PROFIL NA OP[TINA BOGDANCI KRATKA ISTORIJA Istorijat na op ...

B O G D A N C I

M

K E D O N

JA

PROFIL NA OP[TINA BOGDANCI

KRATKA ISTORIJA

Istorijat na op{tinata

Op{tina Bogdanci postoela u{te od 1955 godina i vo toga{nata op{tina osven Bogdanci kako sedi{te, vleguvale i naselenite mesta: Stojakovo, Bogorodica, \avoto, Selemli, Nov i Star Dojran, Furka, Crni~ani, Nikoli}, \op~eli, Kurtamzali, Organxali, Duritli i Xumboz.

So novoto teritorijalno rasporeduvawe na op{tinite vo 1965, Op{tina Bogdanci bila prisoedineta kon Op{tina Gevgelija za podocna pak da stane samostojna edinica na lokalna samouprava vo 1996 godina.

So poslednoto ureduvawe na op{tinskite granici preku Zakonot za teritorijalna organizacija na Republika Makedonija od 2004 godina, Op{tina Bogdanci ostana vo ramkite na svojata postojna teritorija i se sostoi od ~etiri naseleni mesta: Bogdanci, Stojakovo, \avoto i Selemli.

GEOGRAFSKA POLO@BA

Povr{ina, nadmorska viso~inaO{tina Bogdanci so naselbite: Bogdanci, \avato, Selemli i Stojakovo spa|a vo

jugoisto~niot region na R. Makedonija i zafa}a povr{ina od 11.438 ha. Od zapadnata strana se grani~i so op{tina Gevgelija, severno so op{tinata Valandovo, a na istok so op{tinata Dojran. Ju`nata granica na op{tinata se poklopuva so dràvnata granica so R. Grcija.

Op{tina Bogdanci e ramni~arski kraj so blago izrazeni brda. Povisokite brda ja obikoluvaat Op{tinata, po~nuvajki od Mamino so visina od 426 m.n.v. severozapadno od Bogdanci, granicata severno od Bogdanci se dviì preku Rankovec i Ku~elot so 436 m.n.v., potoa minuva preku Puntot so 453 m.n.v. Isto~nata granica minuva niz planinite Bandera i Karabalija ~ija visina se dviì od 532 do 697 m.n.v. Od Karabalija kade granicata na Op{tinata se se~e so dràvnata granica so Grcija terenot se spu{ta vo ramni~arskiot del.

PRIRODNI RESURSI

KlimaBogdansko Pole e pod vlijanie na mediteransko i kontinentalno klimatsko

vlijanie. Ovde e izrazena posebna lokalna klima so izmeneti mediteranski i ublaèni umereno kontinentalni obele`ja, koja se manifestira preku dosta topli leta i relativno studeni zimi. Ova podra~je so prose~na godi{na temperatura od 14,20S spa|a me|u najtoplite vo R. Makedonija.

Letata se karakteriziraat so visoki vrednosti na maksimalni temperaturi. Najtopol mesec e juli so prose~na mese~na temperatura od 250S. Letnata toplina prodolùva i vo mesec septemvri. Srednata vrednost na temperaturata vo trite zimski meseci e 4,70S.

Reìmot na vrneìte e pod mediteransko klimatsko vlijanie. Letnite meseci se so mala koli~ina na vrneì, a maksimumot pa|a vo docnite esenski meseci. Prose~na godi{na suma na vrneì iznesuva 711 mm. Vrneìte se glavno od do`d, dodeka

vrneìte od sneg se mali, sne`niot pokriva~ e so prose~no godi{no traewe od 6 denovi.

Po~veno-klimatskite karakteristiki na Op{tinata davaat povolni uslovi za razvoj na gradinarski kulturi i za podigawe na lozovi nasadi. Obrabotlivi povr{ini Vkupnata agrarna povr{ina vo op{tinata zafa}a 10.652 ha. Obrabotlivite povr{ini, od koi 3.199 ha se nivi, 83.5 ha se ovo{tarnici i 631.5 ha se lozja, se prostiraat vo ramni~arskiot teren, a na padinite na planinite i ridovite se prostiraat pasi{ta. Od obrabotlivite povr{ini vkupno 1.100 ha se pod sistemi za navodnuvawe, no od toa samo 220 ha se navodnuvaat.[umi

Pod {umi vo op{tinata Bogdanci se nao|a povr{ina od 3.457 ha. Klimatskite karakteristiki, rasporedot na vrneìte i visokite temperaturi ne davaat mo`nosti za razvivawe na visoko produktivni {umi. Vo strukturata na {umite vo Op{tinata dominira drvna masa ~ija kowukturna i ekonomska vrednost e mala, zastapeni se grmu{kite ~estarite i makiite, dodeka dabovata {uma e zastapena vo pomal procent. Na desnata strana na patot Bogdanci - Dojran, na 2 km. od Bogdanci, se nao|a lokalitetot "[este javori" kade egzistira endemi~en vid na oreovo -~inarova zaednica "Juglando Platanetum orientalis".Vodni resursi

Op{tinata e siroma{na so vodoteci i izvori. Podra~je pobogato so voda e aluviumot na r. Vardar kade {to se izgradeni i bunari za vodosnabduvawe i navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini. Vo blizina na naselenoto mesto \avato izgradeni se bunari za vodosnabduvawe na naselenieto vo Bogdanci i \avato i bunari kako del od proektot "Spas na Dojransko Ezero" za obezbeduvawe dopolnitelni koli~ini na voda za Dojranskoto Ezero.

Niz Op{tinata te~e rekata Vardar. Od vlivot na Kovanska Reka vo Vardar, granicata na Op{tinata voglavno se dviì po te~enieto na Vardar napu{tajki go na nekolku mesta do mesnosta Lagot od kade po~nuva granicata so op{tina Gevgelija. Rekata Vardar na ovoj del ~esto se izliva od koritoto.

Od povr{inskite vodi glaven vodotek e r. Luda Mara koja ne se odlikuva so pogolemi i postojani proteci. Na rekata e izgradena akumulacijata Paqurci ~ija namena e navodnuvawe na obrabotlivite povr{ini. Akumulacijata e so korisen volumen od 2,8 h 106 m3. Po izgradbata na akumulacijata ~esto koritoto na r. Luda Mara e suvo.

Na r. Luda Mara vo op{tinata Dojran izgradena e u{te edna akumulacija "înarli" so korisen volumen od 0,25h106 m3.

Pritokite na r. Luda Mara se od poroen karakter, ~esto presu{uvaat i vo vreme na pogolemi vrneì predizvikuvaat problemi so nosewe na nanos i poplavuvawe. Pritoki na rekata od desna strana se: Gabrovska Reka i Medurska i Kamilska Reka koi minuvaat niz Bogdanci. Na leva strana od rekata pozna~ajni pritoki se: Polandere koj se vliva vo Luda Mara posle akumulacijata Paqurci; Suva Reka, Matorska Reka i Taqusnica se reki koi direktno se vlivaat vo akumulacijata.

Severno od \avato e Maminska Reka koj se vliva vo r. Vardar. I ovaa reka e so nepostojan vodotek. Na teritorijata na Op{tinata ima i pogolem broj na drugi nepostojani vodoteci odnosno suvodolici koi predizvikuvaat problemi vo vreme na vrneì.

Vo blizina na seloto Selemli na Selemliska Reka izgradena e akumulacija "Selemli" so korisen volumen od 0,84h106m3 ~ija osnovna namena e navodnuvawe na obrabotlivi povr{ini.Za obezbeduvawe na voda za navodnuvawe i poewe na dobitok na teritorijata na Op{tinata izgradeni se 7 mikroakomulacii.

NASELENIE

Op{tinata Bogdanci gi opfa}a ~etirite naseleni mesta: Bogdanci kako centar na op{tinata i selata \avato, Selemli i Stojakovo. Vkupniot broj na ìteli vo op{tinata iznesuva 8707 od koi 68% ìveat vo gradot Bogdanci.

Vkupno naselenie vo op{tina Bogdanci (popis 2002 god.)naseleno mesto br. na ìteli br. na

doma}instva br. na stanovi zemjodelski stopanstva

op{t Bogdanci 8707 2597 3006 1405

Gustinata na naselenieto vo na{ata Op{tina iznesuva 76,4 ìt/km2 i e pribli`na na gustinata na Nacionalno nivo (79,00).

Naselenie po naseleni mesta

Naseleno mesto 1994 godina 2002 godina

Bogdanci 6023 6011

\avoto 484 438

Selemli 341 327

Stojakovo 2038 1931

Vkupno 8886 8707

Starosna i polova Etni~ki sostav struktura po grupi na

vozrast

Etni~ki grupi

% Vkupno naselenie

Makedonci 92.948 8093Albanci 0.022 2Bo{waci 0.620 54Romi 0.011 1Srbi 6.029 525Turci 0.000 -Vlasi 0.057 5Drugi 3.181 27Vkupno: 100.000 8707

Sostav na naselenieto na vozrast od 10 i pove}e godini, po pol i pismenost

vozrasni grupi maì èni

7 – 14 760 726

14 – 18 380 348

18 – 25 352 312

25 – 40 995 918

40 – 65 1410 1429

65 + 480 597

Obrazovnata struktura na naselenieto na vozrast nad 15 godini

Vo proces na obrazovanie

Bez obrazovanie

Nekompletno osnovno

Osnovno obraz.

Sredno obraz.

Vi{a {kola

Visoko obrazovanie

10 106 1.462 2.352 2.892 172 2270,1 % 1,5 % 20,2 % 32,6 % 40,0 % 2,4 % 3,1 %

Odnosot na aktivno naselenie i negov raboten anga`man sprema vkupnoto e sledniot:

naselenie vkupno

rabotna sila

ekonomski aktivni ekonomski neaktivni

8707 72074153

3054vraboteni nevraboteni3142 1011

Stapkata na nevrabotenost vo op{tina Bogdanci, spored popisot od 2002 iznesuva 24,3 ( na nivo na RM 38,1). Procentot e kalkuliran kako procent na nevraboteni od vkupnata rabotna sila vo op{tinata.

Strukturata na vraboteni spored dejnost e sledna:vraboteni zemjodelstvo industrija uslugi nepoznato

3142 24,0 % 27,3 % 47,5 % 1,2 %

Ruralni - urbani srediniNaselbata Bogdanci e op{tinsko sedi{te koja se nao|a na nadmorska viso~ina

od 65,0 m.n.v. Atarot na Bogdanci zafa}a povr{ina od 6.700 ha, od koi pod obrabotlivi povr{ini se 1.561,4 ha, pasi{tata zafa}aat 2.107,7 ha i na {umite otpa|aat 2.719,5 ha. Bogdanci e urbanisti~ki dobro uredena naselba so potrebna infrastruktura, sovremeno izgradeni zgradi, prodavnici i ugostitelski objekti.

Naselbata \avato (60,0 m.n.v.) prema brojot na `itelite spa|a vo naselbi so sredna golemina. Se nao|a vo zapadnata zona na teritorijata na Op{tinata na levata strana na rekata Vardar, ~ij atar se dopira so op{tinata Gevgelija. Seloto e ramni~arsko i negoviot atar zafa}a povr{ina od 1.381,6 ha, od koi pod obrabotlivo zemji{te se 405,7 ha, na {umi otpa|aat 591,9 ha i na pasi{ta 174,1 ha. Glavna

Vkupno Ma`i @enipismeni nepismeni pismeni nepismeni pismeni nepismeni

7715 99 3904 21 3811 78

aktivnost vo seloto e poljodelstvoto; vo nego postoi u~ili{te do 4to oddelenie, ima ambulanta, zemjodelska zadruga, prodavnica i dom na kulturata.

Selemli e naselba koja se nao|a na jugoisto~niot del na op{tinata Bogdanci ~ij atar se dopira so dr`avnata granica so Republika Grcija. Seloto e ramni~arsko na nadmorska vso~ina od 150 m.n.v. Atarot na Selemli zafa}a povr{ina od 608 ha, od koi obrabotlivite povr{ini zafa}aat 370,8 ha, pasi{tata 160,3 ha i {umite zafa}aat 3,5 ha. Seloto ima poljodelska funkcija. Poradi porastot na brojot na naselenieto seloto preminalo od mala vo sredna naselba.

Stojakovo e golema naselba koja se nao|a vo ju`niot del na teritorijata na op{tinata Bogdanci ~ij atar so mal del se dopira so dr`avnata granica so R. Grcija. Seloto e ramni~arsko na nadmorska visina od 60 m.n.v. Atarot zafa}a povr{ina od 2.746,2 ha od koi obrabotlivoto zemji{te zafa}a 1.577 ha, pasi{tata 610,5 ha i {umite zfa}aat povr{ina od 142,1 ha. Seloto ima poljodelsko- sto~arska funkcija. Vo nego raboti osumgodi{no u~ili{te, ambulanta, po{ta, dom na kulturata, zemjodelska zadruga i uslu`ni objekti.

OP[TINSKA VLAST

Op{tinskata vlast e vospostavena i raboti soglasno Zakonot za lokalna samouprava objaven vo ,, Slu`ben vesnik na RM ,,br5/02.

1. Gradona~alnik Gradona~alnikot ja pretstavuva op{tinata. Toj e izbran na op{ti i direktni

izbori so tajno glasawe, soglasno zakon za period od 4 godini.

2. Sovet na op{tina Sovetot na op{tinata Bogdanci go so~inuvaat 11 ~lena koi se izbrani na

op{ti i direktni izbori so tajno glasawe za mandat od 4 godini. Od svoite redovi Sovetot izbira pretsedatel.

3. Administrativni tela Vo nadle`nost na Sovetot e postavuvaweto na administrativni tela za

vr{ewe na opredeleni op{tinski nadle`nosti.

OPIS NA DEL OD PRIHODITE NA LOKALNATA SAMOUPRAVASopstveni prihodi na op{tinata

Lokalni danoci: Danok na imot se pla}a edna{ godi{no vrz osnova na pazarnata vrednost na

imot. Danok na promet so imot se pla}a pri kupuvawe i prodavawe na imot. Danok na nasledstvo ili podarok na imot se pla}a za prenesuvawe na imot od

edno lice na drugo, pri {to naslednicite od prvo koleno se osloboduvaat od danokot.

Taksi Komunalnite taksi gi opredeluva Sovetot na op{tinata spored tarifnikot za

komunalni taksi. Firmarina za istaknuvawe na naziv na delovna prostorija i istaknuvawe na

reklami i oglasi na javni mesta Koristewe na javni povr{ini

Administrativni taksi

Lokalni nadomestoci Za ureduvawe na grade`no semji{te Komunalna dejnost

Del od prihodi od personalen danok na dohod -3%

Градоначалник

Одделение за човечки ресурси, правни и општи

работи

Одделение за финансирање, буџет, ЛЕР и

јавни дејности

Одделение за урбанизам, комунални дејности и заштита на животната

средина

Одделение за инспекциски

работи - инспекторат

Donacii i samopridonesi

Dotacii od Buxet na Republikata i buxetite na fondovitePrihodi od DDV- 3%Namenski dotacii od buxetite na soodvetnite ministerstvaTransferi od fondovi

Buxet 2006 Prihod Buxet 2006 Rashod

Tekovno operativni prihodi

16.425.000

Namenski dotacii 4.001.050

Prihodi od donacii 10.020.000

Vkupno 30.446.050



22.851.000



Prihodi od samofinansira~ki aktivnosti

1.419.000

Vkupno 39.463.487


Na teritorijata na Op{tina Bogdanci komunalnata dejnost vo delot na vodosnabduvaweto , pribiraweto i odlagaweto na smetot i pogrebalnite uslugi gi obavuva JPKD Vodovod - Bogdanci.

EKONOMIJA

Bruto doma{niot proizvod vo op{tina Bogdanci spored podatocite za Jugoisto~niot region iznesuvaat 6050 ( PKM vo SAD $ ) i e pomal od BDP na RM koj iznesuva 6850 SAD $.

Tekovno operativni rashodi 15.992.650

Kapitalni rashodi 14.453.400

Vkupno 30.446.050



Vkupno 39.463.487



Vkupno 84.327.217


26.498.500



Prihodi od samofinansira~ki aktivnosti

1.427.200

Vkupno 84.327.217

Potencijali

Metalni i nemetalni surovini : Po svojata mestopolo`ba teritorijata na Op{tinata pripa|a na vardarskata geotekstonska zona i vo ovie ramki se sre}avaat slednite geolo{ki supstrati : - dijabaz na mali povr{ini {to gravitiraat kon grani~niot premin Bogorodica, - biotitski gnajsevi (vo pogolemiot del na Pugana), - kvarc-keratoporfiri (severno od r. Vardar), - amfibolitski {krilci ( severno od Bogdanci), - gnajsevi od sedimentno poteklo (kaj Stojakovo i gr~kata granica), - lias (kon severozapadnite padini na planinata Karabalija).

Potencijali za razvoj na turizmot (banski, planinski, ezerski, loven i dr) Sportsko-rekreativen turizam:

Sportsko strela~ki klub Magnum od Bogdanci sekoja godina e organizator na Me|unaroden Gran-Pri turnir vo leta~ki meti (glineni gulabi). Na ovoj turnir u~estvuvaat strela~i od sosednite zemji i toa reprezentativci na Republika Bugarija, Srbija, Grcija a za 2007 godina se najaveni i reprezentaciite na Republika Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Na ovoj turnir u~estvuvaat 40-50 natprevaruva~i. Strela~kite tereni so koi raspolaga ovoj klub se edinstveni od vakov vid vo Makedonija i edni od retkite na Balkanot. Na teritorijata na Op{tinata e registirano Love~koto dru{tvo “Tigar” Stojakovo so lovna teritorija koja se protega i na sosednite tri op{tini (Dojran, Gevgelija). Dive~ot {to e zastapen vo regionot po svojot sostav e mo{ne atraktiven i go privlekuva vnimanieto na golem broj lovci – turisti od po{irokiot prostor na Evropa. Bogata ornitofauna vo regionot se istotaka privle~ni na nemaliot broj vqubenici na safari – turizmot. Samo vo eko sistemot na Dojranskoto ezero se sre}avaat nad 80 vidovi na ptici, a pogolemiot broj od niv se so status na retki i zagrozeni vidovi od prva, vtora i treta kategorija vo Evropa. Love~koto dru{tvo raspolaga i so sopstven reprocentar za divi sviwi koj se nao|a vo mesnosta Gramadi. So razvojot na lovniot i safari turizmot }e se ovozmoì prodolèno i poracionalno iskoristuvawe na drugite turisti~ki infrastrukturni objekti vo regionot nadvor od glavnata turisti~ka sezona. Dominantni stopanski granki : Na teritorijata na Op{tinata postojat pove}e stopanski subjekti. Ima desetina tekstilni

fabriki koi spa|aat vo kategorijata na lesna tekstilna industrija. Postoi fabrika za proizvodstvo na prikolki i poluprikolki,

mle~ni kapacitet za prerabotka na mleko i proizvodstvo na proizvodi. Isto taka ima i pogon za prerabotka i konzervirawe na zemjodelski proizvodi. Postoi i pogon za proizvodstvo na sredstva za li~na higiena.Vo ramkite na zemjodelskoto proizvodstvo postojat posebno klimatsko-pedolo{ki uslovi za proizvodstvo na ranogradinarski proizvodi, kako na otvoreno, taka i vo za{titen prostor (staklenici i plastenici). Na ovie prostori se zastapeni slednive vidovi kulturi: domati, krastavici, zelka, kromid, piperka, lubenici i drugo. Lozarstvoto e isto taka mnogu zastapeno. Se odgleduvaat pove}e sorti na astalsko i vinsko grozje. Za skladirawe i odrùvawe na ranogradinarskite i lozarskite proizvodi vo op{tina Bogdanci postojat i odredeni kapaciteti (ladwa~i).Od domenot na sto~arstvoto postoi i kravarska farma, kako i farma vo koja se odgleduva specijalen vid na francuska koza.

Industriski/ekonomski zoni i lokacii:Naziv: Stopanski kompleks „Crkvica“ Bogdanci

Sopstvenost Zemji{teto e vo sopstvenost na Republika Makedonija.Okruùvawe lozovi nasadi i stakleniciMomentna upotreba se ureduvaLokacijata e pogodna za izvr{uvawe na slednite dejnosti

sekakov vid na lesna industrija i pogoni od malo stopanstvo

Opis na infrastrukturata (komunalni uslovi)

Vodovod, blizina na kolektor, elektri~na energija i telefon.

Oddale~enost na lokacijata od glavnite transportni centri (regionalen pat; èlezni~ka stanica; me|unaroden aerodrom; me|unarodno pristani{te)

Lokacijata se nao|a na regionalniot pat zaobikolnica Gevgelija-Bogdanci-Dojran i na samiot lokalen pat Bogdanci-Stojakovo-Bogorodica-Grani~en premin. @elezni~kata stanica vo Gevgelija e na odale~enost od okolu 10 km. Me|unarodniot aerodrom vo Skopje e na odale~enost od 160 km, a aerodromot vo Solun na odale~enost od 100 km. Me|unarodnoto pristani{te vo Solun se nao|a na odale~enost od 80 km.

Cena na ~inewe na grade`no zemji{te po m2

Cenata na ~inewe na grade`noto zemji{te po m2 iznesuva 300 denari (5 evra).

Cena na ~inewe na nadomest za ureduvawe na grade`no zemji{te po m2 Nadomestokot za ureduvawe na grade`no zemji{te: A/. Individualni i kolektivni stanbeni zgradi

Zonirawe Cena vo denari Cena vo EvraPrva zona 500,00 8

B/. Deloven, proizvodstven, usluèn prostorZonirawe Cena vo denari Cena vo EvraPrva zona 1.000,00 16

V/. Industriski i proizvodni objekti vo industriskiot del na gradotZonirawe Cena vo denari Cena vo EvraPrva zona 500,00 8

G/. Administrativni objektiZonirawe Cena vo denari Cena vo EvraPrva zona 1.000,00 16

Investitorite koi }e gradat objekti vo postoe~kite industriski zoni soglasno Urbanisti~ka dokumentacija vo zavisnost od brojot na licata {to }e gi vrabotat }e bidat oslobodeni od pla}awe na nadomestok za ureduvawe na grade`no zemji{te i toa: - za vrabotuvawe od 5-20 vrabotuvawa 25%- za vrabotuvawe od 21-50 vrabotuvawa 50%- za vrabotuvawe od 50-100 vrabotuvawa 75%- za vrabotuvawe od 100 vrabotuvawa 100%Investitorite se dol`ni brojot na vrabotenite za koi se oslobodeni da ne go namaluvaat vo tekot na 5 ( pet ) godini.

Pova`ni stopanski subjekti se:

Deloven subjekt DejnostMlaz AD Bogdanci TransportSto~arstvo AD Zemjodelstvo, sto~arstvo i proizvodstvo na mleko i mle~ni

proizvodiBioment Trgovija i proizvodstvoBoveks Lesna tekstilna industrijaBreboteks Lesna tekstilna industrijaRula teks Lesna tekstilna industrijaReinbol Lesna tekstilna industrijaInteragro Oranèrisko proizvodstvoInterglobus Lebopekara MM

Pekarska dejnost

Baxo Proizvodstvo i otkup na zemjodelski proizvodiVivi Prom Otkup na zemjodelski proizvodiTuran Otkup na zemjodelski proizvodiAlfa proekt Grade`na firmaSofija Pe~atnicaJovan Petrol Oranèrii Oranèrisko proizvodstvo na zemjodelski proizvodiTom Komerc Pakuvawe i distribucija na kakaoRapid gas Polnewe i distribucija na plinski bocaFrani Proizvodstvo na aluminiumska stolarijaVival Proizvodstvo na aluminiumska stolarijaXova Proizvodstvo na mebelAgro Lozar Proizvodstvo na trpezno i vinsko grozjeNiki Distribucija na pijaloci i prehrambeni produktiVemi trejd Oranèrisko proizvodstvo na zemjodelski proizvodiEkosto Konzervna industrijaJugent Transport

INFRASTRUKTURA

Povrzanost so regionalni i magistralni pati{ta-kmOp{tinata Bogdanci so sosednite op{tini Gevgelija i Dojran e povrzana so regionalniot pat R - 111. Patot po~nuva od gradot Gevgelija, minuva niz Bogdanci i vo op{tinata Dojran me|u naselenite mesta Furka, Crni~ani i \op~eli se spojuva so regionalniot pat R - 604 koj e vrska me|u gradovite Valandovo i Dojran.

Naselenite mesta \avoto, Stojakovo i Selemli me|usebno se povrzani so regionalniot pat R - 123 koj e i istovremeno i vrska na op{tina Bogdanci so op{tinata Valandovo. Pravecot na regionalniot pat R - 123 e od Marvinci kon \avoto, potoa se se~e so regionalniot pat R-111 i prodolùva kon Stojakovo i kon Selemli. Ovoj paten pravec od Marinci do Gr~i{te e asfaltiran, od Gr~i{te do \avoto e zemjen, a od \avoto do Selemli e asfaltiran so {iro~ina pomala od 4 m. Od naselenoto mesto Selemli kon akumulacijata Paqurci postoi zemjen pat.Vo funkcija e i regionalniot pat zaobikolnica Gevgelija-Bogdanci-Dojran.Na teritorijata na Op{tina Bogdanci ima 30 km lokalni pati{ta. Sledi detalen pregled na celokupnata patna mreà i sredstva potrebni za nejzina izgradba/obnova :

Paten pravec

Dolìna Opis na sostojba Predlog aktivnosti

Potrebni finansiski sredstva za sanacija i modernizacija

Lokalen pat

Stojakovo - Selemli

4.0 km Kolovozot e vo slaba ili mnogu slaba sostojba so rasprostraneti i izraziti puknatini, periodi~ni mreàsti prsnatini i kolotrazi.Sposobnosta na vozeweto e prili~no dobra iako mestimi~no neramna.

Сtrugawe na asfaltot i poja~uvawe za period od 2 godini, so izrazito nivelirawe.Проширување на патот во цела дoлжина за уште една лента со ширина од 2.5м.

- za sanacija 500.000 MKD- za modernizacija 6 000 000,00 MKD

Vid na kolovoz

Tehni~ka dokumentacija

Asfalt Nеma

Paten pravec

Dolìna Opis na sostojba Predlog aktivnosti Potrebni finansiski sredstva za sanacija i modernizacija

Lokalen pat

Stojakovo- Bogorodica

1,0км Kolovozot e vo slaba ili mnogu slaba sostojba so rasprostraneti i izraziti puknatini, periodi~ni mreàsti prsnatini i kolotrazi.Sposobnosta na vozeweto e prili~no dobra iako mestimi~no neramna.

Сtrugawe na asfaltot i poja~uvawe za period od 2 godini, so izrazito nivelirawe

- za sanacija 500.000 MKD

Vid na kolovoz


Asfalt Nema

Paten pravec


Servisen pat

Stoja~ka plaà

1,50км Земјен пат Проектирање, насипување, тампонирање, асфалтирање

Procenka:- za modernizacija 4 000 000,00 МКД

Vid na kolovoz


Zemja Nema

Paten pravec


Lokalen pat

Selemli - Gabrovci

7,50км Земјен пат, на места се губи и е неотворен

Pроектирање на траса на патот, рамнење на теренот, поставување на тампон зона

Procenka:- za modernizacija 4 500 000,00 MKD

Vid na kolovoz


Zemja Nema

Paten pravec


Regionalen pat R-2,1

Gevgelija - Bogdanci


Сtrugawe na asfaltot i poja~uvawe za period od 2 godini, so izrazito nivelirawe.

Procenka:- za sanacija 3 000 000,00 МКД

Vid na kolovoz


Asfalt Nema

Paten pravec


Regionalen pat R-2,2

Gevgelija - Bogdanci


Сtrugawe na asfaltot i poja~uvawe za period od 2 godini, so izrazito nivelirawe.- Проширување на булаварот за уште една лента од 7 м, тампонирање и асфалтирање

Procenka:- za modernizacija 40 000 000,00 МКД

Vid na kolovoz


Asfalt Ima

Paten pravec


Lokalen patL-5,1

Gabrovci - Furka

1,60 km Земјен пат, изведен во засек со ширина од 3м

Pроширување, тампонирање, асфалтирање


Vid na kolovoz


Zemja Nema

Paten pravec


Lokalen patL-5,2

Gabrovci - Furka

2,00 km Неотворен пат Pроектирање на траса на патот, рамнење на теренот, тампонирање, асфалтирање


Vid na kolovoz

Tehni~ka dokumentacijaNema

Paten pravec


Lokalen patL-2

Drumot 2 - Stojakovo

3.00 km Kolovozot e vo slaba ili mnogu slaba sostojba so rasprostraneti i izraziti puknatini, periodi~ni mre`asti prsnatini i kolotrazi.Sposobnosta na vozeweto e prili~no dobra iako mestimi~no neramna.

- Сtrugawe na asfaltot i poja~uvawe za period od 2 godini, so izrazito nivelirawe.-Проширување на патот за 50-100см

Procenka:- za sanacija 1.500.000 MKD- za modernizacija 900 000,00 MKD

Vid na kolovoz


Asfalt Nema

Paten pravec


Lokalen patL-1

Bogdanci - Stojakovo

4,50 km Kolovozot e vo slaba ili mnogu slaba sostojba so rasprostraneti i izraziti puknatini, periodi~ni mre`asti prsnatini i kolotrazi.Sposobnosta na vozeweto e prili~no dobra iako mestimi~no neramna.

Сtrugawe na asfaltot i poja~uvawe za period od 2 godini, so izrazito nivelirawe.-Проширување на патот, поправка на тампон зоната и асфалтирање

Procenka:- za sanacija 500 000 MKD- za modernizacija 7 000 000 MKD

Vid na kolovoz


Asfalt Nema

Paten pravec


Регионален pat R-3,3

Богданци - Грчиште

6,05 km Земјен пат во ширина од 3м

Pроектирање, проширување, тампонирање, асфалтирање


Vid na kolovoz


Zemja Nema

Paten pravec




1,125 km Постои напуштен канал за наводнување

Pроектирање, насип, тампонирање, асфалтирање


Vid na kolovoz


Paten pravec




1,85 Поставена е тампон зона која е доста оштетена од атмосферските влијанија

Pроектирање, рамнење на теренот, тампонирање, асфалтирање


Vid na kolovoz


Paten pravec



Богданци - Дојран

2,25km Kolovozot e vo slaba ili mnogu slaba sostojba so rasprostraneti i izraziti puknatini, periodi~ni mre`asti prsnatini i kolotrazi.Sposobnosta na vozeweto e prili~no dobra i mestimi~no neramna.



Vid na kolovoz


Asfalt Nema

Paten pravec



Богданци - Дојран

7,25 Kolovozot e vo slaba ili mnogu slaba sostojba so rasprostraneti i izraziti puknatini, periodi~ni mre`asti prsnatini i kolotrazi.



Vid na kolovoz


Sposobnosta na vozeweto e prili~no dobra i mestimi~no neramna.

Asfalt Nema

ENERGETIKA

Pokrienost so elektri~na energija 100 %Potro{uva~ite vo op{tinata Bogdanci se snabdeni so elektri~na energija

preku TS "Bogdanci" 35/10 kV. Vo elektroenergetskiot sistem na Makedonija ova trafostanica e priklu~ena so 35 kV dalnovod Gevgelija-Bogdanci. Spored opteretuvaweto {to go ima elektro energetskata mreà vo poslednite godini, naponot e vo dozvolenite granici, a potro{uva~ite kontinuirano se obezbedeni so elektri~na energija.

KOMUNALNA DEJNOSTSnabduvawe so voda

Pokrienost so vodovodna mreà 85 %.Vodosnabduvaweto na naselbite Bogdanci i \avato e re{eno so zafa}awe na

voda od bunari vo aluviumot na r. Vardar vo blizina na seloto \avato, dodeka Stojakovo i Selemli se povrzani na gradskata mreà od Gevgelija.

Dovodot na voda od bunarite do naselbata Bogdanci e od azbest cementen materijal so dijametar od 200 mm i dolìna od 15.000 m. \avato se snabduva so voda preku azbest cementen cevovod so 100 mm i so dolìna od 1.000 m. Stojakovo na gradskata mreà za Gevgelija e povrzano so cevovod so 200 mm so dolìna od 4.000 mm, a dovodot za Selemli e od PVC cevki so dijametar od 100 mm so dolìna od 1.000 m.

Sega{niot izvornik - bunarskoto podra~je zadovoluva po kvantitet, no dijametarot na cevovodot kon Bogdanci ne zadovoluva, pa e otpo~nata izgradba na nov cevovod so dijametar od 400 mm.

Stojakovo i Selemli se soo~uvaat so nedostatok na voda isto kako i gradot Gevgelija, pa zatoa ve}e e prevzemena aktivnost od strana na Op{tinata (izrabotena e tehni~ka dokumentacija) za re{avawe na ovoj problem preku priklu~uvawe na ovie naseleni mesta na sistemot za vodosnabduvawe na Bogdanci i \avato.

Vodata e so visok kvalitet, se tretira samo so hlorirawe, a ispravnosta na kvalitetot na vodata se kontrolira dva pati mese~no od strana na Zavod za zdravstvena za{tita - Veles. Rezultatite pokaùvaat deka vodata permanentno e sanitarno ispravna.

Vo op{tinata edinstveno naselbata Selemli e celosno pokrieno so vodovodna mreà, Bogdanci i \avato se 80% pokrieni, dodeka naselbata Stojakovo e 70%, {to zna~i potrebno e doizgradba na vodovodnite mreì za celosno zadovoluvawe na potrebite od voda na naselenieto.

Zagubite na voda vo mreàta se dviàt vo granici od 10% vo \avato, 20% vo Bogdanci do 30% vo Stojakovo. Zagubite od voda doa|aat poradi ~estite defekti na zastarenata mreà.

Problemite od zastarena mreà i nesoodvetni profili na mreàta najmnogu se ~ustvuva vo Bogdanci vo povisokite delovi od gradot. Bogdanci se soo~uva i so nedovolen rezervoarski prostor ima samo eden rezervoar od 300 m3, a po nivnite sogleduvawa potreben e rezervoar od 1.500 m3.

Industriskite kapaciteti koi se skoncentrirani prete`no vo Bogdanci so voda se snabduvaat od gradskata mreà. Pogolemi potro{uva~i se "Mlaz", "Bregotekst", "Sto~arstvo" i "Agrolozar" koi vkupno tro{at 550 m3/den.

Otpadni vodiRacionalno iskoristuvawe, odrùvawe i za{tita na vodnite resursi e osnova za

razvoj na op{testvoto. Slivovite na rekite, akumulaciite, izvorite i podzemnite vodi kako baza za potro{uva~ite - naselenie, industrija, navodnuvawe, energetika, se izloèni na zagaduvawe od urbanite sredini, industriskiot i agroindustriskiot kompleks i deponiite. Povr{inskite vodi se zagaduvaat direktno od ispu{tawe na efluentite, dodeka podzemnite vodi se zagaduvaat i preku po~vata. Zagaduvaweto na vodata vo urbanite sredini se dolì na ispu{tawe na komunalni i industriski otpadni vodi.

Bogdanci ima izgraden kanalizacionen sistem, 80% od gradot e pokrien so fekalna kanalizaciona mreà i 20 % so atmosferska. Pokrienost so fekalna kanalizaciona mreà na naselbata Stojakovo iznesuva 70%, dodeka vo naselbite \avato i Selemli otpadnite vodi se ispu{taat vo septi~ki jami. Za \avato ima izraboteno tehni~ka dokumentacija za fekalna kanalizaciona mreà.

Od industriskite kapaciteti zagaduva~i na vodite i okolinata se "Mlaz"- Bogdanci i "Sto~arstvo" - mle~na industrija. "Mlaz"- Bogdanci vo svojot proces na rabota vr{i perewe na cisternite za transport na te~ni goriva, a zagadenite vodi go ispu{ta direktno vo porojot Medurci. Isto taka i gra|anite vo porojot go frlaat smetot od doma}instvata so {to se zgolemuva opasnosta od {irewe na zarazni bolesti i dava edna mnogu grda slika na prostorot.

Mle~nata industrija "Sto~arstvo" vo ramkite na svojot kapacitet ima klanica za svoi potrebi, a otpadnite vodi bez predtretman gi ispu{ta vo gradskata kanalizacija.

Atmosferska kanalizacija izgradena e edinstveno vo Bogdanci i toa delumno, realizairano e samo 20% od potrebnata mreà.

"Mlaz" - Bogdanci so svojot vozen park pretstavuva opasnost za okolinata so toa {to pri mieweto na vozilata i upotrebata na detergenti zagadenite vodi se ispu{taat direktno vo gradskata kanalizacija. Ovie vodi pokraj detergentite sodràt i masla koi se ispu{taat od vozilata. Potrebno e vo krugot na transportnoto pretprijatie da se izgradi atmosferska kanalizacija koja }e gi prifa}a vodite od mieweto na vozilata i atmosferskite vodi i }e gi tretira vodite (so maslofa}a~i) pred da gi ispu{ti vo gradskata kanalizacija ili recipientot.

So izgradba i pu{tawe vo upotreba na kolektorskiot sistem za Bogdanci, \avato i Stojakovo fekalnite otpadni vodi ne se pove}e zagaduva~i na ìvotnata sredina. Izgradba na zaedni~ka pre~istitelna stanica }e go zaokruì ovoj sistem. Za lokacija na pre~istitelnata stanica e predviden lokalitetot "Azmak" na leviot breg od r. Vardar, vo neposredna blizina na vlivot na r. Luda Mara vo r. Vardar. Cvrst otpad

Vo op{tina Bogdanci eden od poserioznite ekolo{ki problemi e tretmanot na cvrstiot otpad. Kako posledica od nesoodvetno sobirawe i tretman na cvrstiot otpad se javuva zagaduvawe i degradacija na okolinata so cvrsti komunalni otpadoci koi se rezultat na sekojdnevnite aktivnosti na lu|eto.

Sobiraweto na otpadot vo Bogdanci go vr{i komunalnoto pretprijatie JP "Vodovod". Pretprijatieto ne raspolaga so potrebna mehanizacija za sobirawe i transport na smetot do deponijata na lokalitetot @elkovec. Sobiraweto i transportot na otpadot go vr{i samo so eden kamion i so nekolku traktorski prikolki.

Gradot ne raspolaga so kontejneri i so kanti za otpadoci za doma}instvata, pa sobiraweto na otpadot od doma}instvata e nesoodvetno, se sobira na improviziran na~in, vo buriwa i vo kanti.

Deponijata @elkovec e sanitarno neuredena, ne e ogradena i ne se vr{i soodvetno tretirawe na otpadot po negovoto isfrlawe (ne se pokriva smetot so zemja) i nema selektirawe na toksi~niot otpad (na primer od ambulantata). Isto taka i

lokacijata na deponijata e nesoodvetna, odnosno se nao|a nad gradot, pa veterot go raznesuva povtorno smetot vo gradot. So ogled na nesoodvetnata lokacija potrebna e nejzina dislokacija i izgradba na sanitarna deponija.

Od industriskite kapaciteti "Sto~arstvo" za potrebite na sopstvenata klanica ima deponija na lokalitetot "Samovilec", no potrebna e nova so soodvetna higensko sanitarna za{tita. Ostanatite industriski kapaciteti ne vr{at selekcija na otpadot i nemaat posebni deponii.

Vo selskite naselbi nema organizirano sobirawe na otpadot, toj se frla nekontrolirano vo okolinata, na divi deponii, obi~no vo suvodolici ili vo blizina na nekoj vodotek. Otpadot od divite deponii go raznesuvaat veterot i `ivotnite, {to doprinesuva za razvivawe i {irewe na bolesti i kaj lu|eto i kaj stokata, se zagaduvaat povr{inskite i podzemnite vodi i se degradiraat pejsa`nite vrednosti.

Vo selskite naselbi ima potreba i od soodveten tretman na pcovisaniot dobitok i na vi{okot zemjodelski proizvodi. Pcovisaniot dobitok se isfrla vo jama na lokalitetot "Burovi Nivi", no tretmanot na pcovisaniot dobitok vo deponijata e nesoodveten, dodeka zemjodelskite proizvodi gnijat pokraj nivite ili na improvizirani deponii.

Divoto ifrlawe na otpadot od doma}instvata, nesoodvetniot tretman na pcovisaniot dobitok i zemjodelskite proizvodi predizvikuva nepovolni uslovi za `iveewe poradi {irewe na neprijatni mirisi, opasnost od zagaduvawe na vodite, opasnost od {irewe na zarazni zaboluvawa, namaluvawe na obrabotlivite povr{ini i degradacija na prirodata

Za bezbedno sobirawe i tretirawe na otpadniot materijal od doma}instvata i industrijata (nezagaduva~ki) se predviduva izgradba na regionalna deponija "Gevgelisko - Valandovska" gravitaciona zona, koja }e bide organizirana za prifa}awe, skladirawe, tretman na otpadot od postojnite op{tini.

Odreduvaweto na lokacijata na deponijata }e bide predmet na posebna studija vo koja }e bidat zemeni vo predvid site relevantni kriteriumi za izbor na lokacijata.

OBRAZOVANIE

Na teritorijata na Op{tina Bogdanci osnovnoto obrazovanie se izvr{uva preku dve Osnovni Op{tinski U~ili{ta ,,Petar Musev,, vo Bogdanci i ,,Kiril i Metodij,, vo Stojakovo so po edno podra~no u~ili{te vo naselenite mesta \avoto i Selemli.

Pregled na u~enici vo osnovno obrazovanieOsnovno

U~ili{te 1-4 odd. 5-8 odd. Vkupno u~enici

1-8 odd.Vkupno paralelki

Petar Musev 278 275 553 21Podr. \avoto 10 10 1Kiril i Metodij 85 111 196 10Podr. Selemli 8 8 1Vkupno 371 386 757 33

Pregled na vraboteni vo osnovno obrazovanieOsnovno U~ili{te Nastaven

kadarNenastaven kadar

Vkupno vraboteni

Petar Musev 35 8 43Kiril i Metodij 16 7 23Vkupno 51 15 66

Srednoto obrazovanie se izveduva vo srednoto op{tinsko u~ili{te ,,Bogdanci,, vo Bogdanci. Vo u~ili{teto se zastapeni dve obrazovni nasoki i toa op{ta gimnaziska i tekstilna.

Pregled na u~enici po obrazovna nasoka i nastaven kadar vo srednoto obrazovanieSredno u~ili{te

Tekstilna nasoka

Gimnaziska nasoka

Vkupno Nastaven kadar

Nenastaven kadar

Vkupno vraboteni

Bogdanci 68 236 304 22 5 27

ZDRAVSTVOZdravstvena za{tita na naselenieto vo Op{tinata se obavuva vo Zdravstven

dom vo Bogdanci.Vo naselenite mesta Stojakovo, Selemli i \avoto zdravstvenata za{tita se obavuva vo zdravstveni ambulanti. Generalno gledano zdravstvenata sostojba na naselenieto e dobra, do sega nekoi pokonkretni podatoci za povrzanosta na naru{uvaweto (zagaduvaweto) na ìvotnata sredina so zdravstvenata sostojba na naselenieto vo odredeni naselbi ili na podra~jeto na celata Op{tina nema. Me|utoa, se ~uvstvuva potreba od edna poizdràna analiza za povrzanosta na zdravjeto na lu|eto so sostojbata na ìvotnata sredina so {to bi se dobila porealna slika za naj~esti zaboluvawa, profesionalni zaboluvawa, naj~esti zarazni bolesti, mortalitet i dr. Dobrata zdravstvena sostojba na naselenieto e rezultat dobra zdravstvena za{tita, na~inot na ìveewe i relativno nezagadenata ìvotna sredina. Za da se zapazi ovaa povolna zdravstvena sostojba na naselenieto treba da se prevzemat merki za otsranuvawe na potencijalnite zagaduva~i i na ìvotnata sredina i na ~ovekot: deponiite i otpadnite vodi.

Zagaduvaweto doa|a od gradskata deponija koja ne gi zadovoluva sanitarno tehni~kite uslovi, nejzinata lokacija, postoeweto na divi deponii, nivnoto palewe. Sostojbata so cvrstiot otpad moè da se oceni kako isklu~itelno {tetna i epidemiolo{ki opasna po ~ovekovoto zdravje. Opasnosta zapo~nuva u{te od domovite na gra|anite poradi nepostoewe na soodvetni kanti i kontejneri za otpadoci, vozilata i na~inot na koj se transportira smetot do deponijata.

Seriozen rizik po zdravjeto na gra|anite e i otpadnata voda od doma}instvata i industrijata koja se ispu{ta vo recipientite bez soodveten tretman.

Vodata za piewe vo izvori{teto gi zadovoluva higiensko sanitarnite standardi, no do nejzino zagaduvawe moè da dojde vo mreàta poradi ~esti defekti poradi zastarenost.

Nestru~na i nekontrolirana upotreba na |ubriva i hemiski sredstva vo zemjodelieto moè da dovede do prisustvo na {tetni materii vo zemjodelskite proizvodi i na toj na~in da pretstavuva rizik po ~ovekovoto zdravje i mo`nosti od razni zarazni zaboluvawa. Poradi toa neophodna e postojana kontrola na upotrebata na ovie sredstva i orientacija kon pomalku {tetni alternativni preparati (bio-tehnologija).

Prema podatocite koi gi dava Zavodot za zdravstvena za{tita koj ja sledi i sostojbata so prehranbenite proizvodi koi se prodavaat i konsumiraat na podra~jeto na Op{tinata smeta deka se prodavaat golem broj proizvodi bez proveren kvalitet, se transportiraat na neadekvaten na~in i se ~uvaat i prodavaat izloèni na sonce.

Indirektno zdravjeto na naselenieto zavisi i od zdravjeto na dobitokot. Kaj dobitokot naj~esto zaboluvawe, no ne vo golemi razmeri, e brucelozata. Za za{tita na ìvotnite od zarazni bolesti, se prevzemaat preventivni merki spored preporakite od Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodostopanstvo.

KULTURA I SPORT

Tradicionalni kulturni nastani koi gi odbeleùva op{tinata:Ve}e 60 godini za praznikot 1-vi Maj vo Stojakovo se odrùvaat tradicionalni i

edinstveni na ovie prostori trki na kowi i magariwa. Vle~ewe na jaè, skokawe so vre}a, velosipedska i atletski trki se isto taka del od disciplinite na prvomajskite trki.

Bogdanskite sredbi e tradicionalna kulturno-umetni~ka manisfestacija koja se odrùva od sredinata na mesec juli do po~etokot na mesec septemvri sekoja godina. Vo ovaa manifestacija zemaat u~estvo renomirani umetnici od zemjata i stranstvo izveduvajki arii, teatarski i baletski pretstavi kako i koncerti na popularni instrumentalni kompozicii.

Koledarskiot Hepening tradicionalno se odrùva na 5 januari vo Bogdanci i na 6 januari vo Stojakovo. Pokrovitel na ovaa manifestacija na koja gostuvaat doma{ni estradni umetnici e op{tinata.

SportVo Bogdanci postoi edna sportska sala.Od sportskite klubovi egzistiraat : FK Vardarski ; RK Mlaz i najuspe{niot od site kako na doma{na taka i na me|unarodna scena RK Mladost.

PROFIL NA OP[TINA BOGDANCI KRATKA ISTORIJA Istorijat na op ...

Documents

Transcript of PROFIL NA OP[TINA BOGDANCI KRATKA ISTORIJA Istorijat na op ...