na privremeni kontroli na kapitalnite tekovi. Dopolnitelna administrativna merka e i voveduvaweto na kreditni limiti, koi pretstavuvaa voobi~aen monetaren instrument vo 1960-tite i 1970-tite godini, namenet za kontrola na agregatnata pobaruva~ka, bez pritoa da se predizvikaat pogolemi fluktuacii vo kamatnite stapki. Kreditni limiti privremeno se vovedeni vo Grcija vo 1999 godina, kako reakcija na visokiot iznos na kapitalni prilivi pred vlezot vo EMU, a vo Hrvatska vo 2003 godina kako odgovor na rapidniot rast na bankarskite krediti e vovedena merka za vlo`uvawe vo zadol`itelni blagajni~ki zapisi kaj centralnata banka za onie banki kade bil registriran krediten porast nad odredeno nivo. Sepak, ovaa merka se smeta za pomalku povolna vo odnos na kapitalnite kontroli, od pri~ina {to predizvikuva

11

naru{uvawe na konkurencijata vo bankarskiot sistem i namaluvawe na negovata efikasnost. Centralnata banka mo`e da reagira na kreditnata ekpanzija i preku voveduvawe na prudentni supervizorski instrumenti. Voobi~aeno tie se odnesuvaat na voveduvawe na procikli~ni barawa za kapitalna adekvatnost, porigorizni pravila vo domenot na obezbeduvaweto na kreditite, ili barawa za izdvojuvawe na povisoki rezervacii za bankite so visok rast na kreditite. Za razlika od kreditnite limiti, koi mo`at da podrazbiraat i barawa za vlo`uvawa od strana na bankite vo instrumenti so prinos pod pazarniot ({to zna~i mo`nost za naru{uvawe na nivnata profitabilnost), prudentnite instrumenti se tokmu vo funkcija na zajaknuvawe na bankarskiot sistem. 5. Kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija 5.1. Voved Tranzicijata kon pazarno orientirana ekonomija vo Republika Makedonija podrazbira{e i prezemawe na kompleksni reformi vo nasoka na prestruktuirawe i konsolidirawe na bankarskiot sistem. Postoeweto na stabilen i efikasen bankarski sistem e vo funkcija na inicirawe i natamo{na poddr{ka na razvojot na realniot sektor na ekonomijata. Imeno, imaj}i ja predvid osnovnata uloga na bankarskiot sistem (finansiska intermedijacija), toa zna~i deka toj ja poddr`uva ekonomskata aktivnost so kreirawe na dopolnitelen finansiski potencijal za ekonomskite subjekti preku soodvetna kreditna aktivnost. Voedno, postavuvaweto na zdrav, stabilen i efikasen bankarski sistem e i eden od klu~nite preduslovi za vodewe na efikasna monetarna politika. Taka, finansiskite varijabli (definirani od bankarskiot sistem) pretstavuvaat element preku koj monetarnite signali se transmitiraat do realniot sektor na ekonomijata. Kako i vo pove}eto zemji vo tranzicija, vo post-tranzicioniot period, pazarot na krediti vo Republika Makedonija be{e relativno neaktiven. Pritoa, kako pova`ni faktori koi pridonesoa za vakvata dinamika vo domenot na kreditiraweto na privatniot sektor mo`at da se navedat slednive:

• Nisko nivo na {tedewe vo bankite, {to zna~i i mal doma{en krediten potencijal;

• Postepeno prestruktuirawe na realniot sektor na ekonomijata, a so toa i pote{kotii okolu nao|aweto na kvalitetni kreditokorisnici i kvalitetni investicioni proekti;

• Pretpazliva politika na bankite, vo uslovi na nasledeno i steknato “lo{o” kreditno portfolio;

• Prestruktuirawe i konsolidirawe na bankite, {to zna~i i potrebno vreme za postavuvawe na adekvatni novi kreditni politiki i proceduri i adekvaten proces na kreditirawe;

• Visoki aktivni kamatni stapki na bankite; • Nesoodvetno definirana pravna ramka, pred sî od aspekt na brzinata

i efikasnosta pri realizacijata na kolateralot; • Neizvesnost, karakteristi~na za post-tranzicioniot period kako i

neizvesnost generirana od nekolku {okovi od neekonomski karakter.

12

Site ovie faktori rezultiraa so odr`uvawe na u~estvoto na vkupnite krediti odobreni na privatniot sektor vo BDP (kako eden od indikatorite za stepenot na finansiska intermedijacija) na isklu~itelno nisko nivo sî do 1998 godina, dodeka vo periodot 1999-2000 godina se registrirani odredeni pozitivni pridvi`uvawa. U~estvoto na kreditite na privatniot sektor vo BDP vo periodot 2001-2003 godina e zna~itelno povisoko i relativno stabilno. Intenzivnata kreditna aktivnost vo 2004 godina i nejziniot kontinuitet vo narednite dve godini uslovi zna~itelen godi{en porast na u~estvoto na kreditite vo BDP, koe vo 2006 godina se o~ekuva da dostigne 26,1%, uka`uvaj}i na zna~itelno zajaknuvawe na finansiskata intermedijacija, koja sepak zna~itelno zaostanuva zad prosekot na evro zonata, {to iznesuva okolu 100%.

Grafikon 1 U~estvo na kreditite vo BDP (vo %)

10

15

20

25

30

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

*

*Proekcija. Izvor: NBRM i DZS.

Visokiot stepen na rizik, predizvikan od Kosovskata kriza, vo 1999 godina rezultira{e so isklu~itelno niska godi{na stapka na porast na vkupnite krediti, dodeka pozna~itelen porast e zabele`an vo 2000 godina, {to delumno go reflektira ukinuvaweto na kreditnite limiti, kako posleden direkten monetaren instrument. Voedno, i bezbednosnata kriza vo zemjata od 2001 godina soodvetno se reflektira{e vrz kreditiraweto, pri {to vozdr`anosta na ekonomskite subjekti od potro{uva~ka i investicii rezultira{e so namalena ponuda i pobaruva~ka za krediti i nezna~itelna negativna me|ugodi{na promena na kreditite odobreni na privatniot sektor. Postepenoto iscrpuvawe na negativnite posledici od bezbednosnata kriza pridonese za otpo~nuvawe na raste~ki trend na kreditiraweto na privatniot sektor od strana na bankite.

13

Grafikon 2 Godi{ni stapki na porast na kreditite (dekemvri/dekemvri, vo %)

-2,50,02,55,07,5

10,012,515,017,520,022,525,0

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006*

* Stapka na porast vo oktomvri 2006 godina vo odnos na dekemvri 2005 godina. Izvor: NBRM. Izrazenata dinamika na porast na kreditite odobreni na privatniot sektor vo poslednite godini uka`uva na zgolemena finansiska poddr{ka na ekonomskata aktivnost od strana na bankarskiot sistem. Pritoa, taa pretstavuva rezultanta na vlijanieto na pove}e faktori: a) zna~itelno namaluvawe na rizikot i so toa povisok bonitet na klientite i ponizok krediten rizik; b) ponatamo{no pro{iruvawe na depozitnata baza na bankite, odnosno zgolemuvawe na nivniot krediten potencijal; v) poniska cena na kreditite, g) diverzificirana ponuda na krediti (diverzifikacija na vidovite na krediti i uslovite za nivno koristewe), {to ja zgolemi atraktivnosta na kreditite kako dopolnitelen izvor na finansirawe i d) povisok stepen na konkurencija vo bankarskiot sistem, {to delumno mo`e da se sogleda i preku stesnuvaweto na kamatnite margini na bankite. Grafikon 3 Prose~ni kamatni margini*

0 2 4 6 8

19981999200020012002200320042005

*Se odnesuvaat na denarski kratkoro~ni krediti i denarski trimese~ni depoziti. Podatocite za 2005 godina se odnesuvaat na prvite devet meseci, od pri~ina {to vo 2005 godina e izvr{ena promena na metodologijata na kamatnite stapki (spored ovaa metodologija podatoci ima samo za 2005 i 2006 godina). Izvor: NBRM 5.2. Analiza na promenite vo kreditnata aktivnost na bankite Intenzivnoto kreditirawe na privatniot sektor od strana na bankite zapo~na na po~etokot na 2003 godina, koga be{e registrirana visoka godi{na

14

stapka na porast na vkupnite krediti od 14,1%, koja prodol`i da se intenzivira dostignuvaj}i 24,2% vo oktomvri 2006 godina. Dokolku po~etokot na 2003 godina se tretira kako po~etok na brziot porast na kreditite, sporedeno so krajot na 2002 godina kreditite na bankite bele`at isklu~itelno visoka kumulativna stapka na porast. So toa, 2003 godina mo`e da se ozna~i kako period na "budewe" na makedonskiot krediten pazar i so toa isklu~uvawe na Republika Makedonija od grupata na "sleeping beauties". Tabela 3 Kumulativen porast na kreditite (vo %)

Vkupni krediti 31.12.03/31.12.02 14,131.12.04/31.12.02 42,331.12.05/31.12.02 71,430.10.06/31.12.02 2,1 pati

Izvor: NBRM. Eden od glavnite problemi vo periodite na zabrzan krediten rast e potencijalnoto vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite. Sepak, indikatorite za kvalitetot na kreditite na bankite ne signaliziraat promeni vo ovaa nasoka. Imeno, za makedonskiot bankarski sistem karakteristi~no e kontinuirano podobruvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio, {to poka`uva deka zgolemeniot kvantum na krediti se odlikuva so solidni kvalitativni karakteristiki i uka`uva na poadekvatni proceduri za upravuvawe so rizicite i pogolema finansiska disciplina. Tabela 4 Pokazateli za kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankarskiot sistem na Republika Makedonija*

2000 2001 2002 2003 2004 2005 30.09.2006Na nivo na bankarski sistem

34,8 33,7 15,9 15,1 13,2 10,9 9,9

Opis% na V, G, D vo vkupnata kreditna izlo`enost

Izvor: NBRM. *Vo 2002 godina e napravena metodolo{ka promena vo klasifikacijata na pobaruvawata spored rizi~nosta. Od strukturen aspekt, osnovna karakteristika na kreditiraweto vo ovoj period se raste~kite preferenci na bankite za kreditirawe vo devizi, dolgoro~no kreditirawe i poaktivna uloga na segmentot na krediti na naselenieto. Porastot na kreditiraweto vo devizi delumno se dol`i na izvr{enata liberalizacija na deviznoto kreditirawe od juli 2003 godina, koga be{e dozvoleno kreditirawe vo devizi na site zainteresirani subjekti3. Vakvata mo`nost, nadopolneta so poniskata cena na ovoj vid na krediti rezultira so niven zna~itelen porast i raste~ki pridones vo porastot na vkupnoto kreditirawe.

3Prethodno, devizni krediti se odbruvaa samo na pretprijatija koi imaa potrebi za pla}awe vo stranstvo. Vo ramki na liberalizacijata na deviznoto kreditirawe vo zemjata, vovedena e mo`nost deviznite krediti na pretprijatijata fakti~ki da se odobruvaat vo denari (dokolku kreditot e namenet za pla}awe vo zemjata).

15

Tabela 5 Pridones na oddelni vidovi na krediti vo vkupniot godi{en porast na kreditite (vo %)

31.12.2003 31.12.2004 31.12.2005 31.10.2006*Denarski krediti 79,56 63,73 50,70 68,33Devizni krediti 20,44 36,27 49,30 31,67

Kratkoro~ni 32,96 19,50 9,83 31,78Dolgoro~ni 67,04 80,50 90,17 68,22

Pretprijatija 55,85 48,72 45,43 58,29Naselenie 47,89 51,93 54,36 42,05

*Kumulativen porast na kreditite vo periodot januari-oktomvri 2006 godina. Izvor: NBRM. Vo domenot na sektorskata alokacija na odobrenite krediti karakteristi~na e tendencijata na raste~ko kreditirawe i na korporativniot sektor i na sektorot naselenie. Pritoa, na grafikonot {to sledi mo`e da se zabele`i deka trendot na porast na kreditiraweto na naselenieto e re~isi eksponencijalen, poka`uvaj}i krupna promena vo politikata na kreditirawe na naselenieto (osobeno izrazena od 2003 godina navamu). Grafikon 4 Krediti na pretprijatija i naselenie (vo milioni denari)

800

5800

10800

15800

20800

25800

30800

1997

Okt

Juli

Apr

2000

Okt

Juli

Apr

2003

Okt

Juli

Apr

2006

Okt

5000

15000

25000

35000

45000

55000

65000

Pobaruvawa od naselenie (leva skala)

Pobaruvawa od pretprijatija (desna skala)

Izvor: NBRM.

Vakvata sektorska alokacija na kreditite ne e karakteristi~na edinstveno za Makedonija, odnosno vo re~isi vo site zemji vo tranzicija zna~itelen del od kreditnata ponuda e apsorbirana od sektorot naselenie, kako sektor koj e disperziran i sledstveno obezbeduva pogolema diverzifikacija, odnosno pomal stepen na rizik. Vsu{nost, vo najgolem del od zemjite intenzivnata dinamika na porast na kreditite na naselenieto rezultira{e i so isklu~itelno visok porast na nivnoto u~estvo vo BDP, pridonesuvaj}i za stesnuvawe na jazot vo nivoto na finansiska intermedijacija pome|u ovie zemji i zemjite so povisoko nivo na razvienost. Vakvi tendencii na rapiden rast na u~estvoto na kreditite se karakteristi~ni i za makedonskiot krediten pazar, iako sporedeno so trendovite vo ostanatite zemji vo tranzicija, apsorbcioniot kapacitet na ovoj pazaren segment kaj nas sî u{te ne e iskoristen.

16

Grafikon 5 U~estvo na kreditite na naselenieto vo BDP* (vo %) Izvor: NBRM , DZS, EBRD Transition Report 2006. *CEB (Centralna Evropa i Balti~ki zemji), JIE (Jugoisto~na Evropa). Za ovie grupi zemji navedeno e prose~no u~estvo za periodot 2000-2005 godina, dodeka podatokot za Makedonija se odnesuva na prosekot za periodot 2003-2005 godina. Edna od bitnite karakteristiki na kreditiraweto na naselenieto e rapidniot rast na dolgoro~nite kreditite, {to jasno mo`e da se sogleda preku zna~itelno reduciraniot soodnos kratkoro~ni/dolgoro~ni krediti. Dinamikata na dolgoro~nite krediti na naselenieto uka`uva na zna~itelno koristewe na bankarskite krediti, kako izvor za finansirawe na dolgoro~nite potrebi na naselenieto. Analizata od aspekt na namenata na dolgoro~nite krediti poka`uva zna~itelen porast i na kreditite odobreni za stanbena izgradba i na dolgoro~nite krediti za drugi nameni (za 6 pati i za 4,9 pati, soodvetno na krajot na oktomvri 2006 godina vo odnos na krajot na 2002 godina). Grafikon 6 Prose~en godi{en soodnos kratkoro~ni/dolgoro~ni krediti na naselenieto

0 1 2 3 4 5

1996199719981999200020012002200320042005

Izvor: NBRM. Iako kreditiraweto na naselenieto na kratok rok ima re~isi identi~na dinamika na porast sporedeno so dolgoro~noto kreditirawe (porast vo odnos na krajot na 2002 godina za 4,4 pati i 5,1 pati, soodvetno), sepak negovoto u~estvo vo vkupnoto kreditno portfolio kaj sektorot naselenie e relativno nisko (okolu 25%). I pokraj raste~kiot trend kaj site kategorii na kratkoro~ni krediti, nivnata distribucija poka`uva kontinuirano dominantno u~estvo na kratkoro~noto kreditirawe preku negativno saldo na transakciskite smetki na naselenieto (kreditirawe koe pretpostavuva najednostavna administrativna procedura), dodeka u~estvoto na potro{uva~kite i ostanatite krediti e relativno nisko. Na prv pogled vakvata karakteristika na kreditiraweto upatuva na situacija {to ne e karakteristi~na za inicijalnata faza na razvojot na ovoj pazaren segment vo ekonomiite vo tranzicija. Imeno, edna od osnovnite karakteristiki na kreditirawe na naselenieto e brziot rast na

0.5

1.5

2.5

3.5

4.5

5.5

6.5

7.5

1996 1998 2000 2002 2004

10.1

15.8

4.7

4

68

1012

14

16

? ? ? ?? ? ? ?????????

17

potro{uva~kite krediti, nasproti hipotekarnite krediti ~ija dinamika voobi~aeno e pobavna zaradi problemati~nite proceduri za realizacija na hipotekite. Taka, vo ovie zemji u~estvoto na potro{uva~kite krediti vo BDP mnogu brzo go dostignuva prosekot na razvienite ekonomii (ovoj soodnos vo evrozonata iznesuva okolu 9%). Sepak, dokolku nivoto na kratkoro~ni potro{uva~ki krediti se dominantnata pozicija i rapidniot rast na dolgoro~nite krediti za drugi nameni, {to pretstavuva heterogena struktura i vo koja potro{uva~kite krediti imaat dominantno u~estvo, uka`uva na sli~ni karakteristiki na kreditiraweto na naselenieto vo Makedonija so ostanatite zemji vo tranzicija. Grafikon 7 Distribucija na denarskite krediti kaj naselenieto po oddelni vidovi (vo milioni denari)

0

5,000

10,000

15,000

20,000

25,000

30,000

I.200

3 IV VII X

I.200

4 IV VII X

I.200

5 IV VII X

I.200

6 IV VII X

Potro{uva~kikrediti

Ramkoven kredit

Za drugi nameni

Za drugi nameni

Za stanbenaizgradba

Kratkoro~ni

Dolgoro~ni

Izvor: NBRM. Isklu~itelno visokite stapki na porast na kreditite odobreni na naselenieto, nedvosmisleno uka`uvaat na sî pozna~ajnata uloga na bankite vo poddr{kata na kupovnata sila na naselenieto. Pritoa, intenzivnata dinamika na kreditiraweto na naselenieto vo kus vremenski period mo`e da se objasni so faktori na stranata na ponudata i pobaruva~kata na krediti kaj naselenieto. Imeno, postepenoto vra}awe na doverbata vo bankarskiot sistem, jakneweto na depozitniot potencijal na bankite, pri istovremeno diverzificirawe na vidovite na krediti i uslovite za nivno koristewe od strana na bankite, kako i postepenoto normalizirawe na vkupnite tekovi vo ekonomijata, rezultiraa so sî pogolemo koristewe na bankarskite krediti od strana na naselenieto kako dopolnitelen izvor na sredstva. Nadopolnuvaweto na kupovnata sila na naselenieto preku bankarski krediti mo`e da rezultira so pottiknuvawe na potro{uva~kata na naselenieto i direktno i indirektno stimulirawe na ekonomskata aktivnost.

Dinami~na aktivnost na bankite e karakteristi~na i na kreditniot pazar za korporativniot sektor, so {to bankite pridonesoa za delumno nadminuvawe na finansiskite ograni~uvawa na pretprijatijata.4 Analizata na kreditite odobreni na korporativniot sektor poka`uva kumulativen porast na vkupnite plasmani vo sektorot pretprijatija vo oktomvri 2006 godina sporedeno so krajot na 2002 godina od 1,8 pati, pri porast na denarskite i deviznite plasmani od 27% i 3,7 pati, soodvetno. Zna~itelniot porast na deviznite plasmani kaj pretprijatijata, delumno mo`e da se objasni so pogolemata

4Sepak, Business Environment and Enterprise Performance Survey, EBRD/World Bank, 2005 poka`uva deka vo grupata na zemji JIE (vo koja spa|a i Makedonija), samo 12,9% od izvorite na finansirawe na pretprijatijata se odnesuvaat na pozajmuvawa od banki, dodeka duri 73,2% pretstavuvaat interno finansirawe.

18

liberalizacija na deviznoto rabotewe (odnosno so mo`nosta za devizno kreditirawe na site zainteresirani subjekti, nasproti dotoga{nata odredba za odobruvawe na devizni krediti edinstveno za pla}awe na uvoz na stoki ili uslugi, za finansirawe na investicioni raboti vo stranstvo ili za namiruvawe na drugi tekovni obvrski kon stranstvo). Taka, prose~noto u~estvo na deviznite plasmani na pretprijatijata vo vkupnite plasmani kaj ovoj sektor od 18,9% vo 2003 godina e zgolemeno na 35,9% vo periodot januari-oktomvri 2006 godina. Sepak, od valuten aspekt, dominantna komponenta na vkupnite plasmani na pretprijatijata se plasmanite vo doma{na valuta, so prose~no u~estvo od 72,7% (vo periodot dekemvri 2002 godina-oktomvri 2006 godina).

Paralelno so porastot na sredstvata alocirani vo korporativniot

sektor, zabele`ano se i odredeni kvalitativni pomestuvawa. Ova pred sî se odnesuva na ro~nata kompozicija na kreditite odobreni na privatniot sektor. Taka, nasproti periodot do 2004 godina, koga kratkoro~nite plasmani imaa dominantno u~estvo (prose~no u~estvo vo vkupnite plasmani na pretprijatijata vo periodot dekemvri 2002 godina-dekemvri 2004 godina od 68,3, uka`uvaj}i na prete`no koristewe na bankarskite krediti kako izvor na finansirawe na kratkoro~nite potrebi za sredstva za likvidnosni celi, za finansirawe na zalihi i obrten kapital i sl), vo poslednite dve godini postoi trend na rast na dolgoro~noto kreditirawe, ~ie u~estvo e re~isi izedna~eno so u~estvoto na kratkoro~nite krediti. Grafikon 8 Ro~na struktura na plasmanite kaj korporativniot sektor (prose~no u~estvo vo %)

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0

2002

2003

2004

2005

2006*

Kratkoro~ni Dolgoro~ni

* Se odnesuva na periodot januari-oktomvri 2006 godina. Izvor: NBRM.

Od aspekt na strukturata na vkupnite plasmani na pretprijatijata, treba da se ima predvid deka pokraj kreditite, soglasno monetarnata statistika, tie gi vklu~uvaat i drugite vidovi na plasmani na bankite kaj sektorot pretprijatija (hartii od vrednost, ostanati pobaruvawa, u~estva i dostasani nenaplateni pobaruvawa). Pritoa, kategorijata krediti ima dominantno u~estvo vo vkupnite plasmani na pretprijatijata (od 81,1% vo oktomvri 2006 godina), {to vo odnos na krajot na 2002 godina pretstavuva zgolemeno u~estvo za 10,7 procentni poeni5.

5 Kaj plasmanite vo sektorot naselenie u~estvoto na kreditite iznesuva 93,7%, dodeka u~estvoto na dostasanite nenaplateni pobaruvawa iznesuva 6,3%.

19

Tabela 6 U~estvo na oddelni kategorii vo vkupnite plasmani na pretprijatijata (vo %, na kraj na godina)

KreditiHartii od vrednost

Ostanati pobaruvawa

U~estvaDostasani

nenaplateni pobaruvawa

2002 70.4 0.2 0.8 1.8 26.92003 69.7 0.3 0.3 1.6 28.12004 75.4 0.2 0.1 1.2 23.12005 77.8 0.1 0.1 0.9 21.0

oktomvri 2006 81.1 0.1 0.1 0.8 18.0

Izvor: NBRM.

Od druga strana, u~estvoto na kategoriite “ostanati pobaruvawa” i “u~estva” vo vkupnite plasmani na krajot na 2004 godina vo odnos na krajot na 2002 godina e ponisko za 0,7 i 1 procenten poen, soodvetno, pri re~isi nepromeneto u~estvo na kategorijata “plasmani vo hartii od vrednost”. Iako iznosot na dostasanite nenaplateni pobaruvawa s¢ u{te se odr`uva na relativno visoko nivo, vo analiziraniot period zabele`ani se pozitivni kvalitativni pomestuvawa, odnosno namaluvawe na nivnoto u~estvo za 8,9 procentni poeni, {to signalizira posoodvetno upravuvawe so kreditnoto portfolio od strana na bankite, pogolema finansiska disciplina i podobren bonitet na dol`nicite.

5.3. Kvantificirawe na faktorite na kreditnata aktivnost na bankite Utvrduvaweto na faktorite koi ja determiniraat kreditnata aktivnost na bankite vo Makedonija e relativno ote`nato. Imeno, promenite vo kreditiraweto na privatniot sektor se pod vlijanie na niza faktori, pri {to del od niv se od kvalitativna priroda, odnosno nivniot efekt te{ko mo`e da se kvantificira. Taka, {okovite od neekonomski karakter soodvetno se odrazija i vrz dinamikata na kreditiraweto. Potrebata od ponatamo{no prestruktuirawe na realniot sektor sozdava dopolnitelni pote{kotii pri ocenkata na determinantite na dinamikata na kreditiraweto. Voedno, iako kaj kamatnata politika na bankite e zabele`ano postepeno zgolemuvawe na fleksibilnosta, sepak stanuva zbor za relativno kratok vremenski period, {to ja ograni~uva mo`nosta za kvantificirawe na efektite od promenite na kamatnite stapki vrz promenite vo kreditiraweto. Slednava ravenka pretstavuva obid za kvantificirawe na deluvaweto na opredeleni faktori vrz obemot na kreditite odobreni od strana na bankite na nedr`avniot sektor. Ocenkata se odnesuva na periodot dekemvri 1998 godina - juni 2006 godina, pri {to se koristeni mese~ni podatoci. Vo ravenkata, za site promenlivi (so isklu~ok na kamatnata stapka) se koristeni diferencijali od nivnite logaritamski vrednosti.

20

Tabela 7 Ravenka na denarski krediti

Varijabla Koeficient Standardna gre{ka t-Statistika Verojatnost C 0.028841315 0.009384631 3.073249793 0.002939441

DLVD(-6) 0.089090298 0.02607676 3.416463544 0.001021654DLVT(-2) 0.055971187 0.016234672 3.447632687 0.000925009

DLBZ -0.01660435 0.006247588 -2.657721672 0.009585756

DLIPI(-1) 0.020919828 0.009390457 2.227775429 0.02885398DLDC(-1) 0.336907305 0.089630756 3.758835907 0.000333042

DLCG -0.026800925 0.006925265 -3.870021702 0.000228347RIR(-2) -0.001407184 0.000549926 -2.55885875 0.012489517

R-squared 0.491387184 Mean dependent var 0.01042554Adjusted R-squared 0.444541267 S.D. dependent var 0.020487684S.E. of regression 0.015269287 Akaike info criterion -5.435553845Sum squared resid 0.017719487 Schwarz criterion -5.204047484

Log likelihood 236.2932615 F-statistic 10.48943459Durbin-Watson stat 2.04858969 Prob(F-statistic) 3.77E-09

DC-denarski krediti na bankite odobreni na nedr`avniot sektor, bez dostasani nenaplateni pobaruvawa VD-vkupni depoziti na nedr`avniot sektor VT-promet vo vkupnata trgovija BZ-blagajni~ki zapisi na NBRM IP -mese~en indeks na industrisko proizvodstvo RIR -prose~na ponderirana kratkoro~na aktivna kamatna stapka, realna CG -krediti na bankite odobreni na dr`avata Rezultatite od ocenetata ravenka poka`uvaat zna~ajnost (so nivo na sigurnost od 95%) na dobienite koeficienti na site vklu~eni promenlivi. Sepak, utvrdenite vrski imaat mnogu slab intenzitet ili se re~isi zanemarlivi.

Taka, ravenkata poka`uva deka porast na depozitniot potencijal na

bankite od 1% predizvikuva zgolemuvawe na obemot na odobreni krediti za samo 0,09%, so vremensko zadocnuvawe od 6 meseci. I pokraj zna~ajnosta na koeficientot za promenlivata blagajni~ki zapisi, sepak ne e registrirana pozna~ajna povrzanost. Imeno, koeficientot e re~isi nula, uka`uvaj}i na niskiot stepen na supstitucija pome|u vlo`uvawata na bankite vo blagajni~ki zapisi i nivnata kreditna aktivnost.

I pokraj negativnata vrska pome|u realnata aktivna kamatna stapka i

denarskite krediti, ocenetiot koeficient ima mnogu slab intenzitet. Sepak, ovoj rezultat treba vnimatelno da se tolkuva bidej}i stanuva zbor za kratkoro~na kamatna stapka, dodeka kreditite gi vklu~uvaat kreditite odobreni na kratok i na dolg rok.

Vo uslovi koga kreditiraweto na dr`avata od strana na bankarskiot

sistem vo najgolem del se sostoi od vlo`uvawa vo dr`avni obvrznici izdadeni za posebni celi, dodeka zadol`uvaweto na dr`avata preku kratkoro~ni hartii od vrednost zapo~na na po~etokot na 2004 godina i ima relativno mal obem, postoewe na efekt na istisnuvawe (crowding out) na kreditiraweto na privatniot sektor ne se o~ekuva. Ovaa konstatacija ja potvrduva i ocenetiot koeficient za kreditite odobreni na dr`avata od strana na bankite.

21

Od aspekt na ekonomskata aktivnost, i pokraj zna~ajnosta na dobienite

koeficienti za prometot vo vkupnata trgovija i industriskoto proizvodstvo (indikatori na ekonomskata aktivnost), zavisnosta ima slab intenzitet. Pritoa, taa e pointenzivna kaj prometot vo vkupnata trgovija.

Dobienite rezultati od ravenkata treba da se tolkuvaat vnimatelno

zaradi nekolku pri~ini: a) koristewe na relativno kratki vremenski serii, koi vo uslovi na nekolku {okovi od neekonomski karakter nemaat dovolno kapacitet da reflektiraat sistematski odnosi; b) raste~kata uloga na {tedeweto kako izvor na kreditirawe, namaluvaweto na rigidnosta na kamatnata politika na bankite, kako i pogolemata orientiranost na bankite za kreditirawe na naselenieto (pri diverzificirana ponuda na krediti) se trendovi karakteristi~ni za poslednite dve godini, so {to verojatnosta tie da se reflektiraat vrz rezultatite od empiriskoto istra`uvawe za celiot period e mala i v) vrz kreditnata aktivnost na bankite vo Republika Makedonija vlijaat i mnogu drugi nemerlivi faktori (na primer sostojbite vo realniot sektor na ekonomijata), koi gi naru{uvaat relaciite pome|u kreditiraweto i faktorite koi se negovi voobi~aeni determinanti (kako {to se nivoto na {tedewe, kamatnite stapki i ekonomskata aktivnost). 5.3.1. Izvori na finansirawe na kreditnata aktivnost (bilansen pristap) Finansiraweto na kreditnata aktivnost na bankite mo`e da bide generirano od razli~ni izvori. Imeno, vo nekoi zemji glaven izvor na finansirawe e depozitniot potencijal, dodeka vo drugi zemji toa e preku zadol`uvaweto vo stranstvo, dokapitalizacija na bankite ili namaleno kreditirawe na dr`avata (prenaso~uvawe na raspolo`livite resursi kon privatniot sektor). Pritoa, vo najgolem del od zemjite kade e registrirana intenzivna kreditna aktivnost dominanten izvor na finansirawe na raste~kata kreditna aktivnost e depozitniot potencijal na bankite. Tabela 8 Finansirawe na kreditite spored bilansen pristap6 (promeni vo u~estvoto vo BDP na oddelnite bilansni pozicii)

Zemja Period

Krediti na privaten

sektorKrediti na

dr`ava Depoziti

Neto devizni obvrski

Ostanati obvrski

netoBugarija 1998-2002 11 -5.9 14 -6.4 -2.5Hrvatska 1995-2002 20.8 -11.4 30 -7.7 -12.9*Estonija 1992-2002 35.2 -0.2 19 9.9 6.2Ungarija 1997-2002 9.2 -1.9 2.1 -3.9 9.1**Latvija 1998-2002 16.7 0.2 11.1 10.3 -4.4Polska 1998-2002 9.1 -1.2 9.6 2.6 -4.3

Slovenija 1995-2002 18.6 -0.4 18.3 2.4 -2.6 * Namaluvaweto na ostanatite obvrski, neto, se dol`i na porastot na sredstvata na bankite kaj centralnata banka (del vrz osnova na zadol`itelna rezerva, soglasno zgolemenoto u~estvo na depozitite vo BDP). ** Najgolem del od porastot na ostanatite obvrski, neto, se dol`i na poniskata obvrska za zadol`itelna rezerva.

6 Prika`ani ze zemjite koi se klasificirani vo "Early birds". Prezemeno od "Early Birds, Late Risers,

and Sleeping Beauties: Bank Credit Growth to the Private Sector in Central na Eastern Europe and the Balkans".

22

Zabrzanata dinamika na porast na kreditite odobreni na privatniot sektor vo Republika Makedonija, vo golema merka korespondira so procesot na finansisko prodlabo~uvawe, odnosno so porastot na depozitniot potencijal na bankite. Pritoa, eden od klu~nite faktori na porast na depozitite na bankite e evro konverzijata vo 2001 godina, koja rezultira{e so zna~itelen priliv na devizni sdepoziti vo bankarskiot sistem. Po inicijalnoto povlekuvawe na okolu edna tretina od dopolnitelno deponiranite sredstva, depozitniot potencijal na bankite prodol`i da raste, reflektiraj}i ja zgolemenata doverba vo bankarskiot sistem, raste~kata sklonost kon {tedewe (vo doma{na i stranska valuta), pointenzivnata ekonomska aktivnost, rastot na deviznite prilivi vrz osnova na privatni transferi, kako i visokata sigurnost na depozitite, vo soglasnost so tekovnata {ema na osiguruvawe na depoziti. Vakvite dvi`ewa rezultiraa so zna~itelen porast na u~estvoto na depozitite vo BDP, kako indikator za finansiskata dlabo~ina. Grafikon 9 U~estvo na depozitite vo BDP (vo %)

5

10

15

20

25

30

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

*

* Proekcija. Pro{irenata depozitna baza na bankite se reflektira{e vrz nivnata kreditna aktivnost so zadocnuvawe od okolu edna godina {to vo golema merka mo`e da se objasni so deluvaweto na dva faktora: 1. neizvesnosta okolu obemot i dinamikata na povlekuvawe na dopolnitelno deponiranite sredstva, osobeno zaradi nivniot kratkoro~en karakter i 2. neizvesnoto opkru`uvawe vo postkrizniot period (po bezbednosnata kriza od 2001 godina), {to implicira vozdr`anost na ekonomskite subjekti pri donesuvaweto na delovni odluki. Zadr`uvaweto na depozitite vo bankarskiot sistem, kako i postepenoto iscrpuvawe na negativnite efekti od bezbednosnata kriza rezultiraa so pointenziven porast na kreditite na bankite.

23

Tabela 9 Finansirawe na kreditite spored bilansniot pristap (u~estva na oddelnite bilansni pozicii vo BDP, vo procentni poeni)

Bilansna pozicijaKumulativna promena, 2006*-2002

godinaNeto devizna aktiva -1.2Krediti na dr`avata 1.6Ostanati stavki, neto 1.6

Vkupni depoziti vo bankite 14.5 Izvor: NBRM. *Podatoci za oktomvri 2006, proektiran BDP za 2006 godina. Dominantniot pridones na depozitite za pogolemata aktivnost na pazarot na krediti se potvrduva i so prethodno navedeniot bilansen pristap, odnosno bilansniot pristap upatuva na vkupnite depoziti vo bankarskiot sistem kako glaven izvor na finansirawe na kreditnata aktivnost na makedonskite banki. 5.4. Empiriski pristap za identifikuvawe na krediten bum Brziot rast na kreditite vo Republika Makedonija e karakteristi~en za poslednive ~etiri godoini, pri {to i pokraj visokite stapki na godi{en porast na kreditite i zna~itelen porast na nivnoto u~estvo vo BDP, sepak u~estvoto na kreditite vo BDP od okolu 22% vo 2005 godina e relativno nisko sporedeno so ponaprednite zemji vo tranzicija i uka`uva na sî u{te nizok stepen na finansiska intermedijacija. Tabela 10 U~estvo na kreditite vo BDP po zemji (vo %)

2000 2001 2002 2003 2004 2005Hrvatska 37.2 42.2 50.2 52.8 55.9 60.8Slovenija 35.8 38.1 38.6 41.0 45.7 53.2Latvija 16.9 21.1 26.2 34.2 44.2 59.9Bosna i Hercegovina 43.5 30.2 36.2 41.3 43.6 50.8Estonija 23.2 24.3 25.9 31.4 40.9 57.2Bugarija 12.6 14.9 19.6 27.2 36.6 44.3Ukraina 11.1 13.0 17.6 24.5 25.1 33.4Litvanija 11.4 11.4 13.9 20.2 25.6 34.8Moldavija 12.6 14.7 17.1 20.3 21.2Romanija 7.2 7.7 8.3 9.1 9.7 11.5Albanija 4.6 5.9 6.3 7.6 9.4

Izvor: IFS, noemvri 2006 godina. Komparativnata analiza po zemji implicitno uka`uva na nepostoewe na

problemot na krediten bum na makedonskiot pazar na krediti. Sepak, so cel empiriska potvrda na vakvata konstatacija, napraven e obid za primena na pristapot koristen vo MMF7, kade se upotrebuva kriti~na vrednost, odnosno kreditiraweto se smeta za kreditna ekspanzija dokolku ja nadminuva prose~nata standardna devijacija na otstapuvawata na kreditite od trendot (utvrden so Hodrick-Prescott filter-H-P) zgolemena za faktor od 1,75 pati.

7 World Economic Outlook, April 2004.

24

Grafikon 10 Vkupni krediti i krediti odobreni na naselenie-ostvaren i potencijalen iznos (vo milioni denari)

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06

TRENDVK VK

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

96 97 98 99 00 01 02 03 04 05 06

TRENDCH CH

Grafi~kiot prikaz na ostvareniot iznos na vkupni krediti i na krediti odobreni na naselenieto i na nivnite potencijalni iznosi, utvrdeni so H-P filter vo 2004 godina poka`uva nadminuvawe na potencijalnoto nivo i kaj ednata i kaj drugata kategorija na krediti. Sepak, ovoj pokazatel sam po sebe ne zna~i mnogu, odnosno nema kapacitet da poka`e dali stanuva zbor za prebrz porast na kreditite, odnosno za pojava na krediten bum. Ottuka, vrz osnova na prethodno navedeniot pristap utvrdena e kriti~na vrednost ~ie nadminuvawe signalizira krediten bum. Zaradi kratkite vremenski serii na podatoci (nabquduvaniot period e 1996-20068 godina) koristeni se mese~ni podatoci, pri {to analizata bazira na mese~nite promeni kaj oddelnite kategorii na krediti. Grafikon 11 Mese~ni promeni na vkupnite krediti i otstapuvawe od kriti~nata vrednost

-0.2

-0.1

0

0.1

0.2

0.3

1996

:01:

00

1996

:10:

00

1997

:07:

00

1998

:04:

00

1999

:01:

00

1999

:10:

00

2000

:07:

00

2001

:04:

00

2002

:01:

00

2002

:10:

00

2003

:07:

00

2004

:04:

00

2005

:01:

00

2005

:10:

00

2006

:07:

00

Prese~nata to~ka na grafikonot 10 ja ozna~uva kriti~nata vrednost nad koja sekoja promena na kreditite mo`e da se tretira kako krediten bum (nadminuvawe na prose~nata standardna devijacija na mese~nite otstapuvawata na kreditite od trendot, utvrden so Hodrick-Prescott filter-H-P, zgolemena za 1,75 pati). Podatocite za Republika Makedonija poka`uvaat deka vo periodot 2003-2006 godina ne e registrirana epizoda na krediten bum. Vo ramki na celiot analiziran period indikatorot poka`uva krediten bum samo vo dva meseca- vo juni 1996 godina i dekemvri 1998 godina, pri {to i vo dvata meseci porastot se dol`i na metodolo{ki promeni (smetkovodstveni prekni`uvawa vo bilansite

8 Oktomvri 2006 godina.

25

na bankite). Imaj}i go predvid zasilenoto kreditirawe na sektorot naselenie od 2003 godina, istiot test e primenet i na vkupnite krediti odobreni na naselenieto. Pritoa, vo ramki na analiziraniot period ne e identifikuvan krediten bum. So toa, empiriskoto testirawe ja potvrduva konstatacijata za nepostoewe na problem na prekumerna kreditna ekspanzija vo Republika Makedonija.

Pokraj ovoj, vo praktikata postojat i drugi obidi za identifikuvawe na

krediten bum, pri {to generalno postoi konsenzus deka prekumerna kreditna ekspanzija postoi vo uslovi na kontinuiran realen porast na kreditite vo ekonomijata i kontinuiran i rapiden porast na u~estvoto na kreditite vo BDP9. Taka, vo periodot 2000-2004 godina kumulativniot porast na u~estvoto na kreditite vo BDP nadminal 15 procentni poeni vo 6 zemji od Centralna i Isto~na Evropa (Belorusija, Bugarija, Estonija, Latvija, Litvanija, Rusija). Za sporedba, kumulativniot porast na u~estvoto na krediti vo BDP vo Republika Makedonija vo periodot 2002-2005 godina (koga e registrirano intenzivirawe na kreditnata aktivnost) iznesuva 6,2 procentni poeni, a vo celiot analiziran period 2000-2005 godina u~estvoto e zgolemeno za 7,3 procentni poeni.

Odredeni emiriski istra`uvawa uka`uvaat na odredeni pravila (rules of

thumb) vo odnos na postoewe na krediten bum:

- Spored edno pravilo, krediten bum postoi dokolku prose~niot realen porast na kreditite vo tek na 3 godini nadminuva 17% (medijana od stapkite na realen porast), pri postoewe na ekcesivni cikli~ni dvi`ewa na kreditite koi ne se odr`livi na dolg rok i najavuvaat kolaps. Vo slu~ajot na Republika Makedonija, medijanata od stapkite na realen prose~en porast na kreditite vo periodot januari 2003 - oktomvri 2006 godina iznesuva 20,9%. Sepak, ova pravilo e isklu~itelno ednostavno i pretstavuva samo indikator, {to treba da se tolkuva pretpazlivo i vo kombinacija so pokompleksen set na informacii. Voedno, treba da se ima predvid deka medijanata kako sredina vo nizata ne e najdobra merka za prosekot;

- spored drugo pravilo, krediten bum postoi dokolku bankarskite

krediti kaj privatniot sektor se zgolemat za 50% i pove}e vo poslednite tri godini. Vo Republika Makedonija, kumulativniot porast na kreditite vo oktomvri 2006 godina vo odnos na dekemvri 2003 godina iznesuva 86,5%. Sepak, kaj ovie dve pravila treba da se ima predvid deka ne ja zemaat vo predvid po~etnata sostojba na kreditite, odnos ne se pogodni za zemjite kako Makedonija, kade glavna karakteristika na kreditnata ekspanzija e nadomestuvawe na niskata pojdovna osnova ({to za Makedonija se potvrduva spored pristapot za u~estvo na kreditite vo BDP).

Generalno, te{ko e da se proceni koe e normalnoto ili soodvetno nivo

na krediten rast, osobeno vo ekonomiite vo tranzicija koi se soo~uvaat so mnogu strukturni promeni. Od ovie pri~ini, so cel da se donese pravilen zaklu~ok, potrebno e da se sledi kompleksen set na indikatori za makroekonomskite dvi`ewa, dvi`ewata vo bankarskiot sektor i finansiskite pazari, kako i iskustvata na drugi zemji koi se soo~ile so fenomenot na

9 Izvor: Prezentacija na MMF na Konferencijata za krediten rast vo Romanija.

26

kreditniot bum. I pokraj navedenite pristapi, kako i razni ekonometriski modeli za ocenka na pragot nad koj kreditniot rast pretstavuva krediten bum, sepak seu{te ne postoi vistinski supstitut na zdravata ekonomska analiza, vo ~ii ramki kako krediten bum treba da se identifikuva samo onaa sostojba koja vodi kon neodr`livi makroekonomski dvi`ewa ili zgolemeni rizici vo finansiskiot sistem. 5.4.1. Kreditiraweto i li~nata i investicionata potro{uva~ka So cel dopolnitelno potvrduvawe na rezultatite od empiriskoto testirawe, sledniot ~ekor vo analizata na kreditnata aktivnost vo Republika Makedonija e sogleduvawe na povrzanosta pome|u kreditite na bankite i li~nata i investicionata potro{uva~ka i pome|u kreditite i vlo{uvaweto na saldoto vo trgovskata razmena so stranstvo, odnosno porastot na uvozot na stoki.

Edna od osnovnite karakteristiki na kreditniot bum e zgolemena li~na i investiciona potro{uva~ka, odnosno "pregrevawe" na ekonomijata. Analizata na makedonskata ekonomija od ovoj aspekt e isklu~itelno ote`nata, zaradi kratkite vremenski serii na podatoci za rashodnata strana na BDP i nivnata godi{na frekvencija. Voedno, imaj}i go predvid prestruktuiraweto na ekonomijata i eksternite {okovi so koi se soo~i makedonskata ekonomija, vo serijata na podatoci postojat strukturni prekini koi ja limitiraat mo`nosta za dobivawe na izdr`ani rezultati. Ottuka, utvrduvaweto na eventualnata povrzanost pome|u oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka (li~na i investiciska potro{uva~ka) i kreditite ne mo`e da bazira na posofisticirana analiza. Li~nata potro{uva~ka vo Republika Makedonija vo periodot 1996-2004 godina10 bele`i trend na porast, so isklu~ok na 2001 godina koga bezbednosnata kriza implicira{e vozdr`anost od potro{uva~ka. Pritoa, vo tekot na analiziraniot period ekcesivni stapki na porast na li~nata potro{uva~ka se registrirani vo 2000 i 2002 godina, poradi {to vo prodol`enie dvi`ewata vo ovie dve godini se analizirani podetalno. Grafikon 12 Nominalni godi{ni promeni na li~nata potro{uva~ka i prose~na godi{na promena na kreditite na naselenieto* (vo %)

-10

-5

0

5

10

15

20

25

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004

0

10

20

30

40

50

60

70

Li~na potro{uva~ka

Krediti na naselenie

*Krediti na naselenie-desna skala; li~na potro{uva~ka-leva skala. Izvor: NBRM i DZS.

10 Posleden raspolo`iv podatok.

27

Eden od izvorite na finansirawe na li~nata potro{uva~ka se i kreditite odobreni na naselenieto. Sporedbata na godi{nite stapki na porast na potro{uva~kata i kreditite odobreni na naselenieto vo 2000 godina poka`uva visoka povrzanost pome|u ovie dve varijabli. Taka, nominalniot porast na li~nata potro{uva~ka iznesuva 20,8%, dodeka prose~nata godi{na promena na vkupnite krediti odobreni na naselenieto iznesuva 42,6%. Vo uslovi koga najgolem del od porastot na kreditite odobreni na naselenieto se dol`i na povisokiot iznos na dolgoro~ni krediti za razli~ni nameni, mo`e da se zaklu~i deka ekcesivniot porast na potro{uva~kata vo 2000 godina, delumno se dol`i na visokiot rast na kreditite. Analizata na faktorite na promena na potro{uva~kata vo 2000 godina, vo eden del ja potvrduva vakvata konstatacija. Imeno, vo ramki na komponentite so najgolem pridones za porastot na li~nata potro{uva~ka vo 2000 godina, delumna povrzanost so kreditite ima kategorijata soobra}aj. Pritoa, implicitniot deflator na kategorijata soobra}aj poka`uva deka okolu polovina od porastot vo ovaa kategorija proizleguva od porastot na cenite, {to soodvetstvuva so porastot na cenite na surovata nafata i so zgolemenite ceni na zadol`itelnoto osiguruvawe na motorni vozila. Od druga strana, zna~itelen porast na koli~inata e registriran kaj podkategorijata soobra}ajni sredstva, {to e vo korelacija so povisokiot iznos na dolgoro~ni krediti za razli~ni nameni. Porastot kaj pogolem del od ostanatite kategorii mo`e da se objasni so voveduvaweto na DDV vo april 2000 godina i so toa povisokata cena na oddelni proizvodi, porastot na cenata na elektri~nata energija i na PTT uslugite, post-krizniot period i prisustvoto na nerezidenti (delumno objasnuvawe na potro{uva~kata vo restorani i hoteli). Tabela 11 Selektirani kategorii na li~nata potro{uva~ka

2000

Pridones vo porastot na vkupnata

potro{uva~ka vo %Impliciten

deflatorVolumenska

promenaHrana i bezalkoholni pijalaci 2.19 2.7 4.5

Alkoholni pijalaci 1.56 21.1 8Bruto stanarina, voda,

elektri~na energija i drugi goriva 2.55 14.3 0.3

Zdravstvena za{tita 1.53 -0.2 44Soobra}aj 6.72 21.5 21.2

Komunikacii 1.64 18.9 12Restorani i hoteli 2.03 5 32.8

Drugi stoki i uslugi 1.72 5.5 18.3 Izvor: DZS. Zna~itelniot porast na potro{uva~kata vo 2002 godina mo`e da se objasni kako kombiniran efekt od vozdr`anosta od pogolemi tro{ewa vo prethodnata godina zaradi visokiot rizik predizvikan od bezbednosnata kriza, kako i povisokiot iznos na krediti odobreni na naselenieto (pred sî dolgoro~ni krediti za razli~ni nameni). Taka, porastot na potro{uva~kata na trajni potro{ni dobra, kako i na soobra}ajni sredstva, mo`e da se smeta deka delumno e poddr`an i so bankarski krediti. Taka, prose~nata godi{na stapka na porast na kreditite na naselenieto iznesuva 19,9%, a nivnata apsolutna godi{na promena u~estvuva so 43% vo nominalnata apsolutna promena na potro{uva~kata za mebel, aparati za doma}instva i drugi proizvodi za odr`uvawe na stanot i na soobra}ajni sredstva.

28

Tabela 12 Selektirani kategorii na li~nata potro{uva~ka

2002

Pridones vo porastot na vkupnata

potro{uva~ka vo %Impliciten

deflator Volumenska promenaHrana i bezalkoholni pijalaci 6.57 2.8 16.4

Obleka i obuvki 1.82 5.7 22.3Bruto stanarina, voda,

elektri~na energija i drugi goriva 3.39 2.6 55.5

Mebel, aparati za doma}instva i drugi proizvodi i uslugi za

odr`uvawe na stanot* 1.60 -0.2 36.3Soobra}aj 1.39 -4.6 17.5

Komunikacii 2.29 16.1 20 *Trajni potro{ni dobra. Izvor: DZS. Investiciskata aktivnost vo makedonskata ekonomija vo periodot 1996-2004 godina bele`i raste~ki trend. Isklu~ok od vakvite dvi`ewa se kriznite godini (1999 godina i 2001 godina), kako i 2003 godina koga e registrirana nezna~itelna negativna promena na bruto investiciite. Pritoa, isklu~itelno visoka stapka na porast na bruto investiciite e registrirana vo 2000 godina (27,8%), so {to ovaa godina mo`e da ima tretman na godina na intenzivna investiciska aktivnost. Grafikon 13 Bruto investicii i krediti na pretprijatija (vo %)

-20

-10

0

10

20

30

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

Bruto investicii(godi{na promena)

Prose~na godi{napromena na kredititena pretprijatija

Izvor: DZS I NBRM. Zna~itelniot porast na investiciite vo 2000 godina, delumno se objasnuva so niskata sporedbena osnova od prethodnata godina, koga celokupnata ekonomska aktivnost be{e ote`nata zaradi krizata vo sosedstvoto. Pritoa, iako intenzivniot porast na bruto investiciite ne e prosleden so zna~itelen porast na kreditite na pretprijatijata vo istata godina, zna~itelniot me|ugodi{en porast na kreditite vo prethodnata godina upatuva na eventualna povrzanost pome|u ovie dve kategorii. Sepak, analizata na pri~inite za prose~niot porast na kreditite na pretprijatijata vo 1999 godina poka`uva dominantno vlijanie na porastot na kreditite odobreni na op{testveni pretprijatija vo dekemvri 1998 godina ({to e vsu{nost smetkovodstveno

29

prekni`uvawe), poradi {to prose~nata sostojba na odobrenite krediti vo 1999 godina e zna~itelno povisoka. Dokolku go izolirame ovoj efekt pri presmetka na godi{nata stapka na porast preku sporedba na sostojbata na krajot vo dekemvri 1999 godina so sostojbata vo dekemvri 1998 godina, porastot na kreditite na pretprijatijata vo 1999 godina e zna~itelno pomal i iznesuva 0,6%.

***

Analiziraniot period, malata frekvencija na podatoci, kako i strukturnite prekini vo vremenskata serija na podatoci dozvoluvaat edinstveno ednostavna analiza na povrzanosta na kreditiraweto so promenite vo li~nata i investiciskata potro{uva~ka, odnosno za nivno eventualno prekumerno intenzivirawe, {to bi mo`elo da ja naru{i makroekonomskata stabilnost. Vrz osnova na ovaa analiza, ekcesiven nominalen porast na li~nata potro{uva~ka e registriran vo dve godini (2000 godina i 2002 godina), pri {to porastot vo 2000 godina vo golema merka gi reflektira zna~itelnite promeni na cenite na oddelni proizvodi i uslugi (zaradi voveduvaweto na DDV, porastot na svetskata cena na naftata, kako i porastot na del od cenite pod direktna kontrola na Vladata), kako i efektot od prisustvoto na nerezidenti. Od druga strana, intenziviranata li~na potro{uva~ka vo 2002 godina pretstavuva odraz na vozdr`anosta od tro{ewe vo prethodnata godina (zaradi bezbednosnata kriza), pri {to analizata na strukturata na li~nata potro{uva~ka vo ovaa godina uka`uva na delumna potkrepenost na potro{uva~kata so bankarski krediti (apsolutnata promena na kreditite e poniska od apsolutnata promena na potro{uva~kata na relevantnite kategegorii). Od aspekt na investiciskata potro{uva~ka, isklu~itelno visokiot porast vo 2000 godina ne e propraten so zna~itelen porast na kreditite, so {to kreditnata aktivnost na bankite ne mo`e da se smeta za faktor koj impliciral intenzivna investiciska aktivnost. 5.4.2. Kreditite na naselenieto i trgovskiot deficit Edna od manifestaciite na kreditniot bum e i zna~itelnoto vlo{uvawe na saldoto na tekovnata smetka od bilansot na pla}awa, predizvikano od intenziviraniot uvoz. Pritoa, voobi~aeno kako glaven faktor na vakvite dvi`ewa se smeta uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka, predizvikan od intenzivniot porast na kreditite odobreni na naselenieto za potro{uva~ki celi. Intenzivniot porast na kreditite odobreni na naselenieto od 2003 godina glavno se dol`i na porastot na potro{uva~kite krediti. Istovremeno, vo bilansot na pla}awa e registrirano pro{iruvawe na trgovskiot deficit, {to uka`uva na eventualna povrzanost pome|u kreditite na naselenieto i intenziviraniot uvoz na stoki.

30

Grafikon 14 Trgovski deficit i potro{uva~ki krediti odobreni na naselenie (vo %)

-25

-20

-15

-10

-5

0 1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

0

10

20

30

40

50

60

70

Trgovski deficit (% odBDP), leva skala

Prose~na promena napotro{uva~kikrediti*, desna skala

* Vo potro{uva~ki krediti se vklu~eni kratkoro~nite denarski potro{uva~ki i ramkovni krediti i dolgoro~nite denarski krediti za razli~ni nameni. Izvor: NBRM i DZS. Sepak, tri godini po po~etokot na podinami~na kreditna aktivnost, prose~nata stapka na rast na potro{uva~kite krediti zapo~nuva da se usporuva, {to mo`e da indicira postepeno zasituvawe na ovoj pazaren segment. Voedno, utvrduvaweto na efektot od kreditiraweto na naselenieto vrz bilansot na pla}awa ne mo`e da bide napraveno preku sledewe na negovata povrzanost so vkupniot trgovski deficit. Imeno, pogolema relevantnost imaat implikaciite od rastot na kreditiraweto na naselenieto vrz uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka. Grafikon 15 Uvoz na stoki za {iroka potro{uva~ka* (vo milioni SAD dolari)

200 300 400 500 600 700

1997199819992000200120022003200420052006

Izvor: DZS. *Podatokot za 2006 godina se odnesuva za peridot do septemvri 2006. Analizata na dvi`eweto na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka poka`uva trend na namaluvawe do 2001 godina, dodeka od 2002 godina e zabele`ana tendencija na porast. Pritoa, zna~itelniot porast vo 2004 godina11, delumno se dol`i na ednokratniot efekt od intenziviraniot uvoz na vozila na krajot na godinata, predizvikan od najavata za povtorno voveduvawe na akciza na uvoz na ovie stoki od po~etokot na 2005 godina. Porastot na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka vo 2004 godina ima{e zna~itelen pridones za porastot na 11Pri analiza na porastot na uvozot vo 2004 godina treba da se ima predvid efektot od depresijacijata na amerikanskiot dolar na svetskite berzi.

31

vkupniot uvoz (29,7%), po {to ve}e vo narednata godina pridonesot zna~itelno se namaluva. Voedno, vakvata dinamika rezultira{e i so porast na u~estvoto na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka vo vkupniot uvoz, osobeno vo 2003 godina, po {to toa se odr`uva na relativno stabilno nivo. Grafikon 16 Uvoz na stoki za {iroka potro{uva~ka (vo %)

-60

-40

-20

0

20

40

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Pridones*

U~estvo na uvozot na stokiza {iroka potro{uva~kavo vkupniot uvoz

* Pridones na porastot na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka za porastot na vkupniot uvoz. Izvor: DZS. Istovremeno, u~estvoto na apsolutnata promena na prose~niot iznos na potro{uva~ki krediti vo godi{niot tek na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka od 7,5% vo 2002 godina, ve}e narednata godina se zgolemuva na 12,9%, a potoa bele`i nezna~itelen rast. Sepak, del od potro{uva~kite krediti se alociraat i vo potro{uva~ka na stoki koi nemaat uvozno poteklo. Voedno, promenite na u~estvoto na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka vo vkupniot uvoz ne pretstavuvaat zna~itelno pomestuvawa vo strukturata na uvozot. Ottuka, mo`e da se ka`e deka rastot na kreditite na naselenieto ima vlijanie vrz uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka, no ne mo`e da ima tretman na dominanten faktor za promenite kaj ovaa kategorija na uvoz, nitu tretman na faktor {to pridonesuva za zna~itelno vlo{uvawe na eksternata pozicija. 6. Zaklu~ok Intenzivnata dinamika na porast na kreditiraweto na privatniot sektor pretstavuva fenomen karakteristi~en za re~isi site zemji vo tranzicija. Dinami~nata kreditna aktivnost vo ovie zemji, vo golema merka se dol`i na isklu~itelno niskoto nivo na finansiska intermedijacija, karakteristi~no vo relativno podolg vremenski period. Pritoa, taa nametna potreba od sogleduvawe na postojnite i/ili potencijalnite implikacii vrz makroekonomskata i finansiskata stabilnost. Imeno, klu~noto pra{awe e identifikuvawe na karakterot na kreditnata aktivnost. Taka, dokolku stanuva zbor za prekumerna kreditna ekspanzija (krediten bum) potrebno e prezemawe na soodvetni merki, kako vo domenot na makroekonomskata politika, taka i vo domenot na prudentnite instrumenti. Od druga strana, postoi mo`nost intenzivnata kreditna aktivnost da pretstavuva nadomestuvawe na niskata pojdovna osnova i so toa da zna~i zajaknuvawe na procesot na finansiska intermedijacija od strana na bankarskiot sistem.

32

Pointenzivno kreditirawe od strana na bankite vo Republika Makedonija e registrirano od 2003 godina, {to se reflektira preku visokite godi{ni stapki na porast na kreditite, kako i preku porastot na nivnoto u~estvo vo BDP. Pritoa, edna od osnovnite karakteristiki na kreditnata aktivnost e sî pogolemata orientacija na bankite za kreditirawe na naselenieto. Vo uslovi na istovremeno prodlabo~uvawe na trgovskiot deficit, vakvite dvi`ewa nametnaa potreba od procena na faktorite na kreditiraweto i na karakterot na kreditnata aktivnost na makedonskite banki. Empiriskata analiza uka`uva na finansisko prodlabo~uvawe, odnosno na zna~itelnoto pro{iruvawe na depozitnata baza na bankite, kako klu~en faktor na porastot na kreditite na bankite. Ovoj rezultat e potvrden i preku analizata na bilansite na bankite, koja poka`uva dominanten pridones na depozitniot potencijal za porastot na kreditite odobreni na privatniot sektor. Voedno, vo nasoka na porast na kreditite deluvaa i namalenata cena na kreditite, kako i diverzificiranata ponuda na krediti. Od aspekt na karakterot na kreditiraweto, i pokraj zna~itelniot porast na u~estvoto na kreditite vo BDP, sepak stepenot na finansiska intermedijacija i ponatamu e nizok sporedeno so ponaprednite zemji vo tranzicija i so razvienite zemji. Ova implicira nepostoewe na prekumerna kreditna ekspanzija, {to se potvrdi i so empiriskoto testirawe koe ne poka`a signali za krediten bum. Voedno, ednostavnata analiza na li~nata i investicionata potro{uva~ka ne poka`uva visoka koreliranost pome|u kreditnata aktivnost na bankite i ovie dve komponenti na doma{nata potro{uva~ka. Od aspekt na trgovskiot deficit, konstatirana e delumna povrzanost na potro{uva~kite krediti i uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka, pri {to e zabele`an porast na pridonesot na porastot na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka za porastot na vkupniot uvoz na stoki. Voedno, vo ramki na strukturata na uvozot na stoki e zabele`an porast na u~estvoto na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~ka, koe sepak ne pretstavuva dramati~no pomestuvawe. Vrz osnova na analizata, vo Republika Makedonija ne mo`e da se konstatira postoewe na prekumerna kreditna ekspanzija, odnosno krediten bum. Imeno, intenzivnoto kreditirawe na privatniot sektor, vo golema merka ja reflektira niskata pojdovna osnova i uka`uva na zgolemuvawe na stepenot na finansiska intermedijacija. Ottuka, vo momentov ne postoi potreba od prezemawe na makroekonomski, administrativni ili prudentni merki, koi bi deluvale vo nasoka na reducirawe na rastot na kreditite. Sepak, imaj}i gi predvid potencijalnite implikacii od brziot porast na kreditite vrz kapacitetot na bankite za soodvetna ocena na kreditniot rizik i so toa mo`nost za vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio, neophodno e pozasileno sledewe na na~inot na upravuvawe so kreditniot rizik, kako vo ramki na samite banki, taka i od strana na supervizorskite organi.

33

Koristena literatura:

1. Cottarelli, Carlo, Giovanni Dell' Ariccia, Ivanna Vladkova-Hollar, "Early Birds, Late Risers, and Sleeping Beauties: Bank Credit Growth to the Private Sector in Central na Eastern Europe and the Balkans", IMF WP/03/213.

2. Kraft, Evan, Ljubinko Jankov, "Lending Booms, Foreign Bank Entry and Competition: The Croatian Case", The Ninth Dubrovnik Economic Conference, Banking and the Financial Sector in Transition and Emerging Market Economies, June, 2003;

3. IMF, WEO, April, 2004, "Are Credit Booms in Emerging Markets a Concern?" 4. IMF, Selected Issues and Statistical Appendix, Prepared by the staff team for the

2004 Article IV Consultation with the Republic of Croatia, July, 2004; 5. EBRD, Transition Report 2006