AKCIONEN PLAN ZA ODR@LIV RAZVOJ NA GALI^NIK - … PLAN za odrzliv razvoj na Galicnik.pdf · na...

"AKCIONEN PLAN ZA ODR@LIV RAZVOJ NA GALI^NIK"

Makedonsko ekolo{ko dru{tvo Mesna zaednica "Gali~nik"

Op{tina "Mavrovo i Rostu{e" Nacionalen park "Mavrovo"

Skopje, 2005 godina

Akcionen plan za odr`liv razvoj na Gali~nik

Nositel na proektot: Makedonsko ekolo{ko dru{tvo Adresa: Makedonsko ekolo{ko dru{tvo Institut za biologija Prirodno-matemati~ki fakultet p. fah. 162 1000 Skopje tel.: 02 3117-055 lok. 627 faks: 02 3228-141 e-mail: [email protected]

Partneri: Mesna Zaednica "Gali~nik", Op{tina "Mavrovo i Rostu{e" i Nacionalen park "Mavrovo" Koordinator na proektot: Marjana [u{levska Ovoj proekt e poddr`an od strana na Regionalniot centar za za{tita na `ivotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa so sredstva obezbedeni od EuropeAid, Kancelarijata za Sorabotka na Evropskata Komisija Predlog verzijata na "Akcioniot plan za odr`liv razvoj na Gali~nik" be{e javno prezentirana na organiziran sobir vo Gali~nik na 20.08.2005 godina. Akcioniot plan be{e dostaven do partnerite na proektot i site zainteresirani lica, zaradi sugestii, dopolnuvawa i zabele{ki.

2


Sodrìna

Voved ............................................................................................................................4 ^lenovi na Gra|anski komitet ..............................................................................7 Ekspertski tim ..........................................................................................................7 Rabotni grupi.............................................................................................................8 Procenka na sostojbata so ìvotnata sredina i prirodnite resursi .........................................................................................................................9

Klima ..................................................................................................................9 Geologija i geomorfologija ..........................................................................9 Po~va.................................................................................................................11 Karakteristiki na biodiverzitetot ........................................................11 Predelni karakteristiki............................................................................12 Flora.................................................................................................................12

Medicinski i aromati~ni rastenija................................................13 Fungija..............................................................................................................13 Fauna.................................................................................................................13 Vodi ...................................................................................................................14

Hidrolo{ki karakteristiki ............................................................14 Vodosnabduvawe.....................................................................................15 Komunalni vodi .....................................................................................15

Vozduh................................................................................................................16 Otpad.................................................................................................................16

[ut............................................................................................................17 Procenka na momentalnata sostojba za razvoj na turizmot..........................18

Perspektiva za razvoj na turizam vo Gali~nik ......................................18 Potencijalni resursi za razvoj na ekolo{ki turizam vo Gali~nik...........................................................................................................19 Celni grupi na turisti ................................................................................21

Procenka na momentalnata sostojba za razvoj na sto~arstvoto .................22 Momentalna sostojba.....................................................................................22 Mo`nosti.........................................................................................................23

SWOT analiza na zaednicata ................................................................................24 SWOT analiza za oblasta ekonomija..........................................................24 SWOT analiza za oblasta ìvotna sredina .............................................27 SWOT analiza za oblasta socijalni komponenti ...................................30

Definirawe na potrebi i problemi..................................................................32 Utvrduvawe spisok na potrebi ...................................................................32 Definirawe na potrebite ...........................................................................32

Socijalni komponenti......................................................................32 Ekonomija.............................................................................................33 @ivotna sredina ................................................................................33

Utvrduvawe lista na problemi............................................................................34 Rangirawe na klu~nite problemi .......................................................................34 Rezultati od sprovedenata anketa .....................................................................36 Razvivawe na akcioniot plan ..............................................................................37 AKCIONEN PLAN..............................................................................................38

3


Voved

Voveduvaweto na principite na odr`liviot razvoj vo Gali~nik e od izvonredno zna~ewe imaj}i go predvid kulturnoto i prirodnoto nasledstvo so koe raspolaga ovoj lokalitet.

Gali~nik e del od op{tinata Mavrovo i Rostu{e, a negoviot atar vo celost se nao|a na teritorijata na NP "Mavrovo". Atarot na Gali~nik zafa}a 63,8 km2 i glavno gi opfa}a visokoplaninskite pasi{ta vo prostorot Karbula - Ahmetovica - Orlovo Sedlo -Samarnica. Povr{inata na samoto selo e 0,6 km2. Ku}ite vo Gali~nik se raspoloèni od 1270 do 1460 m.n.v.

Vo momentov, Gali~nik e selo so samo eden ìtel, no vo minatoto pretstavuval najgolema naselba i glaven stopanski centar vo rekanskiot kraj, so pove}e od 800 ku}i. Spored podatocite dobieni od popisite vo minatiot vek, iseluvaweto se odviva kontinuirano, so toa {to postojat dva golemi pada na brojot na ìteli. Edniot bran na iseluvawe e vo periodot me|u dvete svetski vojni, a vtoriot bran e vo {eesettite godini koga Gali~nik prakti~no celosno se iselil. Najstaro i glavno zanimawe na gali~anite e ov~arstvoto od tipot na nomadsko sto~arstvo i proizvodstvo na poznatoto gali~ko sirewe i ka{kaval. @enite se zanimavale so prerabotka na volna i izrabotka na doma{ni tkaeni, vezeni i pleteni rakotvorbi. Zanaet~istvoto bilo dosta razvieno i toa so zanaeti povrzani so potrebite na seloto (preda~i na volna i tkaja~i, vodeni~ari, terzii, stolari, fotografi, ~evlari i dr.).

Gali~nik se karakterizira so golema biolo{ka raznovidnost i drugi so~uvani segmenti od ìvotnata sredina. [umite i pasi{tata se dominanten tip na vegetacija. Od aspekt na biodiverzitetot mnogu e zna~ajno toa {to vo reonot na Gali~nik se sre}avaat pove}e retki i endemi~ni rastitelni zaednici, kako i brojni retki, endemi~ni i zagrozeni rastitelni i ìvotinski vidovi, vklu~eni vo razli~ni me|unarodni listi: Habitat Directive, IUCN, Corine i dr. Kako najzna~ajni lokaliteti vo regionot se izdvojuvaat vrvot Medenica i karsnoto pole Toni Voda.

Gali~nik vo golema mera ja so~uval nedoprena svojata kulturna tradicija. Se istaknuva specifi~nata i avtenti~na arhitektura: kameni ku}i koi postojat i denes kako svoevidni spomenici na razvien du{even ìvot i visok smisol za ubavo. Od Gali~nik poteknuvaat plejada prerodbenici, poznati ikonopisci i rezbari. Svedok na za~uvanata tradicija i specifi~nite mija~ki obi~ai e svetski poznatata "Gali~ka Svadba".

Vo poslednive pet decenii, Gali~nik e selo koe "ìvee" samo vo letniot period, koga e poseteno od gali~anite koi doa|aat vo svoite vozobnoveni i novoizgradeni ku}i i go pominuvaat odmorot i vikendite vo rodniot kraj.

Iako Gali~nik se u{te gi poseduva istite mo`nosti za razvoj kako i vo minatoto, tie ne se koristat vo celost od strana na naselenieto. Dopolnitelno, ne se identifikuvani najgorlivite

4


pra{awa koi treba da se re{at za pravilen razvoj na seloto, a onie koi ve}e se identifikuvani, ne se prioretizirani od aspekt na nivno re{avawe. Od druga strana, Gali~nik nema status na samostojna op{tina, pa problemit vo seloto ne se na prvo mesto za re{avawe na op{tinata "Mavrovo i Rostu{e" kon koja pripa|a, pa od tamu proizleguva i problemot so priliv na finansiski sredstva. Sostojbata dopolnitelno se uslo`nuva kako rezultat na toa {to vo Gali~nik, iako e vo granicite na NP "Mavrovo", se realiziraat najrazli~ni aktivnosti koi ne se sovpa|aat so Planot za upravuvawe so Parkot i so principite na odr`liviot razvoj. Najgolem del od aktivnostite se naso~uvaat kon izgradba na infrastrukturni objekti bez prethodna procenka za vlijanieto vrz ìvotnata sredina, so {to se ru{i eden od trite stolba na odr`liviot razvoj.

Pri elaboracijata na problemot, ne treba da se prenebregne faktot deka gali~anite se emotivno vrzani za svojot kraj i kaj niv otsekoga{ postoel golem interes za razvoj na seloto, koj }e se temeli na razvoj na poedine~ni stopanski granki: eko-turizam, rekreativen i selski turizam, tradicionalno sto~arstvo i proizvodstvo na mle~ni proizvodi, zanaet~istvo, kako i razvoj na kulturnite tradicii.

Proektot e povrzan i so promovirawe na razvoj vrz osnova na tradiciite i so nudewe idei i mo`nosti za alternativni na~ini na odr`livo ìveewe. Sekako deka pri sproveduvaweto na ovoj proces, }e se sozdadat i neophodnite institucionalni, komunikaciski i partnerski vrski pome|u poedine~nite ~initeli, a vo nasoka na kreirawe na odr`liva zaednica. Realizacijata na odredbite od ovoj akcionen plan }e dade mal, no mnogu zna~aen pridones vo voveduvaweto na principite na odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija, na lokalno nivo.

Dokolku vo Gali~nik pravilno se naso~at aktivnostite za iden razvoj, toa }e pretstavuva odli~en primer za sproveduvawe na procesot na Lokalna agenda 21 i vo ostanatite op{tini od regionot. Predloèniot akcionen plan za odr`liv razvoj na Gali~nik }e dade pravilni nasoki za prezemawe na odr`livi aktivnosti, so {to }e se izbegnat dosega{nite nesoodvetni priodi pri re{avawe na problemite.

za odr`liviot razvoj... Na konferencijata na Obedinetite Nacii za ìvotna sredina i razvoj (UNCED), poznata kako "Samit za planetata Zemja", koja se odrà vo Rio de @aneiro u~estvuvaa 170 nacionalni vladi od celiot Svet i na nea be{e razviena Agenda 21 - detalen akcionen plan za postignuvawe na odr`liv razvoj vo globalni ramki. Agenda 21 (materijal od okolu 700 stranici) gi povika vladite niz celiot Svet da prevzemat soodvetni akcii vo nasoka na implementirawe na toj detalen plan za odr`liv razvoj. Lokalna agenda 21 (LA21) proizleguva od poglavjeto 28, kade se istaknuva deka lokalnite vlasti se glavni nositeli na procesot na

5


voveduvawe na konceptot na odr`liv razvoj na lokalno nivo preku nivni sopstveni strategii, programi, planovi i inicijativi. Glavna cel na LA21 e izgotvuvawe na lokalna strategija i akcionen plan za odr`liv razvoj vo koj problemite }e bidat razgledani od tri aspekti: za{tita na ìvotna sredina, socijalna i ekonomska dimenzija. Vo akcioniot plan za odr`liv razvoj se ponudeni re{enija koi obezbeduvaat ekonomska vitalnost, socijalna pravi~nost i zdrava ìvotna sredina. Odr`liviot razvoj mu nudi na ~ove{tvoto kvalitativen razvoj vo koj se uramnoteèni ~ove~kite so prirodnite vrednosti, razvoj koj treba da bide model za eden praveden i napreden Svet. Toa e razvoj vo koj postoi ramnoteà pome|u ekonomskata, socijalnata i sostojbata so ìvotnata sredina. Lu|eto se vo sredi{teto na odr`liviot razvoj i tie imaat pravo na zdrav i produktiven na~in na ìveewe vo harmonija so prirodata. Odr`liviot razvoj mora da bide voden od zaednicata i baziran na konsenzus, zatoa {to glavnata poenta e voljata i sproveduvaweto na procesot LA21, a ne samo ekspertizata.

6


^lenovi na gra|anski komitet Relevantni subjekti/celna grupa Ime i prezime

Blaè Lukanoski MZ Gali~nik Ace Prleoski

Op{tina Mavrovo i Rostu{e Fuat Durmi{i NP Mavrovo Tome \or|evski

Pretstavnik od ZZ "Bistra" Sa{o Mitreski - hotel "Neda" Biznis sektor Vlado Avramovski - stopanstvo "Vardar"

Akademski sektor Qup~o Melovski NVO-i Koste Graorkoski mediumi Mimi [u{leska penzioneri Ivan Me{kovski mladi Dim~e Melovski

Ilija Melovski Nikola êrepnalkoski drugi gra|ani Stefo Kara|ozoski

Ekspertski tim

ekspert oblast

d-r Qup~o Melovski odr`liv razvoj d-r Vladimir Xabirski sto~arstvo m-r Slav~o Hristovski ìvotna sredina Dragi Pop Stojanov alternativen turizam Metodija Velevski priroda Nikola êrepnalkovski energetika

Aktivisti na MED

Arsovska Svetlana Melovski Dime

Konsultanti:

Margarita Matlievska Koste Graorkoski

7


RABOTNI GRUPI I. EKONOMIJA

1. d-r Vladimir Xabirski 2. Drag~o Pop Stojanov 3. êdo Avramovski 4. Todor Mitev 5. Pavle Lukanoski

6. Ilija Meloski 7. Stefan [u{levski 8. Mitre Aìeski 9. Stefo Kara|ozoski 10. Nikola êrepnalkoski

II. @IVOTNA SREDINA

1. d-r Qup~o Melovski 2. Nikola êrepnalkoski 3. Svetlana Arsovska 4. Metodija Velevski 5. m-r Slav~o Hristovski

III.SOCIJALNI KOMPONENTI I INFRASTRUKTURA

1. Koste Graorkoski 2. Marjana [u{levska 3. Ivan Me{koski 4. Dim~e Melovski

8


PROCENKA NA SOSTOJBATA SO @IVOTNATA SREDINA I PRIRODNITE RESURSI

KLIMA

Klimata na podra~jeto na Gali~nik moè edinstveno da se definira koristej}i gi podatocite od meteorolo{kata stanica vo Lazaropole, so ogled na toa {to ne se vr{eni kontinuirani merewa na klimatskite parametri vo Gali~nik. Meteorolo{kata stanica vo Lazaropole e smestena na nadmorskata viso~ina od 1330 m (bliska na srednata nadmorska viso~ina na Gali~nik), a e oddale~ena od Gali~nik 7,3 km.

Srednogodi{nata prose~na temperatura iznesuva 6,8 oS, so sredna godi{na amplituda od 17,9 oS. Apsolutnata maksimalna temperatura iznesuva 34,1 oS, izmerena vo mesec juli, a apsolutnata minimalna tempe-ratura iznesuva -23 oS, izmerena vo januari. Se nao|a vo gorskoto konti-nentalno-planinsko podra~je na Makedonija, vo koe se ~uvstvuva zna~itelnoto vlijanie na planinskata i poslabo vlijanie na kontinentalnata klima. Ova podra~je e najbogato so vrneì vo Makedonija, koi iznesuvaat 1044 mm godi{no (za Lazaropole) do 1103 mm (Mavrovi Anovi). Najgolemite koli~estva vrneì pa|aat vo periodot oktomvri-mart, so zna~itelni koli~estva sne`ni vrneì. Kontinuiranata sne`na pokrivka trae od 30 do 110 dena, a nejzinata prose~na visina e 40 cm. Zaradi karakteristi~nata mestopolo`ba i orientacija, vo Gali~nik e zasileno vlijanieto na mediteranskiot vrneèn reìm, {to se ogleda vo namaluvawe na brojot na letnite i zgolemuvawe na brojot na zimskite vrneì. Vkupniot broj na letni denovi vo tekot na godinata e mal i iznesuva 19,5, a prose~nata temperatura vo tek na letoto e pod 16 oS.

GEOLOGIJA I GEOMORFOLOGIJA Atarot na Gali~nik celosno pripa|a na planinata Bistra, zaradi {to vo prodolènie se dadeni nekoi od osnovnite geolo{ki i geomorfolo{ki karakteristiki na ovaa planina. Planinata Bistra se nao|a vo zapadniot - severozapaden del na Republika Makedonija. Pokraj toa {to terenite so nad 2000 m viso~ina na planinata Bistra se pretstaveni so neceli 6 km2, spored povr{inata od nad 1500 m (243,8 km2) taa e na vtoro mesto vo Republika Makedonija, vedna{ zad [ar Planina. Osven najvisokiot vrv Medenica (2163 m), kako pozna~ajni vrvovi vo centralnite delovi na planinata Bistra se istaknuvaat ]urkov Dol (2111 m) i Brzovec (2051 m), potoa vrvot Bistra (2101 m) vo ju`niot, âu{ica (2015 m) vo krajniiot severozapaden del i dr. Kako morfostrukturna celina Bistra zna~itelno se razlikuva od okolnite planini-horstovi, bidej}i vo neotektonskata etapa e relativno poslabo izdignata. Najvisokite delovi na blokot (horst) se pretstaveni so “denudaciona zaramnina” - povr{ina sozdadena vo po~etokot na

9


neotektonskata etapa, koga preovladuvale procesi na pineplenizacija - zaramnuvawe, vo odnos na idnite diferencirani neotektonski dvièwa.

Geolo{kiot sostav na Bistra e raznoviden i pretstaven so karpesti masi od razli~na starost, koi glavno pripa|aat na tri geolo{ki formacii: paleozojski, mezozojski i kvarterni masi. Vo atarot na Gali~nik najzna~ajni se trijaskite sedimenti kon istok (plo~esti varovnici so ro`waci) i devonskite sedimenti kon zapad, pretstaveni so filiti, metapeso~nici i konglomerati.

Od aspekt na tektonikata, najgolemo u~estvo vo formiraweto na reljefot na Bistra imala alpskata orogeneza. Od formiranite strukturi najzna~ajni se sinklinalata Bistra, drensko-tajmi{kata antiklinala, gali~kata navlaka, bigorsko-lazaropolskata navlaka, kralu{tot Bistra, kralu{tot Brzovec i tajmi{kiot rased. Gali~kata navlaka pretstavuva krupna struktura koja se protega na linijata Sene~ka planina - Gali~nik - Rosoki - Lazaropole - Izvor.

Vo atarot na s. Gali~nik se poznati nekolku rudni nao|ali{ta na mangan, bez ekonomsko zna~ewe: "Govedarni~ki virovi", "Grlo", "Gradina" i "Stopan~e". Vo najvisokite delovi na planinata Bistra (Medenica, 2163 m) geolo{kiot sostav uslovil dominacija na karstni pojavi. Na oddelni mesta, kako {to e ju`niot del na Suvo Pole, grebenot Sultanica i drugi prostori se zastapeni brojni vrta~i, ~esto i do 50 na 1 km2. Sepak, glavna odlika na planinata Bistra se pove}e pomali karstni poliwa. Takvi se: Govedarnik, Barda{, Sultanica, Suvo Pole, Tri Bari i dr. Edno od najinteresnite e karstnoto pole Toni Voda. Negovata dolìna iznesuva 5 km, so povr{ina na zaramnetoto dno od okolu 1,5 km2. Vo severniot del na poleto e prisuten aktiven ponor. Glacijalnite formi (nekolku cirkovi i morenski naslagi) se izgradeni na sever od Medenica, dol` grebenot âu{ica.

10


PO^VA Vo atarot na Gali~nik se sre}avaat razli~ni tipovi po~vi ~ija geneza e glavno povrzana so prisustvoto na varovni~ka podloga. Vo nivniot razvoj zna~itelno vlijanie ima {umskata vegetacija, visokoplaninskite pasi{ta i ov~arstvoto, a pomalku odgleduvaweto na zemjodelski kulturi. Zaradi karstificiranosta na terenot i erozijata, mal del od ovie po~vi imaat produktivni svojstva od aspekt na zemjodelstvoto.

Vo povisokite delovi, vrz varovni~ka podloga, se javuvaat pove}e tipovi po~vi od koi najva`ni se kalkomelanosolite (varovni~ko-dolomitni crnici) i kalkokambisolite (kafeavi po~vi vrz varovnici i dolomiti). Tie se sre}avaat vo bukovite {umi na varovnik, no i na mesta kade {umite se is~eznati. Obi~no se plitki po~vi, osven mali delovi vo karstnite poliwa, cirkovite i vrta~ite kade profilot moè da bide podlabok i pogoden za obrabotka. Kulturi koi uspe{no moè da se odgle-duvaat se kompirot i 'r`ta.

Rankerite se javuvaat na povisokite delovi, glavno vrz silikatna podloga. Na niv se razvivaat visokoplaninskite pasi{ta kako {to e slu~ajot so Toni Voda.

Distri~nite kambisoli (kafeavi {umski po~vi) - se razvivaat vo bukovite {umi i se najrasprostranet tip po~vi na Bistra. Nivnite proizvodni svojstva se povolni za razvoj na {umski kulturi, no vo zemjodelstvoto imaat skromen potencijal. KARAKTERISTIKI NA BIODIVERZITETOT

Zaradi posebniot sklop na ìvotni formi, predelnite i pejsa`ni karakteristiki i brojnite retki rastenija, gabi i ìvotni, Bistra, zaedno so Korab i Kr~in i delovi od [ar Planina, se za{titeni vo ramkite na NP "Mavrovo", formiran vo 1947 godina i zna~itelno pro{iren vo 1952 godina. Celokupnata za{tita na ova bogatstvo, kako i mo`nostite za negovo iskoristuvawe vo idnina treba da se sproveduvaat preku donesuvawe i implementirawe na plan za upravuvawe so Nacionalniot park, koj treba da bide vo soglasnost so poslednite svetski stanardi za upravuvawe so za{titeni podra~ja, i vo sebe da go vklu~uva i konceptot za odr`liv razvoj, {to nedvojbeno bara aktivno u~estvo na op{tinite i mesnite zaednici ~ii teritorii delumno ili celosno se vklu~eni vo granicite na Parkot. Takov e slu~ajot i so Gali~nik, ~ij iden razvoj treba da bide vo tesna vrska so za{titata na prirodata, no so pravilen ekonomski i kulturen razvoj moè da ja izdigne za{titata na prirodata na povisoko nivo. Prirodnite vrednosti na Bistra, zaedno so kulturnite vrednosti na Gali~nik, se osnovite vrz koi treba da se temeli odr`liviot razvoj.

Za biodiverzitetot na Bistra postojat pogolem broj podatoci vo sporedba so drugi planinski podra~ja vo Makedonija, no sepak nedovolno za da moè da se proceni realnata sostojba od aspekt na pove}e grupi. Najgolem del od podatocite se odnesuvaat na vegetacijata na Bistra, delumno na florata, pticite, nekoi grupi insekti itn. Najgolem nedostatok e otsustvoto na kvantitativni pokazateli za rasprostranu-

11


vaweto, povr{inata, brojnosta i biomasata na biolo{kite objekti. [to se odnesuva do atarot na s. Gali~nik, kvalitativni i kvantitativni procenki moè da se izvr{at vrz baza na mal broj podatoci i opredeleni pretpostavki. Ottuka proizleguva potrebata od podetalni prou~uvawa na florata, faunata i fungijata, kako od kvalitativen, taka i od kvantitativen aspekt vo regionot na s. Gali~nik. PREDELNI KARAKTERISTIKI Zona na subalpski {umi - Vo ova podra~je moàt da se razvijat pove}e klimazonalni zaednici, no na Bistra se zastapeni zaednicite na elata (Fago-Abietetum meridionale), bukovo-elovata zaednica (Abieti-Fagetum

macedonicum) i subalpskite bukovi {umi (Fagetum subalpinum scardo-

pindicum). Site ovie zaednici vo atarot na Gali~nik se is~eznati kako rezultat na antropogenoto vlijanie vo interes na dobivawe na povr{ini za napasuvawe, so isklu~ok na poslednata, ~ii ostatoci se zadràni na Arapkula i Careva ê{ma.

Vo ovaa zona se sre}ava i biomot (predelot) na kamewari i pasi{ta koj dava karakteristi~en beleg na pejsaòt. Biodiverzitetot vo ovoj biom e vo tesna vrska so tradicionalnite na~ini na sto~arstvoto, posebno ov~arstvoto, i negovoto odrùvawe zavisi od opstanokot na ekstenzivnoto sto~arstvo. Vo ramkite na ovoj biom vo okolinata na Gali~nik se razvivaat 21 rastitelna zaednica od vkupno 24 na Bistra. Spored Nacionalnata strategija za biolo{ka raznovidnost so akcionen plan (2003 godina), tri od niv se smetaat za retki i zagrozeni vo Makedonija: Caricetum macedonicae, Edriantho-Oxytropetum i Seslerietum

korabensis. Zona na bukovi {umi Pojas na gorska bukova {uma - podra~je na klimazonalnata vegetacija na planinska bukova {uma (ass. Calamintho-grandiflorae Fagetum). Vo delot od \inovica do Veli Vrv postoi golem kompleks na ovaa {umska zaednica, koj se razviva od 1400-1800 m n.v. Vo ova podra~je se razviva i acidofilnata bukova {uma Luzulo-Fagetum macedonicum). Ovie pojasi glavno se prostiraat od 1300 do 1650 m n.v. Pojas na podgorska bukova {uma - podra~jeto na ovaa klimazonalna vegetacija zafa}a pojas od 1100 do 1300 m n.v., a karakteristi~na asocija-cija e ass. Festuco heterophyllae-Fagetum. Zona na gorunovi {umi - Ova e najniskata klimazonalna vegetacija na planinskite podra~ja, i se javuva nad pojasot na ploska~ i cer. Se razviva na visina od 900-1100 m. Karakteristi~na e asocijacijata Orno-Quercetum

petraeae.

Vo niskite delovi na Bistra se razvivaat drugi dabovi termofilni zaednici. FLORA

Florata na planinata Bistra e relativno dobro prou~ena {to se dolì na izdanijata na MANU koi se celosno posveteni na {umskite zaednici i visokoplaninskata vegetacija.

12


Me|u poretkite drvenesti vidovi bi moèle da gi poso~ime: Juniperus sabina, J. foetidissima, Crataegus sericea, C. incana i Sorbus semipinnata. Vo okolinata na s. Gali~nik se sre}avaat slednite retki rastitelni vidovi: Cardamine carnosa, Crataegus incana, C. sericea, Colchicum pieperianum, Crocus scardicus, Cynoglossum germanicum, Dianthus leucopheniceus, Drypis spinosa, Fritillaria graeca, Lilium albanicum, Moehringia bavarica, Oxytropis halleri, Rosa nitidula, Rumex nebroides, R. balcanicus, Salix pentandra, Scutellaria alpina, Sideritis scardica, Thlaspi microphyllum, Trifolium spadiceum, Viola pyrenaica, V. gostivariensis. Vo izvori{niot del na r. \inovica i po padinite na Govedarnik se razviva retkoto rastenie Drypis lineana, za ~ija za{tita od strana na NP "Mavrovo", ovoj prostor e utvrden kako stogo za{titena zona na parkot. Medicinski i aromati~ni rastenija

Najpoznati i naj~esto koristeni medicinski rastenija vo okolinata na Gali~nik se: {arplaninskiot ~aj (Sideritis scardica), maj~inata du{ica (Thymus spp.) i kantarionot (Hypericum perforatum), a od aromati~nite (za~inski) rastenija najmogu se koristi ~ubricata (Satureja montana). To~nata distribucija i biomasata, kako i godi{nata produkcija na ovie vidovi ne e poznata, i mereweto na ovie parametri e urgentno potrebno zaradi odreduvawe na koli~inite od ovie rastenija koi godi{no moàt da se sobiraat, a koi treba da bidat vklu~eni vo planot za upravuvawe so NP "Mavrovo". FUNGIJA

Gabite na Bistra se slabo prou~uvani. Poznati se 166 vidovi (najmnogu od bukovite {umi) od koi okolu 15 se jadlivi. Vidovi koi moàt da se koristat se Agaricus sylvaticus, A. arvensis, Amanita rubescens, Boletus appendiculatus, Boletus edulis, Boletus queletii, Macrolepiota procera, Gyroporus cyanescens, Russula delica, Xerocomus chrysentheron i dr. FAUNA Faunata na Bistra e zastapena so brojni ìvotinski vidovi od razli~ni zoogeografski regioni.

Faunata na pticite e relativno bogata, so ogled na toa deka na Bistra otsustvuva nizinskiot pojas i za nego karakteristi~nite vidovi. Od okolu 130 vidovi ptici povremeno ili postojano prisutni na Bistra, za atarot na Gali~nik najkarakteristi~ni se pretstavnicite na ornitofaunata na visokoplaninskite pasi{ta i kamewari, so pove}e od 30 vidovi, od koi najzna~ajni se: zlatniot orel (Aquila chrysaetos), crvenoklunata galka (Pyrrhocorax pyrrhocorax), sne`nata yvingalka (Montifringilla nivalis) i u{estata ~u~uliga (Eremophila alpestris). Vo bukoviot pojas na Bistra isto taka se sre}avaat preku 30 vidovi ptici, koi se karakteristi~ni i za bukovite {umi vo okolinata na Gali~nik. Od niv najzna~ajna e le{tarkata (Tetrastes bonasia). Vo pobliskoto minato na Bistra se sre}avale i crniot i beloglaviot mr{ojadec.

13


Faunata na cica~ite e nedovolno istraèna, {to posebno se odnesuva na sitnite glodari i na liljacite. Sepak, od krupnite cica~i najzna~ajno e prisustvoto na:

�� Balkanskiot ris (Lynx lynx martinoi), koj po te~enieto na reka Radika se sre}ava so najgolema i najgusta populacija na Balkanot

�� Me~kata (Ursus arctos), koja e isto taka mnogubrojna na Bistra i voedno so najbrojna populacija vo Makedonija

�� Divokozata (Rupicara rupicapra balcanica), ~ii glavni populacii se nao|aat na [ara i Korab, no so uspe{na programa za za{tita nivniot broj na Bistra moè pove}ekratno da se zgolemi. Me|u drugite krupni cica~i moè da gi izdvoime i srnata, divata

sviwa, volkot, lisicata, jazovecot, kunite i drugi. Ovie vidovi moè da pretstavuvaat svoevidna turisti~ka

atrakcija i da bidat del od turisti~kata ponuda pri razvojot na Gali~nik, no mora da se vodi smetka za nivna aktivna za{tita, vo soglasnost so planot za upravuvawe so Nacionalniot park "Mavrovo".

Faunata na vodozemcite i vleka~ite e pretstavena so okolu 25 vidovi. Interesno e da se spomene prisustvoto na alpskiot triton (Triturus alpestris) koj se sre}ava vo lokvite na Toni Voda. Ostroglavata {arka (Vipera ursinii) e redok vid vo Makedonija koj na Bistra ìvee na isti lokaliteti so obi~nata {arka (Vipera berus).

Faunata na bez'rbetnicite e mnogu slabo prou~ena so isklu~ok na nekoi grupi. Poznato e deka na Bistra se sre}avaat okolu 110 vidovi dnevni peperutki {to e pove}e od polovinata poznati vidovi za cela Makedonija (okolu 200). Od trka~ite (Carabidae) na Bistra se poznati nad 130 vidovi so nekolku endemi~ni taksoni: Carabus caelatus metalkanus, Nebria ganglbaueri, Omphreus albanicus, Bembidion balcanicum, Calathus macedonicus, C. albanicus, Zabrus albanicus i Calosoma relictum. VODI

Hidrolo{ki karakteristiki Atarot na Gali~nik e smesten vo karbonatniot del na Bistra koj se

odlikuva so mal broj povr{inski izvori i vodoteci. Podzemnite vodi i izvori moàt da se formiraat vo tri slu~ai:

1. Vo rastresitiot povr{inski sloj na nepropuslivite karpi.

Takvi izvori vo okolinata na Gali~nik se nao|aat na patot pome|u Gali~nik i crkvata Sv. Petka. Nekoi izdani ne istekuvaat povr{inski, kako {to se podzemnite vodi vo Stopan~e koi moè da se iskoristuvaat preku kopawe bunari;

2. Podzemni vodi vo ogoleniot kontakt pome|u propustlivite i nepropustlivite karpi. Takvi izvori se: Porodinski Izvori (Tri Bari), ~e{mite vo Gali~nik, Bel~evica i Vranina ~e{ma i Ba{-~e{ma (kaj Trebi{ka Rupa),

3. Karstnite vrela se karakteristi~ni za kontaktot pome|u debeli varovni~ki serii i nepropustni {krilci. Vo atarot na s. Gali~nik se nao|a samo karsnoto vrelo "\inovica" ili "Virovi" kade vodata izbiva na dolìna od okolu 40 m od strmnata

14


jugoisto~na strana na varovni~kiot masiv Govedarnik. Vo avgust debitot iznesuva 30-50 l/s i varira od godina vo godina. Re~nata mreà vo atarot na Gali~nik e slabo razviena. Najva`na

e rekata \inovica (Gali~ka Reka) so potocite {to se vlevaat vo nea. I izvori{niot del na Jadovska Reka (]urkov Dol, Bistrica, Solomunica) se nao|a vo atarot na Gali~nik.

Vodosnabduvawe Eden od gorlivite problemi na Gali~nik e vodosnabduvaweto. Vo

momentot funkcionira nekompleten vodovoden sistem koj ne se odrùva redovno. Vodosnabduvaweto dosega ne e re{avano integralno za celata naselba, tuku, spored sobranite sredstva od samopridones, e izgradena vodovodna mreà za nekoi delovi od Gali~nik. Ostanuvaat delovi od Gali~nik koi voop{to ne se pokrieni so vodovodna mreà, a vo nekoi drugi taa ne gi zadovoluva potrebite na privremenite ìteli i gosti vo Gali~nik. Kontrolata na kvalitetot na vodata za piewe, kako i uredi za nejzino pre~istuvawe se merki koi treba da se sprovedat.

Vo momentot ne raspolagame so to~ni podatoci za potrebite od voda za piewe po ìtel vo Gali~nik, no od drugi analizi moè da se pretpostavi deka ovaa vrednost se dviì okolu 100-150 l/ìtel dnevno.

Izda{nosta na izvorite vo okolinata na Gali~nik, osobeno vreloto na \inovica moè da gi zadovoli momentalnite, no i idnite potrebi. Pri iskoristuvaweto na ovie vodi mora da se vodi smetka za nivnoto racionalno iskoristuvawe t.e. da se iznajde re{enie za zadovoluvawe na potrebite na naselenieto, no i da se obezbedi biolo{kiot minimum na vodotecite. Za za~uvuvaweto na kvalitetot na izvorskite vodi mora da se primenat soodvetni merki koi bi vklu~uvale i zabrana za napasuvawe na stokata vo izvori{nite delovi.

Problemite na vodosnabduvawe na Gali~nik mora da se re{at kako eden od preduslovite za odr`liv razvoj so turizmot kako glavna komponenta. Vo Detalniot urbanisti~ki plan na Gali~nik e predvidena potrebnata mreà za vodosnabduvawe, vklu~uvaj}i kaptaì, rezervoari za voda i cevkovodi.

Komunalni vodi

Za potrebite na eden odr`liv turizam neophodno e da se vospostavi kompleten i funkcionalen kanalizaciski sistem. Za da se utvrdi potrebniot kapacitet na ovoj sistem, neophodno e da se procenat koli~estvata otpadni vodi {to se sozdavaat vo Gali~nik i da se izvr{at procenki za vo idniot period. Za re{avawe na problemot so komunalnite vodi vo Gali~nik, vo Detalniot urbanisti~ki plan se predvideni soodvetni re{enija. Ovoj plan vklu~uva izgradba na kompletna kanalizaciska mreà za komunalnite vodi, kako i mreà za atmosferska kanalizacija. Vo planot e predvidena i izgradba na pre~istitelna stanica za komunalnite vodi koja treba da se nao|a na 1,2 km ju`no od Gali~nik, pokraj rekata \inovica.

15


VOZDUH

Vo Gali~nik nema proizvodni kapaciteti koi bi moèle da go zagaduvaat vozduhot. Takvi kapaciteti nema nitu vo okolnite naseleni mesta. Edinstveni izvori na zagaduvawe se doma}instvata (koristewe na drvo) i paleweto na selskite buni{ta. Soobra}ajot e so mal intenzitet za da moè da se smeta za seriozen izvor na zagaduvawe.

Dokolku se izraboti roza na vetrovite, }e moè da se proceni opasnosta od zagaduvawe koe poteknuva od mnogu oddale~eni izvori. So postavuvaweto na mernata oprema za kvalitet na vozduhot vo Lazaropole, }e moè da se dobijat konkretni podatoci za zagaduvaweto vo ovoj region. OTPAD Cvrstiot komunalen otpad e problem koj dosega ne e voop{to re{en. Sprovedeni se opredeleni parcijalni aktivnosti za sobirawe na otpadot t.e. postaveni se kontejneri na opredeleni mesta. Sobiraweto na otpadot bi trebalo da se re{i integralno za celata naselba. Takvi usilbi dosega se praveni vo dogovor so op{tinata Mavrovo. So novonastanatata situacija, t.e. so spojuvaweto na op{tinite Mavrovo i Rostu{e vo edna, se sozdadeni preduslovi za organizirawe na sistem za sobirawe na otpadot od Gali~nik vo ramkite na op{tinskiot sistem. Za uspe{no re{avawe na problemot so otpadot neophodno e da se izraboti strategija za postapuvawe so otpadot koj bi gi re{ila problemite za deponirawe na otpadot vo Gali~nik (vklu~uvaj}i gi i pote{ko pristapnite mesta), negovo transportirawe vo idnata regionalna deponija, problemite so podmiruvawe na komunalnite taksi itn. Eden od preduslovite za toa e da se proceni vistinskoto koli~estvo komunalen otpad {to se producira po ìtel vo Gali~nik. So ogled na momentalnata sostojba so otpadot, verojatno te{ko bi bilo primenlivo separiraweto na otpadot. Sepak, edna vakva merka mora da se predvidi vo izrabotuvaweto na integralna strategija za postapuva-we so otpadot. Voedno, treba da se proceni i mo`nosta od voveduvawe na kompostirawe na otpadot: da se izgradat nekolku pogolemi kompostni jami kade bi se deponiral organskiot otpad.

Vo momentot vo Gali~nik funkcioniraat nekolku selski |ubri{ta na koi se deponira otpadot od doma}instvata. Treba da se napomene deka ovie |ubri{ta funkcionirale i vo minatoto, no denes e promenet kvali-tetot i kvantitetot na otpadot {to go producira sekoe semejstvo. Zna~itelno e zgolemena upotrebata na plasti~na ambalaà, guma, staklo i drugi vidovi te{ko razgradliv otpad so {to doa|a do akumulacija na otpadot na |ubri{tata i naru{uvawe na estetskite vrednosti na ambientot.

16


Edna od prvite merki koja treba da se prezeme vo Gali~nik vo

vrska so cvrstiot komunalen otpad e podigawe na svesta na naselenieto i gostite za neophodnosta od voveduvawe na novi na~ini za postapuvawe so otpadot.

[ut Grade`niot {ut vo Gali~nik ne pretstavuva golem problem. Vo

ovoj moment, najgolemo u~estvo vo {utot imaat islu`enite aparati za doma}instvo (stari {poreti, fri`ideri), delovi od poku}ninata (du{eci, jorgani i sl.). [utot se odlaga na selskite buni{ta i suvodolici, zaedno so komunalniot otpad. Zatoa e neophodno organizi-rawe na deponija za {ut vo blizina na Gali~nik. Za zgolemuvawe na koli~estvoto {ut pridonesuva i navikata za nosewe na dotraeni aparati i poku}nina, koja na krajot zavr{uva na buni{tata vo Gali~nik.

17


PROCENKA NA MOMENTALNATA SOSTOJBA ZA RAZVOJ NA TURIZMOT

Vo poslednite 30-tina godini e zabeleàn trend na fenomenalen raste` na globalnata turisti~kata industrija. Svetskata turisti~ka organizacija zabeleà deka turizmot momentalno e najgolema svetska industrija so okolu 657 milioni aran`mani i okolu 430 milijardi evra zarabotuva~ka na godi{no nivo. Treba da se napomene deka najgolem benefit od turizmot ostvaruvaat zemjite koi se pojavuvaat kako posledna destinacija na turistite, preku lokalnoto naselenie koe se javuva kako doma}in i dava odredeni uslugi {to gi zadovoluva potrebite na turistite. Za da se izbegne negativnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina od zgolemeniot broj na posetiteli vo eden region, i za da se obezbedi generirawe na prihodi i lokalen razvoj, Svetskata turisti~ka organizacija promovira strategija na odr`liv turizam, koj se definira: "Odr`liv turizam e onoj koj izleguva vo presret na potrebite na turistite i na regionot doma}in, pri {to ja za{tituva ìvotnata sredina i gi zgolemuva mo`nostite za idnite generacii." Druga definicija za odr`liv turizam glasi: "Odr`liv turizam e onoj koj generira prihodi za lokalnoto naselenie (sozdava lokalen ekonomski razvoj) koristej}i kolku e mo`no pove}e lokalni resursi (prirodni i kulturni) bez da navleguva vo konflikt so istite." Za da bide turizmot odr`liv, slednive klu~ni principi mora da bidat obezbedeni:

�� Satisfakcija na posetitelot �� Profitabilnost za industrijata �� Prifatenost od zaednicata �� Za{tita na ìvotnata sredina

Koga stanuva zbor za razvivawe na odr`liv turizam vo ekolo{ko-osetlivi regioni (za{titeni podra~ja, nacionalni parkovi i sl.), toga{ se javuva eden trend: masovniot turizam da se zameni so alternativni formi na turizam, vo koi spa|a i ekolo{kiot turizam. [to e toa eko-turizam? Postojat pove}e formulacii i definicii: "Eko-turizam e odr`liv turizam vo ekolo{ki ~uvstvitelni regioni, koj dava specijalen naglasok na odr`livata upotreba na lokalnite resursi, i pridonesuva za za{titata na prirodata so del od prihodite ostvareni od turizam."

Perspektiva za razvoj na turizam vo Gali~nik

Atarot na Gali~nik od 63,8 km2 celosno pripa|a na planinata

Bistra, i so nadmorska viso~ina od 1270-1460 m n.v. spa|a vo ruralna naselba vo visokoplaninski region. Za~uvanite {umi i nepreglednite pasi{ta na Bistra otsekoga{ go zadrùvale vnimanieto na qubitelite na prirodata. Nekoi ovie ubavini gi doìvuvaat kako izvor na ~ist vozduh, prekrasen pejsa` i mesto za

18


du{even odmor i rekreacija, a drugi pak gledaat mnogubrojni i tesno isprepleteni rastitelni zaednici, specifi~ni vidovi na flora i fauna, poedine~ni rastenija, izobilstvo na lekoviti rastenija, pe~urki... Zaradi posebniot sklop na ìvotni formi, predelnite i pejsa`ni karakteristiki i brojnite retki rastenija, gabi i ìvotni, Bistra, zaedno so Korab i Kr~in i delovi od [ar Planina, se za{titeni vo ramkite na NP "Mavrovo" koj e formiran vo 1947 godina. Sledej}i gi principite na odr`liviot turizam kako i svetskite stanardi za odr`livo upravuvawe so za{titeni podra~ja, kade se bara aktivno u~estvo na op{tinite i mesnite zaednici ~ii teritorii delumno ili celosno se vklu~eni vo granicite na za{titenite podra~ja, idniot razvoj na turizmot vo seloto Gali~nik treba da bide vo tesna vrska so za{titata na prirodata, preku pravilno odr`livo iskoristuvawe na prirodnoto i kulturnoto bogatstvo.

Potencijalni resursi za razvoj na ekolo{ki turizam vo Gali~nik Faktot {to Gali~nik so svojot atar vleguva vo granicite na NP "Mavrovo", a parkovite po kategorizacijata na IUCN vleguvaat vo visoka kategorija na za{titeni podra~ja, pretstavuva solidna osnova za razviva-we na ekolo{kiot turizam i golema {ansa za lokalnoto naselenie, preku pravilno iskoristuvawe na prirodnite i kulturnite bogatstva da ostvaruva prihodi i dopridonesuva za lokalen razvoj. Kako prirodni resursi koi so pravilno iskoristuvawe i razvoj na odredeni proizvodi moè da pretstavuvaat svoevidna atrakcija za turistite, moè da se izdvojat:

- Mnogubrojnite pateki za pro{etki niz {umata, - Nezaboravniot pejsa` vo visokoplaninskite regioni, - Bogatstvoto na florata i faunata, kako i - pe~urkite, lekovitite rastenija i sl.

Kako kulturno nasledstvo koe so pravilno iskoristuvawe i dobra organizacija moè da predizvika interes kaj turistite, moè da se izdvojat:

- Crkvata Sv. Petka, XVII vek, Crkvata Sv. Petar i Pavle; - Svetili{te Sv. Petka, Muzejot na \or|ija Puleski; - Kulturnite manifestacii (Gali~ka svadba, slikarska kolonija,

poetska kolonija); - Rakotvorbite (nosii, vezovi, suveniri, instrumenti, lo`nici, mutav~iwa) i dr.

Kako smestuva~ki potencijal i potencijal za ishrana vo Gali~nik moè da se iskoristat:

- Dvete preno}i{ta so okolu 25 legla; - Hotelot "NEDA" so okolu 60 legla; - 350 postoe~ki ku}i od koi del moè da se prilagodi za smestuvawe

na turisti; - Trite mali ugostitelski objekti, kako i - mo`nosta za priprema na tradicionalni lokalni specijaliteti vo individualnite doma}instva.

19


Gali~kata arhitektura isto taka moè da se iskoristi kako

potencijal za privlekuvawe na turisti i razvoj na turizmot.

Kako dopolnitelen potencijal za razvoj na turizmot koj moè da se iskoristi kako dopolnitelna ponuda, mora da se spomenat:

- Blizinata na turisti~kiot zimski centar "Zare Lazarevski" - Mavrovo;

- Blizinata na Mavrovskoto Ezero; - Blizinata na rekata Radika.

Od izobilstvoto na kulturno i prirodno nasledstvo vo Gali~kiot region moàt da se razvijat svoevidni atrakcii i da sluàt kako proizvodi za ponatamo{na turisti~ka ponuda. Treba da se podigne svesta na lokalnoto naselenie za benefitot {to }e se dobie so organizirana turisti~ka ponuda, so otvarawe mo`nost za samovrabotuvawe kako i permanenten prestoj na ìtelite. So podobruvawe na lokalnata infrastruktura }e se dobie osnova za priliv na pogolem broj turisti i zadovoluvawe na nivnite potrebi od voda. Obeleùvaweto na patekite i nivnata interpretacija }e donese pogolem broj posetiteli: studenti, ekolozi, planinari, qubiteli na prirodnite vrednosti. So pove}e promotivni materijali }e se afirmira Gali~nik i po{iroko: preku participacija na Ministerstvoto za ekonomija na saemi za alternativen turizam (Pariz, Hanover, Berlin), preku internet (izrabotka na web strana)... Treba da se napravi mala rekonstrukcija na smestuva~kite kapaciteti, kako i obuka na lokalnoto naselenie za grià za gosti, kalkulacii na ceni za ishrana, normativi i koli~ini vo prehranata, koordinacija i informacija i sl.

20


Celni grupi na turisti

Momentalno odreden broj na posetiteli (namernici ili nenamernici) po razli~ni osnovi, no prete`no neorganizirano, go posetuvaat Gali~nik i toa:

- Stranski turisti, - Diplomatski pretstavnici i nivni gosti, - Doma{ni gosti, od koi najmnogu: iselenici, u~enici, planinar-ski/ekolo{ki dru{tva, sportski ekipi i sl.

Zaradi ostvaruvawe na celite za razvoj na turizmot vo Gali~nik, posebno vnimanie treba da se posveti na celnite grupi na mo`ni turisti i posetiteli. Treba najitno da se stapi vo kontakt so ATAM (Asocijacija na turisti~ki agencii vo Makedonija), tur-operatori vo zemjata i nadvor od zemjata, vremeno naselenite stranci vo zemjata: OBSE, UNEP, ambasadi, UNCHR, komiteti za ~ovekovi prava, humanitarni organizacii, Svetska banka i sl. i direktno da se dostavi turisti~ka ponuda po po{ta, e-mail i sl. Posebno vnimanie da se obrati na doma{nite gosti. Da se izgotvi spisok so adresi i kontakt lica, telefoni i e-mail adresi na site sportski ekipi, u~ili{ta, ekolo{ki i planinarski dru{tva, kade }e mo`e direktno da se napravi ponuda.

21


PROCENKA NA MOMENTALNATA SOSTOJBA ZA RAZVOJ NA STOÂRSTVOTO

Ov~arstvoto vo R. Makedonija pretstavuva zna~ajna sto~arska granka so vekovnata tradicija. Niz istorijata, malite preìvni ìvotni bile izvor za egzistencija na naselenieto vo ridsko-planinskite podra~ja i specifi~nite semiaridni klimatski uslovi na na{ite prostori. Pasi{tata vo Republika Makedonija koi zafa}aat 738.000 ha, pretstavuvaat okolu 50% od vkupnoto zemjodelsko zemji{te i se voglavno locirani vo ridsko planinskite podra~ja, ovozmoùvaj}i letna ispa{a na prose~no 2 ovci/ha.

Planinata Bistra raspolaga so 16-18000 ha planinski pasi{ta, vo neprekinat kompleks od 36 planini ili pasi{ta i so maksimalen kapacitet od 90.000 ovci i 2000 kowi (spored arhivskite podatoci od vremeto na turskoto vladeewe). So ogled na kvalitetot na pasi{tata, smetaj}i na 4,5 ovci/ha, optimalniot kapacitet na pasi{tata na Bistra iznesuva okolu 72.000 ovci i okolu 1.000-1.500 kowi. Me|u najgolemite spored svojot kapacitet, se odlikuvaat Tresone~koto pasi{te (9.000 ovci i 200 kowi), Mavrovskoto pasi{te (7.000 ovci i 150 kowi) i Govedarnik (7.000 ovci i 150 kowi). Pasi{tata na koi gravitiraat kon s. Gali~nik, (Rusin, Govedarnik, Trebi{ka Rupa i del Saltanica) gi obezbeduvaat osnovnite preduslovi za revitalizacija na ov~arstvoto vo ova podra~je do kapacitet od okolu 10.000 ovci. Momentalna sostojba Za àl, dolgogodi{nata depopulacija na ruralnite regioni so koja be{e zafateno i podra~jeto na Gali~nik, zaedno so tranzicionite procesi koi pridonesoa za propa|aweto na del od golemite ov~arski farmi, rezultira{e so napu{tawe na ov~arstvoto vo ovaa tradicionalno

22


ov~arska sredina. Denes, na potesniot prostor okolu s. Gali~nik se napasuvaat okolu 5.000 ovci koi se sopstvenost na firmata "Bistra"-Gali~nik, taka {to raspoloìvite pasi{ta se koristat so okolu 50%. Pokraj niv, na del od pasi{tata vo po{irokoto opkruùvawe (âu{ica, Suvo Pole) se napasuvaat u{te 5-6.000 ovci, sopstvenost na "Vardar"- Gradsko (2.700) i eden induvidualen sto~ar (2.500). Prisustvoto na malite farmeri, (semejni farmi) e nezna~itelno {to govori za nedostatokot na rezidentno naselenie vo tekot na celata godina. Sistemot na odgleduvawe e so polunomadsko-ekstenziven karakter, {to zna~i deka vo periodot od maj-juni do oktomvri, ovcite prestojuvaat na visokoplaninskite, a vo tekot na ostanatiot del od godinata na zimskite pasi{ta. Iskoristuvaweto na ovcite e pove}enamensko, a proizvodniot pravec troen: za meso, mleko i volna. Voobi~aenata farmska praksa predviduva edno jagnewe i toa vo sezonata januari-fevruari, odbivawe na jagniwata (mart-april) i molzewe do sredinata na juli. Jagniwata cicaat do dva meseci vozrast koga se odbivaat ili prodavaat vo proletnata kampawa koga postignuvaat cena od okolu 2 € za kilogram ìva masa. Cenata na ov~oto mleko realizirano preku belo meko sirewe, pokaùva zna~itelni varijacii vo poslednite nekolku godini postignuvaj}i cena od 3,5-4,0 €/kg, vo zavisnost od kvalitetot i podra~jeto na proizvodstvo. Izrabotkata na poznatiot gali~ki ov~i ka{kaval e vo is~eznuvawe, zaedno so se pomaliot broj stari majstori koi nemaat na kogo da ja prenesat tradicijata. Plasmanot na volnata e teòk a nejzinata cena neatraktivna, taka {to se koristi za izrabotka na kilimi i rakotvorbi. Mo`nosti Opi{anata proizvodna praksa, vkorenetata posvetenost na lu|eto od ovoj region na odgleduvaweto ovci, zaedno so komparativnite predno-sti na regionot, kako {to se ~ista ìvotna sredina i resursite vo pasi{ta, otvoraat novi perspektivi vo odr`livoto opstojuvawe na site onie koj svojata idnina ja gledaat vo negovata revitalizacija. Ov~arskata tradicija olicetvorena vo prepoznatlivi proizvodi kako "gali~ko sirewe", "gali~ki ka{kaval" ili "gali~ko jagne" moè lesno da se transformira vo "brend", ~ie sertificirano geografsko poteklo }e ostvaruva dodadena vrednost na proizvodot. Tradicionalnata ov~arska praksa za proizvodstvo na jagne{ko meso praktikuvana so generacii (odbivawe na jagniwata po ka~uvaweto na visokoplaniskite pasi{ta i tov na pa{a, potoa molzewe na ovcite isklu~ivo na planinskite pasi{ta i proizvodstvo na sirewe vo ba~ilata), vo uslovi na spomenatite komparativni prednosti, moè da se obnovi i iskoristi za proizvodstvo na novi brendovi kako na primer "organsko gali~ko jagne". Vredno e da se spomenat i doma{nite rakotvorbi od volna preku koi moè da se zgolemi turisti~kata ponuda na lokalni proizvodi. Ottuka, revitalizacijata na ov~arstvoto vo odr`liviot razvoj na Gali~nik }e pridonese kon diverzifikacija na dejnostite vo podra~jeto, }e obezbedi osnoven ili dopolnitelen prihod na selskite doma}instva, ednovremeno stavaj}i gi vo funkcija eftinite prirodni resursi vo svojot proizvoden ciklus.

23


SWOT analiza na zaednicata

Za uspe{no rangirawe na problemite i iznao|awe soodvetni akcii za nivno re{avawe be{e koristena alatka, takanare~ena SWOT analiza, koja se sproveduva so cel da se odredat silite i slabostite na Gali~nik, kako vnatre{ni faktori od edna strana i mo`nostite i zakanite, kako nadvore{ni faktori od druga strana. Imeto na ovaa alatka e kratenka od angliskite zborovi (Strengths - sili, Weaknesses - slabosti, Opportunities - mo`nosti i Threats - zakani). Ovaa analiza nikako ne smee da se gleda kako sredstvo za falewe ili kritikuvawe na oddelni segmenti od zaednicata, tuku kako alatka za polesno definirawe na akciite za re{avawe na problemite. SWOT analiza za oblasta EKONOMIJA

SILI / kako da se iskoristat Prirodni resursi

�� sto~arstvo (ov~arstvo, kowarstvo) Osnova za ruralen razvoj na podra~jeto

�� pasi{ta Osnoven priroden resurs i krmna baza za razvoj i unapreduvawe na tradicionalnite sto~arski granki

�� izvori

�� {umi Promovirawe na zdrav na~in na `iveewe preku alternativen - rekreativen turizam

�� lekoviti rastenija

�� {umski plodovi

�� alternativni izvori na energija

Kulturno nasledstvo �� Sv. Petka, XVII vek �� Sv. Petar i Pavle �� Svetili{te Sv. Petka �� Muzej na \or|ija Puleski �� Kulturni manifestacii (slikarska

kolonija, poetska kolonija, Gali~ka svadba)

Promocija na kulturen turizam

Imix/Brend �� gali~ko sirewe �� gali~ki ka{kaval

Dobivawe na oznaka za gegrafsko poteklo i tradicionalen proizvod

�� gali~ko jagne Organsko proizvodstvo �� rakotvorbi (nosii, vezovi, suveniri,

instrumenti, lo`nici, mutav~iwa) Izrabotka na tradicionalni vezovi i muzi~ki instrumenti

Organizaciski kapaciteti i smestuvawe �� Mesna Zaednica �� Biznis sektor

Adaptacija na smestuva~kite kapaciteti, nivna promocija, Ponuda na 8-dneven prestoj vo Gali~nik

�� Zemjodelska zadruga (ov~arska) Nositel na aktivnostite vo razvojot na sto~arstvoto

�� 2 preno}i{ta �� hotel NEDA i mali ugostitelski objekti �� 350 ku}i

24


Ekonomsko opkruùvawe

�� Blizina na turisti~ki centar Mavrovo Dopolnitelna ponuda so skijawe, kajak, ribolov

�� Mavrovsko Ezero

�� Radika

�� hidrocentrala [piqe

Energetika �� Potencijalna hidroenergija �� Izgradba na mali hidrocentrali;

Vodostopansko re{enie za koristewe na vodite za obezbeduvawe na koncesija

�� Bliskost na visokonaponska mreà �� Rekonstrukcija na dalekuvodot od Jan~e; Rekonstrukcija na niskonaponskata mreà

�� Potencijalno ogrevno drvo �� Organizirano koristewe na otpadno ogrevno drvo

�� Son~ev potencijal i potencijalna bioenergija

�� Pilot proekt za koristewe na son~eva energija

SLABOSTI / kako da preminat vo sili

�� nesoodvetna patna struktura Podobruvawe na patnata infrastruktura

�� nedovolno vonsezonsko odrùvawe na patot Organizirano odrùvawe na patot �� nedovolen broj na postojani ìteli Otvorawe mo`nosti za vrabotuvawe vo turizmot �� nedoizgradena vodovodna i kanalizaciska

mreà Oformuvawe na vodovodna/kanalizaciska mreà

�� slaba sorabotka so NP "Mavrovo" Memorandum za sorabotka pome|u NP i Lokalnata Samouprava

�� namaluvawe na brojot na doma{nite ìvotni Koristewe na postoe~kite i voveduvawe na posebni stimulativni merki za razvoj na sto~arstvoto

�� niski standardi vo prerabotkite od mleko Primena na podobrena proizvodna tehnologija i obuki za unapreduvawe na sanitarnite uslovi

�� degradirani pasi{ta Primena na posebni merki za podobruvawe na nivniot bonitet; Prioriteti na lokalnata zaednica pri nivnoto dodeluvawe na koristewe

�� zastareni smestuva~ki kapaciteti Rekonstrukcija na kapacitetite

�� namalen interes za vrabotuvawe vo ov~arstvoto

Simulacii za pottiknuvawe na mladi farmeri vo ramkite na strategijata za ruralen razvoj

�� necelosna privatizacija na sto~arskite subjekti

Sozdavawe na povolni finansiski uslovi za dokapitalizacija na postoe~kite ZZ i ov~arski stopanstva

�� slaba ekonomska mo} Povolna kreditna podr{ka

�� slabi ~ove~ki kapaciteti za turizam Treninzi za jaknewe na kapacitetite na lokalnoto naselenie

�� mal obem na promotiven materijal Izrabotka na materijali (folderi, bro{ura, WEB strana, mapi...)

�� nedovolen broj interpretirani pateki Markacija i interpretacija na patekite so paneli

�� Nepo~ituvawe na prednosta vo dodeluvawe pasi{ta na lokalnite sto~ari

Primena na ~l 7, stav 2 od Zakonot za pasi{tata

25


Energetika �� Nedovolno meren hidropotencijal �� Zastarena nisko- i visokonaponska mreà �� Neutvrden to~en potencijal na bioenergija �� Neutvrden to~en potencijal na son~eva

energija

MO@NOSTI / kako da se iskoristat Sto~arstvo �� Zgolemena vrednost na proizvodite

(organsko proizvodstvo) Iskoristuvawe na mo`nosta za brza konverzija na pasi{tata vo organski i sertifikacija na organsko jagne{ko

Lokalen razvoj �� pottiknuvawe na razvojot na okolnite sela

kako dobavuva~i i rabotna sila

�� razvivawe na inventivnost na turisti~ka ponuda

Razvitok na dopolnitelni atrakcii za privlekuvawe na turisti

�� Zaedni~ki vloùvawa - Op{tina Mavrovo i Rostu{e - Op{tina Veles - NP Mavrovo - Dràvni institucii - Proekti (doma{ni i me|unarodni) - Donacii - Iselenici

�� Novi celni grupi na korisnici - Stranski turisti - Diplomatski pretstavnici i gosti - Doma{ni gosti (iselenici, u~enici, planinarski/ekolo{ki dru{tva, sportski ekipi)

Dostavka na kompletna ponuda so materijali do mo`ni korisnici i partneri: saemi za turizam, direktna ponuda po elektronska po{ta

ZAKANI / kako da se izbegnat �� lo{a kreditna politika Podgotovka na razvojni i biznis planovi vo

presret na predpristapnite fondovi na EU �� nepostoe~ka politika za ruralen razvoj Akivno vklu~uvawe na lokalnata samouprava vo

podgotovkata na Strategijata za ruralen razvoj na RM

�� celosno iseluvawe na okolnite mesta Otvarawe novi rabotni mesta vo regionot �� nepovolna pozicija na Gali~nik vo ramkite

na razvojnite programi na lokalnata samouprava

Promena vo glasa~kiot sistem

�� ograni~uvawe vo koristeweto na resursite vo za{titeni podra~ja

Povlasteni stapki za lokalnoto naselenie

Energetika �� Finansiska konstrukcija so relevantni

uslovi

�� Profitabilna cena na proizvedenata elektri~na energija

�� Nedovolni finansiski sredstva za rekonstrukcija na mreàta

26


SWOT analiza za oblasta @IVOTNA SREDINA

SILI / kako da se iskoristat Vozduh

�� Otsustvo na bilo kakvi zagaduva~i na vozduhot

Za~uvuvawe na postojniot kvalitet na vozduhot; promocija na planinski turizam, vozdu{na bawa

�� Povremen soobra}aj vo mal obem, otsustvo na te{ki tovarni vozila, prevoz samo za doa|awe i zaminuvawe od Gali~nik

Za~uvuvawe na postojniot kvalitet na vozduhot

�� Mala potreba od ogrevna energija so ogled na otsustvo na naselenie vo ladniot period na godinata

Za~uvuvawe na postojniot kvalitet na vozduhot

�� Potencijal za vozdu{na bawa Priem na turisti po individualni objekti; sorabotka so obrazovnite institucii za leten turizam

Po~va �� Nezagadena po~va vo odli~na kondicija Proizvodstvo na "zdrava hrana" �� Nerazvienoto zemjodelie ne pretstavuva

zakana Voveduvawe na odr`livi na~ini na zemjodelie

Voda �� Dovolna koli~ina za zadovoluvawe na site

potrebi Odr`livo iskoristuvawe na vodite

�� Zadovolitelen kvalitet na vodata Pomali tro{oci za pre~istuvawe na vodata za piewe

�� Zadovolitelen kvalitet na podzemnite vodi Nivno za~uvuvawe kako vaèn priroden resurs �� Maliot broj ovci vo dene{no vreme ne

pretstavuva zakana za azotno zagaduvawe Za~uvuvawe na postojniot kvalitet na vodite

Otpad �� nema sili

Biodiverzitet

�� Visoka pejsa`na vrednost Mo`nost za planinarski turizam

�� Bogatstvo so stani{ta, zaednici i vidovi Edukativna kampawa za vrednostite na biodiverzitetot

�� Prisustvo na retki, endemi~ni i zagrozeni vidovi

Edukativna kampawa za vrednostite na biodiverzitetot; razvoj na proekti za za{tita na biodiverzitetot; mo`nost za vklu~uvawe na lokalnoto naselenie

�� Aktivna za{tita vo ramkite na NP "Mavrovo"

Poefikasna za{tita i polesno sproveduvawe na zakonskite obvrski

�� Prisustvo na ekonomski zna~ajni vidovi Odr`livo iskoristuvawe za komercijalni celi

�� "Dobra" istraènost na biodiverzitetot - vo sporedba so drugi regioni vo Makedonija (obraboteni se zaednicite i nekoi grupi rastenija, ìvotni i gabi)

Potrebata za ponatamo{ni istraùvawa e evidentna, no sepak mnogu pomala (pomali tro{oci za ponatamo{no istraùvawe); mo`nost za dobivawe proekti vrz baza na dosega{nite rezultati

27


SLABOSTI / kako da preminat vo sili Vozduh

�� Nepoznavawe na klimatolo{kite parametri i ruàta na vetrovite

Opredeluvawe na ruàta na vetrovite za da se iskoristi vo cel na predviduvawe na {ireweto na zagaduvaweto

�� Nepostoewe na merna stanica za kvalitetot na vozduhot

Postavuvawe na merna stanica vo Gali~nik ili vo blizina (drugo naseleno mesto)

Po~va �� Erozija po suvodolicite nad seloto Po{umuvawe so avtohtoni vidovi (buka) i

spre~uvawe na divata se~a, ispa{a so kozi i ovci; palewe na smreki

�� Ograni~en dostap na obrabotlivo zemji{te Racionalno iskoristuvawe na dostapnite resursi i razvivawe na odr`livo zemjodelie

Voda

�� Nepostoewe na generalen plan/strategija za iskoristuvawe na vodite

Kreirawe strategija za iskoristuvawe na vodite; Proizvodstvo na mineralna voda - "Gali~anka" (promocija na regionot, mo`nost za vrabotuvawe i razvoj na ekonomijata)

�� Nepostoewe na kontrola na kvalitetot na vodite

Vospostavuvawe na sistem za kontrola na kvalitetot na vodite za da se spre~at mo`nite zdravstveni problemi

�� Nepostowe na kompleten vodovoden sistem Vospostavuvawe na kompleten vodovoden sistem so cel za obezbeduvawe ispravna voda za piewe

�� Nepostowe na kanalizacionen sistem za komunalni vodi

Vospostavuvawe na kanalizacionen sistem

�� Nepostoewe na atmosferska kanalizaciona mreà

Prezentirawe na postojnite problemi i pridobivkite od izgradba na atmosferska kanalizacija

�� Nepostoewe na pre~istitelni stanici Prezentirawe na neophodnosta od izgradba na pre~istitelna stanica

�� Neodrùvawe na postojnite rezervoari Prezentirawe na postojnite problemi i opasnosta po zdravjeto na lu|eto za da se prezemat soodvetni ~ekori

Otpad �� Nema strategija za postapuvawe so otpadot

(samo incidentno re{avawe na nekoi problemi)

Kreirawe strategija za postapuvawe so otpadot

�� Nemawe navika za pla}awe na komunalni tro{oci

Sproveduvawe na zakonski merki

�� Postoewe na pove}e selski buni{ta Poso~uvawe na lo{iot imix na Gali~nik koj go sozdavaat buni{tata, zaradi podigawe na javnata svest; prenamena na tradicionalnite buni{ta

Biodiverzitet

�� Napu{tawe na ruralnite praktiki (zaguba na livadi, naru{uvawe na strukturata na predelot)

Povrzuvawe na vlijanieto na ovoj problem so sto~arstvoto i socijalnata blagosostojba na naselenieto

�� Neregulirano sobirawe na rastenija i gabi i namaleni populacii

Razvoj na inicijatva od lokalnoto naselenie za vklu~uvawe na ovoj problem vo planot za upravuvawe so NP i razvivawe na strategija za iskoristuvawe na prirodnite resursi

�� Slabo implementirawe na stariot zakon za Razvivawe na proekt za plan za upravuvawe

28


NP i noviot Zakon za priroda spored me|unarodnite standardi (vklu~eni vo Zakonot za priroda)

�� Nepostowe na sovremen/soodveten plan za upravuvawe na NP

Mo`nost za izrabotka na proekt za ravoj na plan za upravuvawe so NP i me|unarodno finansirawe

�� Nepoznavawe na potencijalite na prirodnite resursi

Mo`nost za organizirawe na edukativni proekti i aktivno vklu~uvawe na naselenieto vo za{titata na biodiverzitetot

�� Vnesuvawe na neavtohtoni vidovi (na pr. po{umuvawe so crn bor)

Iskoristuvawe na inicijativite za po{umuvawe vo prilog na za~uvuvawe na predelnite vrednosti (dabovi i bukovi {umi)

MO@NOSTI / kako da se iskoristat Vozduh �� Nezagaden vozduh vo regionot Prednost za razvoj na vozdu{na bawa

Voda �� Stranski donacii vo regionot Me|unarodno finansirawe na proekti

(kanalizacija, vodovod, pre~istitelni stanici) Po~va �� Vklu~uvawe vo inicijativite za

proizvodstvo na zdrava hrana vo Makedonija Mo`nost za odgleduvawe na visokoplaninski kulturi (kompiri, 'r`) i proizvodstvo na zdrava hrana; dopolnitelen izvor na prihodi

Otpad �� Vklu~uvawe vo sistemot za kolekcionirawe

otpad vo Mavrovo Pridones kon implementirawe na strategijata za regionalno upravuvawe so otpadot vo Makedonija

Biodiverzitet

�� Iskoristuvwe na odredbite od zakonot za priroda i nacionalnata strategija za biodiverzitet

Plan za upravuvawe so NP; odr`livo iskoristuvawe na lekoviti rastenija i gabi; odgleduvawe na lekoviti rastenija (dopolnitelen izvor na postojani prihodi); idni proekti za za{tita na divite vidovi

�� Podra~jeto na Gali~nik spa|a vo evropskata mreà na zna~ajni rastitelni podra~ja (IPA)

Finansirawe na aktivnosti za za{tita na oddelni rastitelni vidovi, stani{ta, lokaliteti ...

ZAKANI / kako da se izbegnat Vozduh �� nema zakani

Voda �� Mo`na izgradba na stopanski i energetski

objekti (hidrocentrali, ribnici i sl.) Spre~uvawe na aktivnosti koi doveduvaat do degradacija na ìvotnata sredina, vnesuvawe na tu|i vidovi vo NP

Po~va �� nema zakani

Otpad

�� U~estvo na nerazgradlivi materijali vo otpadot

Promovirawe na upotreba na razgradliva ambalaà i proizvodi {to moè da se recikliraat

Biodiverzitet

�� Izgradba na novi pati{ta Predviduvawe na sanacioni i kazneni merki,

29


prezentirawe na opasnosta od ovaa aktivnost

�� Pro{iruvawe na ski-centarot "Mavrovo" Voveduvawe na kompenzacioni merki za uni{tuva~ite na prirodata

�� Krivolov Prezemawe zakonski merki od strana na NP

�� Diva se~a Prezemawe zakonski merki od strana na NP

SWOT analiza za oblasta SOCIJALNI KOMPONENTI

SILI / kako da se iskoristat Demografija i socijalna blagosostojba

�� qubovta na iselenicite kon rodniot kraj da se pronajdat èlbite i potrebite na povremenite ìteli

�� od maj do oktomvri okolu 50 lu|e se postojano prisutni

da se iskoristat silite za privlekuvawe na turisti

�� od juni do septemvri okolu 150 lu|e dopolnitelna dejnost na privremenite ìteli

�� od 5 juli do 20 avgust okolu 1000 lu|e da se iznajdat mehanizmi i stimulativni merki za za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo

�� povremeni ìteli koi ne se po poteklo od Gali~nik a izgradile sopstveni vikend ku}i vo seloto

�� Gali~nik kako eden od makedonskite centri za kultura i prerodba

�� muzej \or|ija Puleski (spomen ku}a)

�� kulturna manifestacija "Gali~ka svadba" - folklor

�� knièvna i likovna kolonija

�� specifi~na makedonska arhitektura

�� soìvot i zaedni{tvo

Lokalna vlast �� Uspe{no funkcionirawe na

Pretsedatelstvoto na Mesnata Zaednica realizacija na proekti vo sorabotka so Op{tinata

�� dobra sorabotka me|u Mesnata Zaednica i ELS Mavrovo i Rostu{e

Gra|anski sektor (NVO, mladi, penzioneri) �� tri zdruènija na gra|ani (ZG "KAM" -

Gali~nik, Kowi~ki klub "Medenica", Likovna kolonija)

promovirawe na konceptot na odr`liv razvoj preku negovo vklu~uvawe vo programite na NVO sektorot i neformalnite grupi

�� organiziranost na neformalni grupi (penzioneri i mladi)

�� zastapenost na mladite i penzionerite vo pretsedatelstvoto na MZ

Infrastruktura (pati{ta, kanalizacija, vodovod, telefon) �� 15 km asfaltiran pat odrùvawe na postoe~kata infrastruktura �� 90% pokrienost so vodovodna mreà

�� telefonska instalacija na 100 broja

30


SLABOSTI / kako da preminat vo sili Demografija i socijalna blagosostojba

�� samo 3 postojani ìteli odr`liv razvoj

�� gali~ki mentalitet za neodrùvawe na starite objekti

odluka na zaednicata za za~uvuvawe na arhitekturata

�� negrià za gali~kata arhitektura iznao|awe mehanizmi za za~uvuvawe na starite objekti

�� nemawe slobodni lokacii

�� gradewe bez po~ituvawe na tradicijata

�� izumirawe na tradicionalnite gali~ki zanaeti

Lokalna vlast �� nema pretstavnik od MZ "Gali~nik" vo

Sovetot na Op{tinata lobirawe za pretstavnik vo Sovetot bez pravo na glas

�� minimalno finansirawe od strana na ELS

Gra|anski sektor (NVO, mladi, penzioneri) �� nema pozna~ajni slabosti

Infrastruktura (pati{ta, kanalizacija, vodovod, telefon) �� neproodnost na pati{tata vo zimskiot

period izgradba i odrùvawe na site potrebni infrastrukturni objekti

�� neasfaltirani lokalni ulici i nemawe pristap do site objekti

�� samo 600 m kanalizaciona mreà �� zastarenost na vodovodnata mreà �� slab televiziski priem �� nema internet pristap �� ne postoi javen transport �� nepostoewe na: po{ta, ambulanta, apteka,

banka, u~ili{te

MO@NOSTI / kako da se iskoristat �� pridobivki od noviot paket zakoni za

decentralizacija razvoj na alternativen turizam

�� doma{ni i stranski donacii za odrùvawe na kulturnite vrednosti

barawe sredstva od op{tinskiot buxet za odr`liv razvoj na Gali~nik

�� stranski investicii vo regionot primena na tu|i pozitivni iskustva

ZAKANI / kako da se izbegnat �� nere{eni imotno-pravni odnosi kontinuirano barawe od ELS za po~ituvawe na

zakonite i tehni~kite propisi �� nepo~ituvawe na urbanisti~koto planirawe �� trend za ìveewe vo grad propagirawe na alternativniot turizam i

odr`livo zemjodelie kako mo`nost za ìvot

�� zakon za izbori na lokalno nivo barawe mo`nost za glasawe vo mestoto na ra|awe

31


DEFINIRAWE NA POTREBI I PROBLEMI Definiraweto na potrebite i problemite se najbitniot ~ekor pred po~etokot na razvivaweto na Akcioniot plan. UTVRDUVAWE NA SPISOKOT NA POTREBI Pretstavnicite od razli~nite celni grupi gi iznesoa svoite stavovi za potrebite na Gali~nik. So toa gra|anite aktivno u~estvuvaa vo procesot na donesuvawe odluki za idniot razvoj. Iznesenite potrebi se klasificirani vo tri kategorii: 1. Ekonomska sfera - potrebi koi se odnesuvaat na postignuvawe zadovoluva~ka lokalna ekonomija; 2. @ivotna sredina - potrebi koi se odnesuvaat na postignuvawe ~ista i zdrava ìvotna sredina; 3. Socijalno-upravuva~ka sfera - potrebi koi se odnesuvaat na postignuvawe op{testvena blagosostojba i podobruvawe na sistemot na lokalnoto upravuvawe. DEFINIRAWE NA POTREBITE Socijalni komponenti Op{ti potrebi - Re{avawe na imotno-pravnite odnosi - Revizija na urbanisti~kiot plan - Vrski so drugi subjekti vo opkruùvaweto (op{tinata) - Potreba od slobodni lokacii za gradewe i subvencionirawe vo delot na

komunalni dava~ki - Izmena na zakonot za lokalni izbori (mo`nost za glasawe vo mestoto

na ra|awe) - Kvalitetna voda za piewe vo dovolni koli~estva i sledewe na

kvalitetot na vodata - Podobruvawe na infrastrukturata

o obnovuvawe na vodovodniot sistem o kanalizacionen sistem za komunalni vodi o atmosferska kanalizaciona mreà o pre~istitelna stanica o odrùvawe na postojnite rezervoari

Mladi - Podobruvawe na televiziskiot priem - Internet pristap - Javen transport - Sportski tereni - Ozna~eni pateki za dvièwe - Organiziran kulturno-zabaven ìvot

32


Penzioneri - Po{ta, ambulanta i apteka - Mesto za sobirawe na penzionerite NVO sektor - Vklu~uvawe vo planiraweto na razvojot na Gali~nik i LS - Informiranost - Prostor za nevladinite organizacii - Informativen centar Ekonomija Sto~arstvo - Prioritet vo dodeluvawe koncesii za pasi{ta na lokalnite sto~ari - Podobruvawe na sorabotkata so NP "Mavrovo" - Voveduvawe na podobreni tehnologii vo proizvodstvoto na

tradicionalnite prehranbeni proizvodi - Voveduvawe na uslovi za organsko sto~arsko proizvodstvo - Brendirawe na proizvodite - Stimulativni merki za razvoj na sto~arstvoto - Poddr{ka od strana na LS vo dobivawe na namenski krediti - Spre~uvawe na degradacijata na pasi{tata - Odr`uvawe na livadite - Strategija za promocija na proizvodite Turizam - Zgolemuvawe na brojot na turisti - Strategija za turizam - Koncept za promocija i informacija; promotivni materijali - Da se zajakne kapacitetot na lokalnoto naselenie za turizam - Podigawe na svesta za pridobivkite od odr`liviot turizam - Zgolemuvawe na brojot na smestuva~ki kapaciteti i soodvetna

infrastruktura - Iznao|awe dopolnitelni atrakcii

o Identifikacija na turisti~ki proizvod o Razvoj na turisti~kite proizvodi

- Organizacionen razvoj i lokalen fond Energetika - Racionalno iskoristuvawe na hidropotencijalot - Podobruvawe na elektri~nite instalacii (nisko- i visokonaponska

mre`a) - Voveduvawe na drugi vidovi energija

o son~eva energija o bioenergija

@ivotna sredina - Sledewe na meteorolo{kite parametri i kvalitetot na vozduhot - Racionalno iskoristuvawe na vodite - Efikasen kanalizacionen sistem i pre~istitelna stanica - Efikasno postapuvawe so otpadot - Za~uvuvawe na biolo{kata raznovidnost vo regionot

33


o Strategija za iskoristuvawe na prirodnite resursi o Regulirano sobirawe na rastenija i gabi o Sovremen/soodveten plan za upravuvawe na NP "Mavrovo" o Podigawe na javnata svest za vrednostite na biodiverzitetot o Za~uvuvawe na retkite, endemi~nite i zagrozenite divi vidovi

UTVRDUVAWE LISTA NA PROBLEMI Od napravenata procenka za sostojbata so komponentite za odr`liviot razvoj na Gali~nik od strana na ekspertskiot tim, paralelno so prethodno podgotveniot spisok potrebi od strana na pretstavnicite na razli~nite celni grupi, bea izvedeni klu~nite problemi od site oblasti. RANGIRAWE NA KLU~NITE PROBLEMI Rangiraweto na prioritetite, be{e vr{eno so numeri~ko ocenuvawe na sekoj problem po definirani kriteriumi od strana na pretstavnicite na Gra|anskiot komitet so stru~na pomo{ i nasoki od strana na ekspertskiot tim, kako i spored javnoto mislewe so sproveduvawe na anketa. Rangirawe na prioritetite spored misleweto na ~lenovite na gra|anskiot komitet

Problem

Pra

vni

i za

kons

ki u

slov

i

Spo

sobn

ost

na z

aedn

icat

a da

vli

jae

Vli

jani

e po

`iv

otna

ta

sred

ina

Vli

jani

e po

kva

lite

t na

`

ivot

i ~

ovek

ovo

zdra

vje

Ras

pros

tran

etos

t i

inte

nzit

et

Nep

ovra

tnos

t (i

reve

rzib

ilno

st)

Vku

pno

bodo

vi

Neorganizirano postapuvawe so otpadot 40 73 75 75 75 23 361

Nepostoewe na kanalizacionen sistem za komunalni vodi 15 65 71 75 75 51 352

Neaktivno za~uvuvawe na biolo{kata i predelskata raznovidnost vo regionot 35 47 71 45 71 75 344

Tendencija na iseluvawe i na okolnite naseleni mesta 15 63 48 65 73 67 331

Neracionalno iskoristuvawe na vodite 15 67 65 75 61 47 330

Neiskoristuvawe na son~eva energija i bioenergija

45 47 75 58 73 17 315

Slaba sorabotka so NP "Mavrovo" 15 59 69 51 75 43 312

Ne postoi prioritet vo dodeluvawe koncesii za pasi{ta na lokalnite sto~ari 75 45 39 29 73 47 308

Niska javna svest za odr`liv razvoj 15 48 67 47 75 47 299

Nepostoewe na pre~istitelna stanica 17 45 61 71 75 28 297

Neozna~eni pateki za dvi`ewe 15 75 40 61 73 17 281

Zastareni tehnologii vo proizvodstvoto na tradicionalnite prehranbeni proizvodi 15 47 46 75 75 19 277

34


Nere{eni imotno-pravnite odnosi 64 56 22 50 80 22 276

Kontinuirana degradacija na pasi{tata 15 47 71 45 48 47 273

Neodrùvawe na livadite 50 45 46 28 71 31 271

Nedovolno koli~estvo voda za doma}instvata 15 75 31 75 57 17 270

Nema postojana rabotna sila 16 32 16 63 78 78 265

Lokalnite proizvodi ne se brendirani 15 75 15 69 75 15 264

Slab kapacitetot na lokalnoto naselenie za odr`liv turizam (i pridobivki) 15 51 19 59 73 45 262

Nedovolen broj na smestuva~ki kapaciteti i soodvetna infrastruktura 17 55 39 53 63 33 260

Mal broj na turisti 15 59 39 51 55 37 256

Nema prostor za NVO i informativen centar 17 62 41 47 73 15 255

Nepovolni odredbi vo zakonot za lokalni izbori 73 15 15 37 43 71 254

Nepostoewe na inicijativi za organsko sto~arsko proizvodstvo 15 47 51 47 71 21 252

Ne se sledi kvalitetot na vodata 15 47 34 73 45 37 251

Slab institucionalen razvoj i nepostoewe na lokalen fond za turizam 15 53 17 49 75 41 250

Nepoznavawe na meteorolo{kite parametri i kvalitetot na vozduhot 17 47 29 45 73 39 250

Ne postojat posebni stimulativni merki za razvoj na sto~arstvoto 40 47 41 49 45 25 247

Neodrùvawe na postoe~kiot pat, osobeno vo zimskiot period 17 63 15 62 67 21 245

Neodrùvawe i nedovolno sportski tereni 17 57 15 63 61 27 240

Slabo vklu~uvawe vo planiraweto na razvojot na Gali~nik i LS 25 65 19 50 49 25 233

Neorganiziran KZ@ 29 55 21 49 47 15 216

Nema mesto za sobirawe na penzionerite 29 55 21 49 47 15 216

Nema ambulanta i apteka 19 31 15 75 59 15 214

Nepostoewe na atmosferska kanalizaciona mreà 15 41 32 39 67 19 213

Slaba patna infrastruktura vnatre vo Gali~nik 15 59 25 53 43 17 212

Mal broj turisti~ki atrakcii 15 51 19 53 51 23 212

Zastareni elektri~ni instalacii (nisko- i visokonaponska mreà) 15 37 19 57 47 35 210

Slaba informiranost za aktivnostite na MZ i op{tinata 15 71 23 37 47 15 208

Zastaren i nesoodveten urbanisti~ki plan 51 42 18 20 16 72 205

Nema po{ta 19 31 15 64 59 15 203

Nema strategija za promocija na proizvodite 15 47 19 45 54 15 195

Nepostoewe internet pristap 15 52 15 23 71 15 191

Nedovolno iskoristuvawe na hidropotencijalot 19 47 15 45 43 19 188

Slab televiziski priem 15 49 15 34 58 15 186

Slaba povrzanost so pati{ta 28 34 16 60 21 15 174

Neorganiziran javen transport 15 29 15 42 47 15 163

35


REZ ULTATI OD SPROVEDENATA JAVNA ANKETA

br. Ekonomija

1. Zastareni tehnologii vo proizvodstvoto na tradicionalnite prehranbeni proizvodi

2. Lokalnite proizvodi ne se brendirani i ne postoi strategija za promocija na proizvodite

3. Slab kapacitet na lokalnoto naselenie za odr`liv turizam i poznavawe za pridobivkite od nego

4. Nedovolen broj na smestuva~ki kapaciteti i soodvetna infrastruktura

5. Slab institucionalen razvoj i nepostoewe na lokalen fond za turizam

6. Kontinuirana degradacija na pasi{tata i neodrùvawe na livadite

7. Mal broj turisti~ki atrakcii

8. Slaba sorabotka so NP "Mavrovo"

9. Lokalnite sto~ari nemaat prioritet pri dodeluvaweto na koncesii za pasi{tata na Bistra

10. Neiskoristuvawe na son~eva energija i bioenergija

0

5

10

15

20

25%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

br. Problemi od oblasta ìvotnata sredina

1 Neorganizirano postapuvawe so otpadot

2 Neorganiziran kanalizaciski sistem i sistem za pro~istuvawe na otpadnite vodi

3 Neracionalno iskoristuvawe na vodite

4 Nekontrolirano sobirawe na lekoviti rastenija i gabi

5 Neorganizirano sledewe na kvalitetot na vodata

6 Erozija

0

10

20

30

40

50

1 2 3 4 5 6

br. Socijalni komponenti i

infrastruktura

1. Neodrùvawe na postoe~kiot pat, osobeno vo zimskiot period

2. Nepostoewe na po{ta, ambulanta i apteka 3. Niska javna svest za odr`liv razvoj

4. Neozna~eni rekreativni pateki za dvièwe vo okolinata na Gali~nik

5. Slaba vklu~enost na NVO sektorot vo planiraweto na razvojot na Gali~nik i ELS

6. Nedovolno koli~estvo voda za doma}instvata 7. Neodrùvawe i nedovolno sportski tereni 8. Nemawe postojana rabotna sila 9. Nere{eni imotno-pravni odnosi

10. Nema prostor za NVO i informativen centar

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

36


RAZVIVAWE NA AKCIONIOT PLAN Za pravilno razvivawe na akcioniot plan za odr`liv razvoj na Gali~nik, be{e potrebno pravilno da se definiraat celite, zada~ite i aktivnostite, koi }e se odnesuvaat na korisnicite na rezultatite.

Celite kako sprotivni (pozitivni) voop{teni izjavi na odreden problem, ja pretstavuvaat `elbata kako da izgleda re{enieto na toj problem, vo odnos na promena na odredena postoe~ka sostojba. Zada~ite se pokonkretizirani formi na celite (pomali ~ekori vo ostvaruvawe na prethodno definirana cel), odnosno podetalno objasnuvawe na re{enito na odreden problem, odnosno promena na odredena sostojba.

Za efikasno postignuvawe na celite i realizacija na zada~ite neophodno e da se definiraat soodvetni akcii. Najdobar na~in za listawe na potecijalni akcii vo izrabotkata na Akcionen plan e primenata na t.n. tehnika "bura na idei" (brainstorming) so vklu~uvawe na pove}e lu|e od razli~ni zainteresirani strani.

37

AK

CI

ON

EN

PL

AN

S

TO

Â

RS

TV

O

CE

L: 1

. Pri

men

a na

pod

obre

ni t

ehno

logi

i vo

pro

izvo

dstv

oto

na t

radi

cion

alni

te p

rehr

anbe

ni p

roiz

vodi

Z

AD

A^

A 1

: Da

se v

r{i

past

eriz

acij

a na

mle

kot

o za

pro

izvo

dst

vo n

a si

rew

e C

/Z/A

A

ktiv

nost

I

ndik

ator

i O

dgov

orna

in

stit

ucij

a E

fik

asno

st

Per

iod

na

real

izac

ija

Pro

pcen

et

buxe

t I

zvor

i na

fin

ans.

C1/

Z1/

A1

Nab

avka

na

opre

ma

(dup

lika

tori

i

lakt

ofri

zeri

)

Zdr

uèn

ija

i

Far

mer

i

2006

Dup

lika

tor

200l

=1.

500€

Lak

tof

riz

200l

=1.

500€

Sop

stve

ni, k

redi

ti

(IF

AD

), P

odr{

ka o

d pr

ogra

mat

a M

Z[

V

C1/

Z1/

A2

Obu

ka n

a f

arm

erit

e za

kor

iste

we

na p

odob

reni

te

hnol

ogii

Vis

oki

sani

tarn

i oc

eni

Pok

azat

eli

za z

gole

men

pl

asm

an n

a pa

zaro

t Z

gole

men

o u~

estv

oto

na

proi

zvod

ite

vo l

anci

te

na s

uper

mar

keti

Z

gole

men

a po

baru

va~k

a i

vred

nost

Z

gole

men

pri

hod

na

far

ma

Age

ncij

a za

ra

zvoj

, S

orab

otka

so

stru

~ni

inst

ituc

ii

2006

S

opst

veni

, Pro

ekti

za

pod

r{ka

na

far

mer

ite

ZA

DA

Â

2: D

a se

vov

ede

sovr

emen

o am

bala

ìr

awe

na s

irew

eto

C1/

Z2A

1 N

abav

ka n

a m

a{in

a za

vak

uum

pak

uvaw

e

Zgo

lem

ena

poba

ruva

~ka

Far

mer

i

2006

10

00€

Sop

stve

ni, k

redi

ti

(IF

AD

),

ZA

DA

Â

3: D

a se

pod

obra

t s

anit

arni

te

uslo

vi v

o {

tal

ite

i m

andr

ite

C1/

Z3/

A1

Pod

obru

vaw

e na

sta

ndar

dite

za

higi

ena

i kv

alit

et n

a f

arm

ite

(dov

od n

a vo

da, s

truj

a i

opre

ma)

V

isok

i sa

nita

rni

ocen

i F

arm

eri

2006

S

opst

veni

, kre

diti

(I

FA

D),

CE

L: 2

. Bre

ndir

awe

na l

okal

nite

pro

izvo

di

ZA

DA

Â

1: D

a se

dob

ie b

rend

za

gali

~ki

ka{

kava

l C

2/Z

1/A

1 D

obiv

awe

na o

znak

a za

geg

raf

sko

pote

klo

i tr

adic

iona

len

proi

zvod

Z

gole

men

a vr

edno

st n

a pr

oizv

odot

Far

mer

i

MZ

[V

2007

20

0.00

0 de

n

MZ

[V

(P

rogr

. za

pott

ik. n

a ra

zvoj

ot

na z

emjo

d.)

ZA

DA

Â

2: D

a se

dob

ie b

rend

za

gali

~ko

sire

we

C2/

Z1/

A1

Dob

ivaw

e na

ozn

aka

za g

egra

fsk

o po

tekl

o i

trad

icio

nale

n pr

oizv

od

Zgo

lem

ena

vred

nost

na

proi

zvod

ot

Far

mer

i

MZ

[V

2007

20

0.00

0 de

n

MZ

[V

(P

rogr

. za

pott

ik. n

a ra

zvoj

ot

na z

emjo

d.)

3

8

ZA

DA

Â

3: D

a se

dob

ie b

rend

za

gali

~ko

jagn

e C

2/Z

1/A

1 D

obiv

awe

na o

znak

a za

geg

raf

sko

pote

klo

i tr

adic

iona

len

proi

zvod

Z

gole

men

a vr

edno

st n

a pr

oizv

odot

F

arm

eri

M

Z[

V

2005

20

0.00

0 de

n

MZ

[V

(P

rogr

. za

pott

ik. n

a ra

zvoj

ot

na z

emjo

d.)

C2/

Z1/

A2

Pro

izvo

dstv

o na

org

ansk

o ja

gne

Zgo

lem

ena

vred

nost

na

proi

zvod

ot

Far

mer

i

MZ

[V

, Tel

o za

se

rtif

ikac

ija

2007

MZ

[V

, Tel

o za

se

trif

ikac

ija

CE

L 3

: Spr

e~uv

awe

na k

onti

nuir

anat

a de

grad

acij

a na

pas

i{ta

ta

ZA

DA

Â

1: D

a se

spr

oved

at m

erki

za

obno

va, r

azvo

j i

za{

tit

a na

pas

i{t

ata

C3/

Z1/

A1

Utv

rduv

awe

na g

rani

cite

na

pasi

{ta

ta k

oi

grav

itir

aat

kon

Gal

i~ni

k i

prev

zem

awe

na

kori

stew

e so

glas

no Z

akon

ot

L

okal

nata

za

edni

ca,

Far

mer

i, J

P z

a pa

si{

ta, N

P

2006

MZ

[V

C3/

Z1/

A2

Zgo

lem

uvaw

e na

bon

itet

ot, p

rino

sot

i

podo

bruv

awe

na t

revn

iot

sost

av

L

okal

nata

za

edni

ca,

Far

mer

i, J

P z

a pa

si{

ta, N

P

2006

MZ

[V

C3/

Z1/

A3

Akc

ii z

a ~i

stew

e na

deg

radi

rani

pas

i{ta

od

drug

a ve

geta

cija

(sm

reka

)

Lok

alna

ta

zaed

nica

, F

arm

eri,

JP

za

pasi

{ta

, NP

2006

MZ

[V

CE

L 4

: Kor

iste

we

na p

osto

e~ki

te i

vov

eduv

awe

na p

oseb

ni s

tim

ulat

ivni

mer

ki z

a ra

zvoj

na

sto~

arst

voto

Z

AD

A^

A 1

: Da

se d

obie

gen

etsk

o po

dobr

uvaw

e i

pro{

iren

a re

prod

ukci

ja

C4/

Z1/

A1

Kor

iste

we

na p

osto

e~ka

ta p

odr{

ka z

a na

bavk

a na

kv

alit

etni

pri

plod

ni g

rla

Z

gole

muv

awe

na

proi

zvod

stvo

to

Far

mer

i,

MZ

[V

2005

P

rogr

. na

MZ

[V

C4/

Z1/

A2

Kor

iste

we

na p

osto

e~ka

ta p

odr{

ka z

a zg

olem

uvaw

e na

osn

ovno

to s

tado

ovc

i P

oras

t vo

bro

jnat

a so

stoj

ba n

a `

ivot

nite

F

arm

eri,

M

Z[

V

2005

P

rogr

. na

MZ

[V

C4/

Z1/

A3

Kor

iste

we

na p

osto

e~ka

ta p

odr{

ka z

a in-situ

od

rùv

awe

na a

vtoh

toni

ras

i (o

vci,

kow

i)

Zgo

lem

en p

lasm

an n

a lo

kaln

i pr

oizv

odi

i us

lugi

so

spec

ifi~

no

pote

klo

Far

mer

i,

MZ

[V

2006

P

rogr

. na

MZ

[V

ZA

DA

Â

2: D

a se

izr

abot

at p

roek

ti

za r

azvo

j na

odr

`li

vi r

ural

ni o

blas

ti

i za

~uvu

vaw

e na

ìv

otna

ta

sred

ina

i pe

jsa`

C

4/Z

2A1

Pre

naso

~uva

we

kon

orga

nsko

pro

izvo

dstv

o i

nam

aluv

awe

na i

nput

ite

Pod

obre

na e

kolo

{ka

od

r`li

vost

Far

mer

i,

Age

ncij

a,

MZ

[V

2006

S

AP

AR

D P

rogr

ama

na E

U z

a pr

edpr

ista

pna

podr

{ka

3

9

C4/

Z2A

2 U

prav

uvaw

e so

nei

skor

iste

noto

zem

ji{

te z

a pr

oizv

odst

vo

Nam

aluv

awe

na

povr

{in

ite

pod

neis

kori

sten

o ze

mji

{te

Far

mer

i,

Age

ncij

a,

MZ

[V

2006

S

AP

AR

D P

rogr

ama

na E

U z

a pr

edpr

ista

pna

podr

{ka

C

4/Z

2A3

Za~

uvuv

awe

i po

dobr

uvaw

e na

kar

akte

rist

ikit

e na

pre

delo

t P

odob

rena

eko

lo{

ka

odr`

livo

st

Far

mer

i,

Age

ncij

a,

MZ

[V

, NP

2006

S

AP

AR

D P

rogr

ama

na E

U z

a pr

edpr

ista

pna

podr

{ka

C

4/Z

2A4

Pod

r{ka

na

grup

ni z

emjo

dels

ki b

izni

si

Zgo

lem

en p

oten

cija

l za

ko

nkur

entn

ost

i p

lasm

an

na p

azar

ot

Far

mer

i,

Age

ncij

a,

MZ

[V

2006

S

AP

AR

D P

rogr

ama

na E

U z

a pr

edpr

ista

pna

podr

{ka

C

4/Z

2A5

Pod

r{ka

na

mla

di f

arm

eri

Zgo

lem

en b

roj n

a re

zide

ntno

nas

elen

ie

Far

mer

i,

Age

ncij

a,

MZ

[V

2006

S

AP

AR

D P

rogr

ama

na E

U z

a pr

edpr

ista

pna

podr

{ka

CE

L 5

: Str

ateg

ija

za p

rom

ocij

a na

pro

izvo

dite

ZA

DA

Â

1: D

a se

izv

r{i

prik

lu~u

vaw

e ko

n kl

ast

erot

za

jagn

e{ko

mes

o i

sire

we

(Pro

ekt

na

US

AI

D z

a ko

nkur

ent

nost

na

Mak

edon

ija-

MC

A)

C5/

Z1A

1 U

~est

vo n

a pr

omot

ivni

man

ifes

taci

i na

kl

aste

rot

Rea

lizi

rana

pro

da`

ba i

do

dade

na v

redn

ost

na

proi

zvod

ot

Nac

iona

len

sove

t z

a pr

etpr

iem

ni-

{tv

o i

konk

u-re

ntno

st,

Zdr

uèn

ija

i f

arm

eri

2006

Z

dru`

enij

a na

f

arm

eri,

pro

ekti

za

podr

{ka

na

far

mer

ite

(GT

Z,

MC

A)

C5/

Z1A

2 U

~est

vo n

a re

dovn

i sa

emsk

i m

anif

esta

cii

vo

zem

jata

i n

advo

r

Rea

lizi

rana

pro

da`

ba i

do

dade

na v

redn

ost

na

proi

zvod

ot

Zdr

uèn

ija

i f

arm

eri

2006

Z

dru`

enij

a na

f

arm

eri,

pro

ekti

za

podr

{ka

na

far

mer

ite

(GT

Z,

MC

A)

4

0

TU

RI

ZA

M

Niz

ok k

apac

itet

na

loka

lnot

o na

sele

nie

za t

uriz

am

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

ins

titu

cija

E

fik

asno

st

Per

iod

na

real

izac

ija

Pro

cene

t bu

xet

Mo`

ni i

zvor

i na

f

inan

sira

we

Zab

ele{

ki

Da

se p

roce

nat

po

stoe

~kit

e ka

paci

teti

te i

m

o`no

sti

na

loka

lnot

o na

sele

nie

-Org

aniz

iraw

e ra

boti

lnic

a za

pro

cenk

a na

kap

acit

etit

e ka

j lok

alno

to n

asel

enie

i

zagr

ièn

i st

rani

za

akti

vnos

ti o

d tu

rizm

ot

Pos

toe~

kite

kap

acit

eti

i m

o`no

sti

na

loka

lnot

o na

sele

nie

se

proc

enet

i

MZ

Gal

i~ni

k

viso

ka

Do

2006

3.

000

EU

R

- M

Z G

ali~

nik

- S

IDA

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

Da

se n

apra

vi

proc

enka

na

potr

ebit

e od

obu

ka z

a lo

kaln

oto

nase

leni

e

- O

rgan

izir

awe

rabo

tiln

ica

so r

elev

antn

ite

zase

gnat

i st

rani

za

proc

enka

na

nedo

stat

ocit

e i

potr

ebit

e od

obu

ka z

a lo

kaln

oto

nase

leni

e

Pro

cene

ti s

e po

treb

ite

od o

buka

za

lo

kaln

oto

nase

leni

e

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

06

3.00

0 E

UR

-

MZ

Gal

i~ni

k

- SID

A

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

Zaj

aknu

vaw

e na

ka

paci

teto

t na

lo

kaln

oto

nase

leni

e za

tu

riza

m

Da

se o

dr`

at

prof

esio

naln

i ob

uki

za ja

knew

e na

ka

paci

teti

te z

a tu

riza

m n

a lo

kaln

oto

nase

leni

e

Odr

ùv

awe

obuk

a za

: S

mes

tuva

we

I

shra

na

Inf

orm

acij

a O

rgan

izac

ija

Vod

i~i

so

baz

i~no

poz

nava

we

za:

-Gri

à

za g

osti

-I

zrab

otka

na

mar

keti

ng i

bi

znis

pla

novi

Odr

àn

i se

pov

e}e

prof

esio

naln

i ob

uki

za

jakn

ewe

na k

apac

itet

ite

za t

uriz

am n

a lo

kaln

oto

nase

leni

e N

asel

enie

to o

spos

oben

o za

izr

abot

ka n

a ed

nost

avni

biz

nis

i m

arke

ting

pla

novi

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

07

15.0

00 E

UR

- S

IDA

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

Mal

bro

j na

turi

sti

vo G

ali~

nik

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se i

zrab

oti

men

axm

ent

pla

n za

ra

zvoj

na

turi

zmot

vo

Gal

i~ni

k

1. I

nven

tari

zaci

ja n

a pr

irod

nite

i k

ultu

rnit

e vr

edno

sti

2. U

tvrd

uvaw

e na

pro

izvo

di

/p

onud

a/

3. R

azvo

j na

proi

zvod

ite

Men

axm

ent

plan

za

razv

oj n

a tu

rizm

ot v

o G

ali~

nik

e iz

rabo

ten

MZ

Gal

i~ni

k

viso

ka

Do

Avg

ust

200

6 15

.000

EU

R

1.

MZ

Gal

i~ni

k 2.

M

Z G

ali~

nik

i op

{ti

nata

- S

IDA

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

Z

gole

muv

awe

na

broj

ot n

a tu

rist

i

Da

se i

zrab

oti

Str

ateg

ija

za p

rom

ocij

a i

inf

orm

acij

a na

G

ali~

nik

Pro

cenk

a i

izra

botk

a na

dr

aft

-Kon

cept

za

prom

ovir

awe

i in

for

mir

awe

Str

ateg

ijat

a za

pr

omoc

ija

i in

for

mac

ija

na

Gal

i~ni

k e

izra

bote

na

MZ

Gal

i~ni

k sr

edna

D

o A

vgus

t 2

006

5.00

0 E

UR

M

Z G

ali~

nik

i N

P

Mav

rovo

- S

IDA

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

4

1

Lok

alno

to n

asel

enie

ne

e sv

esno

za

prid

obiv

kite

od

odr`

livi

ot t

uriz

am

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

-Da

se o

bjas

nat

prin

cipi

te n

a od

r`li

viot

tur

izam

Rab

otil

nica

za

odr`

liv

turi

zam

Lok

alno

to n

asel

enie

gi

znae

pri

ncip

ite

na

odr`

livi

ot t

uriz

am

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o Ju

li 2

006

2000

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k M

inis

ters

tvo

za

loka

lna

sam

oupr

ava

MC

MS

G

TZ

U

SA

ID

Da

se o

braz

lo`

i m

o`no

sta

za

sam

ovra

botu

vaw

e

Rab

otil

nica

so

prim

eri

od

najd

obri

te i

skus

tva

Otv

oren

i se

nov

i ra

botn

i m

esta

M

Z G

ali~

nik

viso

ka

Do

Juli

200

6 20

00 E

UR

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se o

bjas

nat

na~i

nite

na

lok

alni

ot r

azvo

j

Rab

otil

nica

so

prim

eri

od

najd

obri

te i

skus

tva

Nas

elen

ieto

e s

vesn

o za

pr

idob

ivki

te

MZ

Gal

i~ni

k sr

edna

D

o Ju

li 2

006

2000

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k

MC

MS

G

TZ

U

SA

ID

Lok

alno

to

nase

leni

e da

st

ane

sves

no z

a pr

idob

ivki

te

od o

dr`

livi

ot

turi

zam

Str

ateg

ija

za p

odig

awe

na ja

vnat

a sv

est

Kam

paw

a za

pod

igaw

e na

ja

vnat

a sv

est

Org

aniz

iran

i:

Rab

otil

nica

za

javn

a sv

est

MZ

Gal

i~ni

k

Do

2007

15

.000

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k

MC

MS

G

TZ

U

SA

ID

Mal

bro

j tur

isti

~ki

atra

kcii

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se p

roce

ni m

omen

-ta

lnat

a so

stoj

ba

Eks

pert

ska

proc

enka

P

roce

neti

se

at

rakc

iite

zar

adi

koe

turi

stit

e go

pos

etuv

aat

Gal

i~ni

k

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

07

2.00

0 E

UR

M

Z G

ali~

nik

Min

iste

rstv

o za

lo

kaln

a sa

mou

prav

a M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se i

dent

ifik

uvaa

t

novi

tur

isti

~ki

proi

zvod

i

Rab

otil

nica

za

iden

tif

ikac

ija

na n

ovi

turi

sti~

ki p

roiz

vodi

Nap

rave

n e

nov

pake

t na

tu

rist

i~ki

pro

izvo

di

od G

ali~

nik

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

07

3.00

0 E

UR

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Izn

ao|a

we

dopo

lnit

elni

at

rakc

ii

Da

se n

apra

vi r

azvo

j na

turi

sti~

kite

pro

izvo

di

Izr

abot

ka n

a ko

ncep

t za

raz

voj n

a tu

rist

i~ki

te

proi

zvod

i

Tur

isti

~kit

e pr

oizv

odi

se r

azvi

eni

i pr

etst

avuv

aat

atra

kcii

MZ

Gal

i~ni

k sr

edna

D

o 20

07

15.0

00 E

UR

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

4

2

EN

ER

GE

TI

KA

N

eisk

oris

tuva

we

na p

osto

e~ki

te i

zvor

i na

ene

rgij

a (s

on~e

va, h

idro

i b

ioen

ergi

ja)

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Izg

radb

a na

tri

mal

i hi

droc

entr

ali

1. I

zrab

otka

na

pred

log

proe

kt;

2. I

znao

|aw

e na

izv

ori

za

fin

ansi

raw

e

- K

oli~

estv

o na

pr

oizv

eden

a en

ergi

ja

Op{

tina

Mav

rovo

i

Ros

tu{

e M

Z G

ali~

nik

sred

na

Do

2010

Str

ansk

i do

naci

i

Rek

onst

rukc

ija

na

dale

kovo

dot

od J

an~e

1.

Izr

abot

ka n

a pr

edlo

g pr

oekt

; 2.

Izn

ao|a

we

na i

zvor

i za

f

inan

sira

we

- K

oli~

estv

o na

dob

iena

en

ergi

ja

Op{

tina

Mav

rovo

i

Ros

tu{

e M

Z G

ali~

nik

viso

ka

Do

2010

Str

ansk

i do

naci

i

Rek

onst

rukc

ija

na

nisk

onap

onsk

ata

mre

`a

1. I

zrab

otka

na

pred

log

proe

kt;

2. I

znao

|aw

e na

izv

ori

za

fin

ansi

raw

e

- K

oli~

estv

o na

dob

iena

en

ergi

ja

Op{

tina

Mav

rovo

i

Ros

tu{

e M

Z G

ali~

nik

viso

ka

Do

2010

Str

ansk

i do

naci

i

Org

aniz

iran

o ko

rist

ewe

na o

tpad

no

ogre

vno

drvo

1. I

zrab

otka

na

plan

za

upra

vuva

we

- S

ovre

men

pla

n za

up

ravu

vaw

e N

P M

avro

vo

viso

ka

Do

2010

Str

ansk

i do

naci

i

Vod

osto

pans

ko r

e{en

ie

za k

oris

tew

e na

vod

ite

za o

bezb

eduv

awe

na

konc

esij

a

1. I

zrab

otka

na

plan

za

upra

vuva

we

- S

ovre

men

pla

n za

up

ravu

vaw

e N

P M

avro

vo

viso

ka

Do

2010

Str

ansk

i do

naci

i

Isk

oris

tuva

we

na

ener

gets

kiot

po

tenc

ijal

Pil

ot p

roek

t za

ko

rist

ewe

na s

on~e

va

ener

gija

1.I

zrab

otka

na

pred

log

proe

kt;

2.I

znao

|aw

e na

izv

ori

za

fin

ansi

raw

e;

- B

roj n

a ko

risn

ici;

-

Kol

i~es

tvo

na d

obie

na

ener

gija

Op{

tina

Mav

rovo

i

Ros

tu{

e M

Z G

ali~

nik

NV

O s

ekto

r

viso

ka

Do

2010

Str

ansk

i do

naci

i

4

3

@I

VO

TN

A S

RE

DI

NA

N

eorg

aniz

iran

o po

stap

uvaw

e so

otp

adot

vo

Gal

i~ni

k

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t (M

KD

) M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se s

anir

aat

div

ite

depo

nii

(sel

ski

buni

{ta

)

1. R

abot

na a

kcij

a od

str

ana

na G

ali~

anit

e 2.

Pla

}aw

e na

slu

`ba

broj

na

sani

rani

div

i de

poni

i (i

li b

roj n

a po

stoe

~ki

divi

dep

onii

)

- M

Z G

ali~

nik

- O

p{ti

na

Mav

rovo

-R

ostu

{e

- JP

Kom

unal

no

pret

prij

atie

1.

nisk

a 2.

vi

soka

D

o 20

06

1.

1000

0 2.

100

000

1.

MZ

Gal

i~ni

k 2.

M

Z G

ali~

nik

i op

{ti

nata

Da

se p

rena

men

i pr

osto

rot

na b

un{

tata

P

o{um

uvaw

e na

sta

rite

bu

ni{

ta

Bro

j na

sani

rani

|u

bri{

ta

MZ

Gal

i~ni

k sr

edna

D

o 20

06

3000

0 M

Z G

ali~

nik

i N

P

Mav

rovo

Sna

bduv

awe

so k

onte

jner

i P

osta

ven

dovo

len

broj

ko

ntej

neri

M

Z G

ali~

nik

i op

{ti

nata

vi

soka

D

o 20

06

5500

00

- M

Z G

ali~

nik

i op

{ti

nata

-

Mo`

ni d

onac

ii

Org

aniz

iraw

e na

vn

atre

{en

tra

nspo

rt n

a sm

etot

Org

aniz

iran

a sl

u`ba

M

Z G

ali~

nik

sred

na

Do

2006

MZ

Gal

i~ni

k(N

apla

tuva

we

na

kom

unal

na t

aksa

)

Da

se o

rgan

izir

a so

bira

we

na s

met

ot

Tra

nspo

rt n

a ko

mun

alni

ot

smet

do

depo

nija

ta

Nem

a po

ve}e

|ub

ri{

ta

vo G

ali~

nik

MZ

Gal

i~ni

k i

op{

tina

ta

viso

ka

D

o 20

06

M

Z G

ali~

nik

(Nap

latu

vaw

e na

ko

mun

alna

tak

sa)

Da

se o

pred

eli

loka

cija

za

gra

de`

en {

ut

Izb

or n

a lo

kaci

ja i

is

kopu

vaw

e na

dep

onij

a D

epon

iraw

e na

{ut

ot v

o ed

na d

epon

ija

MZ

Gal

i~ni

k sr

edna

D

o 20

06

5000

0

M

Z G

ali~

nik

Org

aniz

iran

o po

stap

uvaw

e so

otp

adot

vo

Gal

i~ni

k

Da

se p

odig

ne ja

vnat

a sv

est

Javn

a ka

mpa

wa

Pro

duci

ran

prop

agan

den

mat

erij

al

Nam

aluv

awe

na

koli

~est

voto

otp

ad n

iz

selo

to

MZ

Gal

i~ni

k i

NV

O

sred

na

Do

2007

1500

00F

onda

cii

4

4

Ner

acio

naln

o is

kori

stuv

awe

i ne

orga

nizi

rano

sle

dew

e na

kva

lite

tot

na v

odat

a za

pie

we

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t (M

KD

) M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se n

apra

vi p

roce

nka

na i

zda{

nost

a na

iz

vori

te i

mo`

nost

a za

ni

vno

kapt

iraw

e

- T

eren

ski

istr

a`uv

awa

i m

erew

a -

Izr

abot

ka n

a ek

sper

tska

st

udij

a

- po

dato

ci z

a iz

da{

nost

a na

izv

orit

e -

opre

dele

ni p

otre

bnit

e ko

li~e

stva

vod

a za

pi

ewe

i bi

olo{

ki

min

imum

- M

Z G

ali~

nik

- Z

avod

za

zdra

vstv

ena

za{

tita

- R

HM

Z

viso

ka

Do

2008

- M

Z G

ali~

nik

-

MZ

[V

-

MC

MS

-

GT

Z

- U

SA

ID

Da

se i

zgra

dat

reze

rvoa

ri z

a vo

da

Izb

or n

a lo

kaci

ja i

iz

grad

ba n

a re

zerv

oar

Izg

rade

n re

zerv

oar

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

08

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se i

zgra

di v

odov

odna

m

re`

a i

da s

e sa

nira

po

stoe

~kat

a m

re`

a

- P

osta

vuva

we

na v

odov

odni

ce

vki,

vod

omer

i i

drug

a in

stal

acij

a -

Kon

trol

a na

pos

toe~

kata

m

re`

a i

zam

ena

na

neis

prav

nite

kom

pone

nti

Kon

stru

iran

a ce

loku

pna,

isp

ravn

a i

fun

kcio

naln

a

vodo

vodn

a m

re`

a

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se i

zgra

di k

ontr

olna

st

anic

a -

Izb

or n

a lo

kaci

ja

- P

osta

vuva

we

na o

prem

a -

Vra

botu

vaw

e na

str

u~no

li

ce

Pos

toja

no s

lede

we

na

kval

itet

ot n

a vo

data

M

Z G

ali~

nik

viso

ka

Do

2008

MZ

Gal

i~ni

k

MC

MS

G

TZ

U

SA

ID

Da

se p

osta

vat

pre~

isti

teln

i ur

edi

na

voda

ta z

a pi

ewe

vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Kva

lite

tna

voda

za

piew

e vo

dov

olni

ko

li~e

stva

i

sled

ewe

na

kval

itet

ot

na v

odat

a

Da

se o

dr`

uva

vodo

vodn

ata

inf

rast

rukt

ura

vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

(k

omun

alni

tak

si)

4

5

Neo

rgan

izir

an k

anal

izac

iski

sis

tem

i s

iste

m z

a pr

o~is

tuva

we

na o

tpad

nite

vod

i

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t (M

KD

) M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se p

roce

ni

mom

enta

lnat

a so

stoj

ba

so k

anal

izac

iona

ta

mre

à

Eks

pert

ska

proc

enka

-

Dob

ieni

pod

atoc

i za

ne

dost

atoc

ite

na

kana

liza

cion

ata

mre

à

i id

nite

pot

rebi

-

Pro

cene

t to

~nio

t bu

xet

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

Min

iste

rstv

o za

lo

kaln

a sa

mou

prav

a M

CM

S

GT

Z

US

AID

Das

e do

izgr

adi

kana

liza

cion

ata

mre

à

Gra

de`

ni a

ktiv

nost

i I

zgra

dena

e

celo

kupn

ata

mre

à

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se i

zgra

di

atm

osf

ersk

a ka

nali

zaci

ja

Gra

de`

ni a

ktiv

nost

i I

zgra

dena

e

celo

kupn

ata

mre

à

MZ

Gal

i~ni

k sr

edna

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se i

zgra

di

pre~

isti

teln

a st

anic

a -

Pro

cenk

a na

pot

rebn

iot

kapa

cite

t -

Izn

ao|a

we

sood

vetn

a te

hnol

ogij

a -

Gra

de`

ni a

ktiv

nost

i

Izg

rade

na

pre~

isti

teln

a st

anic

a i

doba

r kv

alit

et n

a vo

dite

vo

Gal

i~ka

Rek

a

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Da

se v

r{i

odr`

uvaw

e i

kont

rola

na

celo

kup-

niot

sis

tem

(ko

mun

alna

i

atm

osf

ersk

a ka

nali

-za

cija

, pre

~ist

itel

na

stan

ica)

-

Nav

rem

eno

sani

raw

e na

nei

spra

vnit

e de

lovi

-

Odr

ùv

awe

na

kval

itet

ot n

a vo

data

vo

reka

ta

MZ

Gal

i~ni

k vi

soka

D

o 20

08

M

Z G

ali~

nik

M

CM

S

GT

Z

US

AID

Ef

ikas

en

kana

liza

cisk

i si

stem

i

pre~

isti

teln

a st

anic

a (s

prov

eduv

awe

na

akti

vnos

tite

pr

edvi

deni

so

Det

alni

ot

urba

nist

i~ki

pl

an z

a G

ali~

nik)

4

6

Nea

ktiv

no z

a~uv

uvaw

e na

bio

lo{

kata

i p

rede

lska

ta r

azno

vidn

ost

vo r

egio

not

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t (M

KD

) M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se i

zgot

vi s

trat

egij

a za

isk

oris

tuva

we

na

prir

odni

te r

esur

si

Kva

lita

tivn

a i

kvan

tita

tivn

a pr

ocen

ka n

a re

surs

ite

Ink

orpo

rira

na

stra

tegi

ja v

o pl

anot

za

upra

vuva

we

so N

P

"Mav

rovo

"

NP

"M

avro

vo"

MZ

Gal

i~ni

k O

p{ti

nata

viso

ka

do 2

008

400

000

- N

P "

Mav

rovo

" -

MZ

[V

-

Str

ansk

i or

gani

zaci

i za

za

{ti

ta n

a pr

irod

ata

Da

se r

egul

ira

sobi

raw

eto

na r

aste

nija

i

gabi

- P

odig

awe

na ja

vna

sves

t -

Vos

post

avuv

awe

na

efik

asen

sis

tem

za

kont

rola

na

sobi

raw

eto

- O

rgan

izir

an o

tkup

- N

amal

eni

koli

~est

va

sobr

ani

rast

enij

a i

gabi

-

Zgo

lem

uvaw

e/

stab

iliz

acij

a na

po

pula

ciit

e -

kont

rola

na

sobr

anit

e ko

li~e

stva

NP

"M

avro

vo"

MZ

Gal

i~ni

k N

VO

(M

ED

)

sred

na

do 2

008

100

000

NP

"M

avro

vo"

(pri

hodi

od

sobr

anit

e pr

oduk

ti)

Da

se r

azvi

e so

vrem

en/s

oodv

eten

pla

n za

upr

avuv

awe

na N

P

Pro

cenk

a na

vre

dnos

tite

na

biod

iver

zite

tot

Sov

rem

en p

lan

za

upra

vuva

we

so N

P

NP

"M

avro

vo"

vi

soka

do

200

8

NP

"M

avro

vo"

stra

nski

don

acii

Da

se p

odig

ne ja

vnat

a sv

est

za v

redn

osti

te n

a bi

odiv

erzi

teto

t

Pro

dukc

ija

na p

opul

arni

iz

dani

ja

Inf

orm

ativ

ni t

abli

Zgo

lem

en b

roj n

a po

seti

teli

vo

regi

onot

N

P "

Mav

rovo

" N

VO

(M

ED

) vi

soka

D

o 20

07

150

000

NP

"M

avro

vo"

M@

SP

P

Da

se z

a~uv

aat

retk

ite,

en

dem

i~ni

te i

za

groz

enit

e di

vi v

idov

i

- V

ospo

stav

uvaw

e na

ef

ikas

na s

lu`

ba z

a ko

ntro

la n

a kr

ivol

ov i

pr

ekum

erno

sob

iraw

e -

Pod

igaw

e na

javn

a sv

est

- Z

gole

muv

awe

na b

rojo

t na

kri

vi~n

i pr

ijav

i -

Akt

ivno

u~e

stvo

na

loka

lnot

o na

sele

nie

vo

za{

tita

ta n

a pr

irod

ata

NP

"M

avro

vo"

vi

soka

D

o 20

07

N

P "

Mav

rovo

" M

Z[

V

M@

SP

P

Za~

uvuv

awe

na

biol

o{ka

ta

razn

ovid

nost

vo

reg

iono

t

Da

se s

tim

ulir

a od

gled

uvaw

eto

na

leko

viti

ras

teni

ja

- O

rgan

izir

awe

na o

tkup

ot

- O

rgan

izir

awe

na t

reni

ng

za o

dgle

duva

~ite

- N

amal

eno

isko

rist

uvaw

e na

pr

irod

nite

res

ursi

-

Ost

vare

ni

dopo

lnit

elni

pri

hodi

MZ

Gal

i~ni

k N

VO

sr

edna

D

o 20

06

200

000

Dom

a{ni

i s

tran

ski

fon

daci

i

4

7

SO

CI

JAL

NA

KO

MP

ON

EN

TA

I I

NF

RA

ST

RU

KT

UR

A

Neo

dr`

uvaw

e na

pat

ot v

o zi

msk

iot

peri

od

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Pod

obru

vaw

e na

so

cija

lnat

a bl

agos

otoj

ba

Da

se o

bezb

edi

odr`

uvaw

e na

pat

ot v

o te

kot

na c

ela

godi

na

1. B

araw

e do

nad

le`

nite

in

stit

ucii

za

or`

uvaw

e na

pa

tot

2. A

nga`

iraw

e na

m

ehan

izac

ija

za ~

iste

we;

3.

Izn

ao|a

we

na

dopo

lnit

elni

; fin

ansi

ski

sred

stva

; 4.

Rek

onst

rukc

ija

na

o{te

teni

ot a

sfal

t

- B

roj n

a an

ga`

iran

a m

ehan

izac

ija;

-

Pos

toja

na p

rood

nost

na

pato

t;

- D

ol`

ina

na

reko

nstr

uira

n pa

t

MZ

Gal

i~ni

k O

p{ti

na M

avro

vo

i R

ostu

{e

JP "

Mak

edon

ija

Pat

"

viso

ka

Do

2006

MZ

Gal

i~ni

k

Op{

tina

Mav

rovo

i

Ros

tu{

e

JP "

Mak

edon

ija

Pat

"

Nep

osto

ewe

na p

o{ta

, am

bula

nta

i ap

teka

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se o

bezb

edi

fun

kcio

nira

we

na

po{

ta

1.B

araw

e do

"M

aked

onsk

i po

{ti

" za

otv

araw

e na

ek

pozi

tura

; 2.

Izn

ao|a

we

na p

rost

or z

a ad

apta

cija

- br

oj n

a ko

risn

ici

- vre

met

raew

e M

Z G

ali~

nik;

O

p{ti

na M

avro

vo

i R

ostu

{e

viso

ka

Do

2010

Mak

edon

ski

po{

ti;

Op{

tina

Mav

rovo

i

Ros

tu{

e;

MZ

Gal

i~ni

k

P

odob

ruva

we

na

soci

jaln

ata

blag

osot

ojba

Da

se o

bezb

edi

fun

kcio

nira

we

na

ambu

lant

a i

apte

ka

1.B

araw

e do

M

inis

ters

tvot

o za

zd

ravs

tvo

za p

ovre

men

o an

ga`

iraw

e na

m

edic

insk

iot

pers

onal

i

opre

ma

od a

mbu

lant

ata

vo

Mav

rovo

i R

ostu

{e;

2.

Ada

ptir

awe

na

pros

tori

ja z

a am

bula

nta

i ap

teka

- br

oj n

a ko

risn

ici

- vre

met

raew

e M

Z G

ali~

nik;

O

p{ti

na M

avro

vo

i R

ostu

{e

viso

ka

Do

2010

Min

iste

rstv

o za

zd

ravs

tvo;

M

Z G

ali~

nik;

O

p{ti

na M

avro

vo i

R

ostu

{e

4

8

Neo

zna~

eni

pate

ki z

a dv

i`ew

e

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se o

zna~

at p

atek

ite

za d

vi`

ewe

1. N

abav

ka n

a m

ater

ijal

i za

oz

na~u

vaw

e (b

oi, ~

etki

, dr

veni

pat

okaz

i);

2. O

rgan

izir

awe

na

rabo

tna

akci

ja

(obe

zbed

uvaw

e pr

evoz

i

hran

a za

u~e

snic

ite,

ob

ele`

uvaw

e na

kam

ewa

i dr

va)

- B

roj n

a oz

na~e

ni

pate

ki;

- B

roj n

a vk

lu~e

ni

u~es

nici

; -

Tra

jnos

t na

ozn

akit

e;

- B

roj n

a ko

risn

ici

na

ozna

~eni

te p

atek

i

MZ

Gal

i~ni

k

viso

ka

Do

2007

70

0 E

UR

-

MZ

Gal

i~ni

k

- op

{ti

na M

avro

vo i

R

ostu

{e

-

SID

A

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

O

lesn

uvaw

e na

dv

i`ew

eto

vo p

riro

da

Da

se z

apoz

nae

loka

lnot

o na

sele

nie

i po

seti

teli

te s

o oz

na~e

nite

pat

eki

za

dvi`

ewe

1. I

zrab

otka

na

inf

orm

ativ

no p

ano;

2

. Jav

na p

reze

ntac

ija

na

ozna

~eni

pat

eki;

- kv

alit

et n

a iz

rabo

tka

na p

anot

o -

broj

na

inf

orm

iran

i po

seti

teli

MZ

Gal

i~ni

k; N

VO

se

ktor

vi

soka

D

o 20

08

2500

EU

R

- M

Z G

ali~

nik

- S

IDA

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

Da

se s

prov

ede

eduk

acij

a i

javn

a ka

mpa

wa

za

podi

gaw

e na

sve

sta

1. P

osta

vuva

we

na

eduk

ativ

ni t

abli

za

podi

gaw

e na

sve

sta

vo

naso

ka n

a za

~uvu

vaw

e na

oz

naki

te i

pri

roda

ta

2. I

zrab

otka

na

eduk

ativ

ni

mat

erij

ali

(let

oci)

- B

roj n

a po

stav

eni

eduk

ativ

ni t

abli

; -

Bro

j na

educ

iran

i ko

risn

ici

- B

roj i

vre

met

raew

e n

a za

~uva

ni p

atek

i;

- N

ivo

na z

a~uv

anos

t na

pr

irod

ata

NV

O s

ekto

r sr

edna

do

201

0 10

00 E

UR

-

MZ

Gal

i~ni

k

- SID

A

- M

CM

S

- S

DC

- U

SA

ID

P

odig

awe

na

javn

a sv

est

kaj

kori

snic

ite

na p

atek

ite

Da

se o

dr`

uvaa

t oz

na~e

nite

pat

eki

1. N

abav

ka n

a m

ater

ijal

i 2.

Org

aniz

iraw

e na

pom

ali

rabo

tni

akci

i

- B

roj n

a ob

nove

ni

ozna

~eni

pat

reki

M

Z G

ali~

nik

viso

ka

do 2

010

100

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k

4

9

Neo

dr`

uvaw

e i

nedo

voln

o sp

orts

ki t

eren

i

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se r

enov

ira

sels

koto

f

udba

lsko

igr

ali{

te

1. O

bele

ùv

awe

na a

ut

lini

ite;

2.

Org

aniz

iraw

e na

rab

otna

ak

cija

za

ured

uvaw

e na

pr

osto

rot

okol

u ig

rali

{te

to;

3. O

grad

uvaw

e na

pro

stor

ot

okol

u ig

rali

{te

to

- B

roj n

a ko

risn

ici

na

fud

bals

koto

igr

ali{

te;

- T

rajn

ost

na

odr`

uvaw

eto

MZ

Gal

i~ni

k (m

ladi

) sr

edna

D

o 20

06

1500

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k A

genc

ija

za m

ladi

i

spor

t S

tran

ski

fon

daci

i

P

odob

ruva

we

na s

osto

jbat

a so

po

stoe

~kit

e sp

orts

ki

tere

ni

D

a se

pre

ured

i ko

{ar

kars

koto

ig

rali

{te

na

û~

ka

1. N

abav

ka n

a gr

ade`

ni

mat

erij

ali;

2.

Org

aniz

iraw

e na

rab

otna

ak

cija

za

obel

eùv

awe

na

igra

li{

teto

; 3.

Ure

duva

we

na o

koln

iot

pros

tor

(pra

vew

e na

mes

ta

za s

edew

e)

- B

roj n

a ko

risn

ici

na

ko{

arka

rsko

to

igra

li{

te;

- T

rajn

ost

na

odr`

uvaw

eto

MZ

Gal

i~ni

k (m

ladi

) sr

edna

D

o 20

06

500

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k A

genc

ija

za m

ladi

i

spor

t S

tran

ski

fon

daci

i

Obe

zbed

uvaw

e na

pro

stor

za

drug

i sp

orts

ki

akti

vnos

ti

Da

se a

dapt

ira

pros

tori

ja z

a dr

ugi

spor

tski

akt

ivno

sti

1. B

araw

e do

MZ

Gal

i~ni

k za

ots

tapu

vaw

e na

pro

stor

ko

j }e

se a

dapt

ira

za p

ing-

pong

sal

a.

2. O

rgan

izir

awe

na r

abot

na

akci

ja z

a ad

apta

cija

na

sala

ta;

3. N

abav

ka n

a sp

orts

ki

rekv

izit

i za

pin

g-po

ng

- B

roj n

a ko

risn

ici

na

pink

-pon

g sa

lata

; -

Bro

j na

naba

veni

sp

orts

ki r

ekvi

ziti

MZ

Gal

i~ni

k (m

ladi

) vi

soka

D

o 20

06

1500

EU

R

MZ

Gal

i~ni

k A

genc

ija

za m

ladi

i

spor

t S

tran

ski

fon

daci

i

5

0

Neo

rgan

izir

an k

ultu

rno-

zaba

ven

ìv

ot z

a m

ladi

te

Cel

i

Zad

a~i

Akt

ivno

sti

Ind

ikat

ori

Odg

ovor

na

inst

ituc

ija

Ef

ikas

nost

P

erio

d na

re

aliz

acij

a P

roce

net

buxe

t M

o`ni

izv

ori

na

fin

ansi

raw

e Z

abel

e{ki

Da

se o

rgan

izir

aat

àn

rovs

ki v

e~er

ni

zaba

vi

1. B

araw

e pr

osto

r za

ad

apta

cija

na

disk

o kl

ub;

2. N

abav

ka n

a m

uzi~

ka

opre

ma;

3.

Odr

eduv

awe

na p

oseb

ni

àn

rovs

ki v

e~er

i;

4. A

nga`

iraw

e na

re

nom

iran

i D

J-i;

5.

Pro

mov

iraw

e na

ve

~ern

ite

zaba

vi p

reku

ja

vni

glas

ila

- B

roj n

a po

seti

teli

; -

Bro

j na

orga

nizi

rani

za

bavi

MZ

Gal

i~ni

k (m

ladi

) vi

soka

D

o 20

10

? E

UR

M

Z G

ali~

nik

Raz

ni s

ponz

orst

va

P

rivl

ekuv

a-w

e na

m

ladi

te

prek

u bo

gat

KZ

@

Da

se o

rgan

izir

aat

alte

rnat

ivni

ve~

erni

dr

uèw

a

1. O

rgan

izir

awe

na

logo

rski

oga

n;

2. O

rgan

izir

awe

na

konc

e rti

i `

ivi

svir

ki

- B

roj n

a po

seti

teli

; -

Bro

j na

orga

nizi

rani

ko

ncer

ti i

ìv

i sv

irki

MZ

Gal

i~ni

k (m

ladi

) vi

soka

D

o 20

07

3.00

0 E

UR

M

Z G

ali~

nik

R

azni

spo

nzor

stva

5

1

AKCIONEN PLAN ZA ODR@LIV RAZVOJ NA GALI^NIK - … PLAN za odrzliv razvoj na Galicnik.pdf · na...

Documents

Transcript of AKCIONEN PLAN ZA ODR@LIV RAZVOJ NA GALI^NIK - … PLAN za odrzliv razvoj na Galicnik.pdf · na...