Bilten broj 2 - mtf.com.mk · MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN ^ERNODRINSKI” ... 3 -...

$: Bilten broj 2 - mtf.com.mk · MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN ^ERNODRINSKI” ... 3 - Nekoga{ teatarot be ... kako vo edno psihijatrisko oddelenie. Samo toga ...$
4 4 . M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P

B I L T E N B r . 2

4 4 .MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL

“VOJDAN ^ERNODRINSKI”

P R I L E P

0 5 - 1 1 J U N I 2 0 0 9


2

Ve}e tri dena vozbudenite muzi na Talija, kadifeno i ne`no treperat vrz prefinetite setila na prilepskata

teatarska publika, vrz esnafot, kritikata, dramaturzite…Zna~i, na gradot pod Markovite Kuli i na Makedonija

voop{to, im se slu~uva teatar. Ako re~eme deka da se pravi teatar zna~i da se frli svetlina na scenata od na{iot

sekojdneven ìvot, od na{iot aktuelen moment, toga{, “êrnodrinski . . .” na koj dominiraat makedonskite avtori,

nesomneno ja ispolnuva svojata misija. Postavuvaweto na scena na tekstovite na Goran Stefanovski, Qubi{a

Georgiveski, Venko Andonovski, na @anina Mir~eska, Bratislav Dimitrov, na Tihomir Stojanovski, Zagorka

PopAntoska-Andovska . . . pa se do Plevne{ i taka navamu, i taka natamu; samo potvrduva deka tekstovite na

makedonskite dramaturzi sekoga{ moè reìserski i akterski da dadat novi viduvawa.

Na Festivalot milina e da se vidat vo novo ruvo i so nova reìserska hrabrost i klasicite (Breht), no i

Dejvid Memet, Dejvid Harover, Kuteli . . .

No, dali ova }e gi ohrabri i osili pomladite makedonski generacii- pi{uva~i, kako bestra{ni java~i na

vetrot, kone~no da gi izvadat na dnevnata svetlinata svoite zapi{ani misli i razmisli, idei i ideali, percepcii

i sogleduvawa, opservacii i nabquduvawa, frustracii i konfrontacii, sublimacii i konflikti…so samite sebe,

so semejstvoto, so okolinata, so op{tetsvoto?!

Od nas ja imaat poddr{kata!

Edno e sigurno - TEATAROT e arena vo koja sekoj treba da se bori za “svojot” ìvot, no, ne za da go uni{ti

onoj na drugiot, tuku za da mu go razubavi literaturnoto gladijatorstvo. A, porivot i èlbata za uspeh gi ima

vo site nas, samo {to ponekoga{ treba silno da se razmrdame za da gi razbudime od letargi~niot son. Za{to, samo

koga pi{anoto (tekstot) }e dobie svoja ìva forma (teatar), toga{ toa e novo ra|awe, nov ìvot, nova sterna

{to nezapirlivo blika kon modernoto, dale~noto, kon iskonskoto, kon idninata…Rakavicata e frlena- pra{awe

e samo- dali }e bide ili… dali se prifa}a predizvikot za blagorodna gladijatorska bitka na makedonskite

dramaturzi?!

V O A R E N A T A N A V O Z B UD E N AT A T A L I J A


3

- Nekoga{ teatarot be{e vistinskiot {to go o~ekuva{e publikata- Kaj mladite akteri kako da nema dovolno samo~uvstvie, àr, samopregor

Laureatot Qubica Gojkovi} - Buba, akter vo penzija od Kumanovo, izjavi posle vra~uvawetona nagradata za ìvotno delo na godina{noto izdanie na Festivalot deka momentot godoìveala kako prekrasen i nepovtorliv vo ìvotot.

Taa bila vodu{evena od mnogute aplauzi i ovacii, Niz salata "mirisalo" na silno ~uvstvo iizraz na qubov od publikata.

Radosno i gordo re~e deka na Makedonskiot teatarski festival, odnosno na Igrite doa|a odpo~etokot.

- Postojano sum tuka, moèbi 40 godini. Tatko mi be{e artist i postojano sum tuka. Dosegasum gi prosledila re~isi site pretstavi vo Prilep. Mi se vra}aat mnogu momenti. Gledamdeka publikata ne me zaboravila. Ako se pravi sporedba me|u nekoga{ i sega - se e toa e vovremeto. Pove}e mi se dopa|aa vremiwata koga se rabote{e, koga so du{a ~ekavme da odime naproba, ponekoga{ i na dve pretstavi ili dve probi. Mnogu se rabote{e. Vo karierata imammnogu likovi, mnogi premieri mnogu pretstavi. Nekoga{ teatarot be{e vistinskiot {to goo~ekuva{e publikata. Ne mi pre~i {to sega pretstavite imaat poinakov, moderen pristap. Vosu{tinata teatarot evoluira, raste, zree i se nadgraduva. Vo sodrìnata treba da ima s#, i

drami i komedii i moderni pretstvi. I toa e dobro i mi se dopa|a. Nedostasuva pogolemiot anga`man na mladite artisti. Trebamnogu pove}e da dadat od sebe, od svojata darba i qubov sprema teatarot. Nedostasuva àr. Nie, svoevremeno, gorevme na scenata.nedostasuva àr, no so vreme mislam deka }e go dobijat i toa. Ima nadareni deca. No, ne mi se dopa|a kaj pomladite toa {to kako danema dovolno samo~uvstvie. Treba da se posveti na toa pogolemo vnimanie. I na akademijata. Vo odnosot sprema rabotata kako danemaat dovolno samopregor. Moèbi toa e normalano vo ovie vremiwa - veli dobitnikot na nagradata Qubica Gojkovi} - Buba.

Taa smeta deka teatarot doìvuva progres vo nekoja druga smisla.- Teatarot nema nikoga{ da zgasne. Toa se potvrdi na pretstavata na otvoraweto na 44. izdanie na Festivalot. Mi se dopadna

prvata pretstava, moèbi ne site likovi. No, se vide so~no podgotvena pretstava. Publikata znae da ceni. Toa se ~uvstvuva vosalata, duri i vo igrata. Tuka e reakcijata i akterot znae dali pretstavata odi dobro ili ne - veli laureatot Gojkovi}.

Qubica Gojkovi} - Buba - dobitnik na nagradata za ìvotno delo

T E AT E AT E AT E AT E A TTTTT A R O T E V O LA R O T E V O LA R O T E V O LA R O T E V O LA R O T E V O L U I R AU I R AU I R AU I R AU I R A


4

Dramski teatar - Skopje“KINEGONDA VO KARLALEND” od Venko AndonovskiReìja: Sa{o MilenkovskiKostimograf: Tihomir SpirovskiScenograf: Sa{o MilenkovskiMuzika: PostIgraat: Biljana Beli~anec- Aleksi},Dragan Spasov-Dac, Jelena @ugi},Sa{o Tasevski,Rubens Muratovski, Robert Veqanovski, Branko \or~ev,Zoran Qutkov, Dejan Lili}

"Kinegonda od Kalalend" na svoj na~in ja prodolùva prikaznata od "Kandid vozemjata na ~udata" . Ako toga{ avtorovata opservacija, kako {to samiot veli, bila: kakoEvropa i svetot gledaat na nas, sega, vo ovaa pretstava se postavi pra{aweto kako nie gigledame niv - "bledite" , "pragmati~nite". I pri prvata pretstava i sega, s# e postavenokako vo edno psihijatrisko oddelenie. Samo toga{ od zatvoren, a sega od otvoren tip,bez vizi i granici.

Alibito so koe ludite vladeat so sevetot e deka ludiloto e najvisoka forma nainteligencijata. Ludiloto e forma na mo}. Vo pretstavata Evropa se nabquduva kako majka, no i kako matka - narodite moè da girodi no i da gi abortira. Izborot koj se pravi spored kriteriumi, za nas"nadvor od umot", doveduvaat do toa lu|eto da bidat obi~niretori~ki ma{ini, da govorat "genijalni" besmislici i da bidat krajno nesfatlivi specijalisti.

Sa{o Milenkovski, reìser: Rabotevme 4 meseci. Nikoga{ tolku dolgo ne sum rabotel na pretstava. Moèbi za{to so nea donesovmnogu poinakvi odluki. Da progovoram niz akterite. Dotoga{ site moi pretstavi bea so reìski su{tinski momenti. Ovde akterote vo preden plan, pa i avtorot. Moèbi site pretstavi otsega i taka }e gi pravam - akterot da bide vo preden plan.Ova e praizvedbana tekstot i mnogu mi zna~i.So Venko vtor pat sorabotuvame. Prviot pat be{e so "Kandid vo zemjata na ~udata". Re~isi 10 godini podocna e "Kinegonda voKarlalend" Kandid… (2). Zadovolen sum {to napravivme atmosfera vo koja moè{ da kreira{ mnogu akterski ulogi. Publikataodli~no reagira{e. Stanuva zbor za politi~ka piesa, krajno nerealisti~na. No, ima konglomerat na likovi i ~udni situacii koideluvaat realisti~no i publikata taka gi gleda.Se nadevam deka za deset godini }e reìram Kandid..(3) i }e se igra dobro za{to i prvata se u{te se igra kako i sega{nava pretstava.

G l e d a v m e . . .

P r e t s t a v a t a . . .

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


5

Biljana Beli~anec Aleksi}, akter: Za mene be{e ogromna odgovornost. Od avtorot be{e najaveno deka Kinegonda.. }e bide vtor

del na Kandid… Ako prviot del zboruva{e za Makedonija, sega se govori za Evropa, za nadvor. Im blagodaram na avtorot i na

reìserot koi ostanaa dosledni vo podelbata na ulogite i mi dadoa mo`nost da se dokaàm na scena. Kako akter imav mo`nost

kolku {to umeam da pokaàm edna lepeza od likovi, da pokaàm do kade moàm da otidam, kolkav mi e kapacitetot da ja pov;le~am

pretstavata. Mnogu mi e drago kako reagira{e prilepskata publika. ûvstvuvav prema za{to igrav pred svojata publika. Imav

mo`nost da pokaàm edna od moite pogolemi glavni ulogi. Zadovolstvo mi e {to mnogu ubavo me primi prilepskata publika.

Dragan Spasov, akter: Ova e hit pretstava vo Dramski i publikata reagira{e isto kako vo Skopje. Ovde publikata reagira{e duri

u{te podobro za{to tekstot se odnesuva na Prilep. U{te eden dokaz deka prilepskata publika znae da gleda pretstava, taa e so

izostren vkus.Ubavo be{e ~uvstvoto, se vide deka publikata be{e zadovolna.

Sa{o Tasevski, akter: Reìserot e takov vo princip {to ostava na akterot i na negovata imaginacija, sam da gi re{ava situaciite.

Negovata reìserska raka {to se odnesuva do akterskata igra e mnogu nevidliva, {to e dobro."Kinegonda.. e pretstava na akterski

kreacii. Nie ovoj ànr si go narekovme "preterizam" za{to nudime nov humor. Sega prilepskata publika pokaà, a i toga{ vo

prvata pretstava, deka bez problem ja prima pretstavata. Na visoko nivo e identifikacijata na tekstot so akterite, reìserot i

publikata. Taa si ja prifati pretstavata kako svoja.

P u b l i k a t a . . .

- Izvonredna pretstava, odli~na izvedba, neverojatno doìvuvawe. Iskreno, po pove}e godini go doìvuvam ova ~uvstvo. Sekoja

~est na celata ekipa, a osobeno na Biljana Beli~anec- Aleksi}.Navistina sum voodoo{even…

- Angaìrana i mnogu aktuelna pretstava, so ogromen pozitiven naboj. Epten mi se dopadna, na momenti, se smeev do solzi. Si

zaminuvam duhovno ispolnet.Ispolnet, no, i so nekoja skriena ~udna taga {to pretstavata mora{e da ima kraj...Sakav da trae u{te

i u{te...

- Najmnogu mi ostavi vpe~atok neverojatno uspe{nata transformacija vo pove}e likovi na nezamenlivata Biljana Beli~anec. So

vmetnuvawto na prilepskiot govor, pretstavata kako u{te pove}e da i stana bliska na publikata…Odli~no, sekoja ~est…

- Sovremeniot trend vo teatarot- akterite da bidat vo postojana komunikacija so gledali{teto, interaktivno da gi razmenuvaat

razmislite i emociite, mislam deka vo ovaa pretstava be{e poln pogodok. Kako gleda~, ovoj pat ne se ~uvstvuva kak "Drvena Marija",

tuku kako del od scenata. Prekrasno ~uvstvo, nema {to! Celata pretstava be{e fenomenalna i mislam deka treba da bide nagradena!

- Pretstavata vo celost mi se dopadna. Mi se dopadna i aktuelnosta na razrabotenata tema, i profesionlizmot so koj akterite si ja

srabotija rabotata. Samo, mislam deka moèbi napati be{e prevulgarna za moj vkus, a mislam i deka be{e prenaglasena upotrebata

na prilepskiot àrgon vo replikite na akterite.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


6

NT Jordan Haxi K. Xinot - Veles“TERORIZAM” od Oleg i Vladimir PresnjakoviReìja na Aleksandar IvanovskiScenografija: Krste XidrovKostimografija: Nevena Taseva- Petrovi}Izbor na muzika: Aleksandar IvanovskiIgraat: Robert Ristov, Aleksandar \eor|eiv, \or|i Biserkov - Dampe, Kiril Grav~ev,Keti Borisovska, Samoil Stojanovski, Slobodanka ̂ i~evska, Kica Ivkovska - Veljanovska,Maja Qutkov i Qube Terziev

Vo sovremeniot svet ~ovekot se soo~uva so sekakvi problemi, koi moàt nekoga{pobrzo da se nadminat, nekoga{ ne. No, ima gra|ani koi tie problemi gi ~uvstvuvaat posilnoi posilno gi izrazuvaat, duri i gi teroriziraat lu|eto okolu niv. Terorizam se slu~uva nascenata, na rabotnoto mesto, vo ìvotot, vo.... Zarem potrebno e da terorizirame drugi za da gi re{ime na{ite problemi, ili pakda stigneme onamu kade {to posakuvame? Ova se pra{awata na koi se obide da dade odgovor vo pretstavata ,,Terorizam,, reìserotAleksandar Ivanovski.

Slobodanka ̂ i~evska, akter: Mi be{e zadovolstvo da rabotam so Aleksandar Ivanovski, posebno vo ovaa pretstava kade site od nasimaa po dve ulogi. Bez razlika na vloèniot trud, pretstavata izleze mnogu podobro pred prilepskata publika. Osobeno mi be{emila ulogata na babata vo ~etvrtata scena i ne im prepora~uvam na babite na vnucite i zetovcite da im stavaat po edna tableta vo~ajot.Robert Ristov, akter: Ova e pretstava koja navidum govori za mnogu obi~nite raboti , a vo su{tina poleka, poleka se otvoraatmomentite na terorizmot. Pretstavava pokaùva situacii koi kolku i da ni se ~inat daleku od nas, moè sekoj den da ne iznenadat.Terorizmot go ima, postoi i nie imavme zada~a da go izigrame poiskreno i podokumentarno. Procesot be{e ubav, tekstot me fascinirai odamna nemam pro~itano vakov tekst.Jordan Vitanov, akter: Terorizmot e op{ta kategorija, postoi od mikro sitemi, vo me|u~ove~kite ili interpersonalnite odnosido globalen terorizm koj ne pla{i i zapla{uva i koj izgleda mnogu stra{en.

G l e d a v m e . . .


○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


7

P u b l i k a t a . . .

- Ubava tema , no reìserot ostavil predolgi sceni. Moè{e da skrati malku.- Dobra pretstava, koja ja otslikuva momentnata sostojba vo koja se ìvee vo sovremeniot svet.- Dobar izbor na tema, no malku predolga pretstava.- Voobi~aeno izdanie na Vele{kiot teatar.- Dobra pretstava, koja ni ponudi aktuelna tema.- Mi se dopadna glumata na mladite akteri.- Mi se dopadnaa porakite koi bea prateni i sekoj na svoj na~in gi interpretira. Ubavi bea porakite za ìvotot, za sega{nosta izadovolen sum od pretstavata.- Osobeno mi se dopadna tekstot, a dobra be{e i igratata na akterite.- Interesna prikazna za terorizmot vo sekojdnevieto i li~no vo samite nas.- Mi se dopadna sodrìnata na pretstavata i izvedbata.

“Buden teatar od Skopje vo sorabotka so Dramski teatar od Skopje”“CRNA PTICA” na Dejvid Haroverreìja: Bojan Trifunovski

“Crna ptica” e prikazna za pedofilijata, za samotijata, za nu`nosta oddru{tvo, od kontakt. Toa e prikazna za odnosot so nasilnikot i `rtvata. U{te ednaanaliza bez odgovor na dilemata dali pedofilijata e bolest od socijalen karakterili na zamateniot mozok. Igrata na mladata Milijana Lenak i na vozrasniot DimeIliev ponudi psiholo{ka pretstava za traumite, glavno na `rtvata, no i nanasilnikot, na nemoralniot seksualen ~in so dvanaeset godi{no dete.Milijana Lenak, akter: Dadovme se od sebe. Nema postar ili pomlad. Imame cel zatoa {to treba zaedno da pravime. I napravivme. Publikata go potvrdi toa.Iznenadena sum od ume{nosta na publikata da proceni kvalitetna igra. Na “êrnodrinski . . . “ sum prv pat i doìveav da vidampublika koja znae da sledi i da ~uvstvuva pretstava.Dime Iliev, akter: Ova e kako vo fudbalot. Povozrasnite igraat odbrana, a mladite so energijata i talentot, postignuvaat golovi.Iako pretstavata e stavena vo pridru`nata programa, ima silna poraka. Ne e va`no dali e vo konkurencija. Biten e vkupniotvpe~atok. So Milijana i se oddolìvme na publikata.“Buden teatar” ne e institucionalen teatar.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Pridru`na programa


8

Albanski teatar od Skopje“ALBANSKI NO]I” od Mitru{ Kuteli, Faik Konica i Anton êtareìja: Enton KacaIgraa: Sefedin Nuredini, Adrijan Aziri, Xevdet Ja{ari, Adem Karaga,Besfort Idrizi i Blerim Darli{ta

Tekstovite upotrebeni vo ovaa pretstava se na Mitru{ Kuteli, Faik Konica, i Antonêtta, napi{ani pred eden vek, no se aktuelni i vo dene{no vreme. Jasno se ~uvstvuvasarkasti~niot duh na toa {to se narekuva nacionalna svest, no {to vo su{tina ne e ni{toosven edna naredna drama na albanskiot narod. Toa e komedija na herojska butaforija, baranaso upornost i tamu kade {to ne postoi. Toa e narednata tragedija {to Albancite gipridruùva so vekovi, kade {to nedostasuva vistinata, kade {to hiperbolata e predmet naistorijata.

Besford Idrizi, akter: Go ubivam sopstveniot brat, no toa docna go razbiram. Toa e rabota koja ne ja kaùvam, tuku ja krijam zadku}niot neprijatel, tvrdej}i deka toj e ubiecot. Za ̀ al, nekade taka se stanuva ma`. Be{e te{ko i ne e lesno da se pretpostavi da seubie ~ovek. So vakva ekipa i vakvi partneri be{e zadovolstvo i be{e mnogu lesno da se raboti.Sefedin Nujredini, akter: Ova e specifi~na pretstava, na specifi~en na~in odnosno drama bez pette elementi, po~etok, rasplet...S# se dobiva spontano. Toa se sekvenci od delata na trojca avtori od minatoto, na planot na dominacija na maìte, na edna naivnosti samouni{tuvawe na site na Balkanot. Pretstavata e imenuvana kako "Albanski no}i", no tie moè da se nare~at i makedonskino}i, srpski no}i, bosanski no}i...Akterot Adem Karaga be{e iznenaden na arno, bidej}i publikata be{e mo{ne brojna. Re~e deka ne e dobro da se dojde do Prilep, naFestival i da nema publika. Spored nego, golem del od publikata ja razbra igrata so smetnuvaweto na jazi~nata pre~ka prekusimultaniot prevod. Nemu mu e drago {to se napolni scenata, a publikata uspea da vospostavi kontakt so akterite, ja razbra igratai prikaznata i na krajot dobro ja primi. Toj e radosen {to albanskiot teatar e u~esnik i i del od godina{noto izdanie na Festivalot.Akterot Adrijan Aziri izjavi deka pretstavata e adaptirana, kamerno, na scena. Toj e voodu{even od publikata, za{to obi~no naalbanskite pretstavi imalo sosema malku publika, {to ne be{e slu~aj ovojpat. ûvstuvavme pozitivna energija kaj prilepskatapublika. Ne iznenadi brojnosta. Se nadevame deka so vreme se menuva i raste interesot na publikata. Moèbi i simultaniot dobarprevod vlijae{e na toa. I dosega imalo simultan prevod, no publikata ne bila vo dovolen broj.

G l e d a v m e . . .


○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○


9

P u b l i k a t a . . .

- Ova e edna politi~ka pretstava vo albanskite kraevi- Najgolem vpe~atok mi ostavi toa {to nema{e muzi~ki efekti, tuku gi koristea glasovite.- Doznav kako ìveele lu|eto vo toa vreme. Se karale, se odmazduvale.- Ja ocenuva za mnogu dobra pretstavata. Nemam dosega gledano vakva pretstava. Vpe~atok mi ostavi istorijata na eden cel narod,kako lu|eto od albanskata nacionalnost se odnesuvaat za banalni temi - vkorenet tradicionalizam zame{an so tvrd primitivizam.

Pretstavata "Albanski no}i" festivalskata publika ja prosledi so prevod, kamernata scena be{e ispolneta do posledno

mesto. Posetitelite uìvaa vo pretstavata bez da po~uvstvuvaat hendikep zaradi toa {to ne go znaat albanskiot jazik. Mladiot

Fisnik Sekiri, akter, prv pat vr{e{e prevod na pretstavata koj be{e zadovolitelen .

- Najàvno e da gi sledi{ glumcite. Tekstot se ~ita, no voedno ima momenti koga treba da se "fatat" i glumcite so replikite koi

gi nema vo tekstot, toa se dopolnitelni re~enici, no se vo kontekst na pretstavta, i

vedna{ mora po simultaniot prevod - povtorno da se vrati{ na tekstot. Ova go u~ime

na Dramskiot fakultet, se ~ita bez emocii, pravoliniski, go prenesuva{ tekstot, a

emociite se gledaat kaj drug. A na gleda~ot mu ostanuva toa da go spoi - veli Fisnik

Sekiri.

Toj objasnuva deka koga ima masovni sceni i pove}emina zboruvaat, ne treba da se

preveduvaat site izjavi, a prakti~no ne e i izvodlivo, tuku ednostavno toa e

atmosfera. Zadovolen e od reakcijata na prilepskata publika.

- Albancite koga ja gledaat pretstavata, tie gi znaat obi~aite, zakonite, ni{to ne

im e novo. Nam ni e pomilo i podrago da im pokaème na drugite kakvi bile i kakvi

se denes obi~aite - veli Sekiri.

Pretstavavata "Albanski no}i" izgranana e vo Crna Gora i Albanija.

Fisnik Sekiri, prevod na pretstavata "Albanski no}i"

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

S E ^ I TA T E KS T - A E M O C I I T E S E K A J D R U G


10

Pridru`na programa

Naroden teatar- Kumanovo“DIVI PAJKI” od Dejvid MemetReìja: Kiril Petreski

Kiril Petreski, reìser: Postavuvaweto na scena na "Divi pajki" kako iskustvobe{e odli~no. Mnogu razgovaravme so dvajcata akteri i istraùvavme za da gopostavime tekstot. Ova e tekst na Mememt vo koj celo vreme se govori za ednatema. No, preku temata za divite pajki se objasnuvaat drugi ìvotni filozofii.Be{e iskustvo koe mnogu mi zna~e{e. So zadovolstvo rabotev so Ivica Dimitrievi} i so Goran Ili} . Baravme prostor, odgovorna toa koi se tie dvajcata {to ja raskaùvaat prikaznata i celo vreme raskaùvavme kako da se napravi za da bide gledlivo, da ne sezatvorime samo vo tekstot. Toa be{e najbitno. Ova mi e prva reìserska sorabotka so kumanovskiot teatar.Ivica Dimitrievi}, akter: Be{e naporno da se odigra celata pretstava, da se zadrì vnimanieto na publikata, za{to ovoj tekst naDejvid Memet malku e fragmentaren, so mnogu kratki repliki. Mora da go znae{ celiot tekst. Ne moè{ da igra{ samo ako veli{si ja znam mojata replika i ne znam {to pravi mojot partner. Dvajcata igrame isto kako eden. Mora da go znae{ celiot tekst i morada si podgotven da go ponese{ tovarot kako monodrama. Se nadopolnuvame eden so drug. Zadovolen sum od izvedbata i od prisustvotona publikata.Goran Ili}, akter: Radosen sum {to bev vo podelbata na ulogite. Ivica e mnogu pomlad. Se trudev da ja nosam energijata {to toj jaima. Na nekakov na~in toj me povle~e. Se trudev da dadam maksimum od sebe. Pretstavata ja rabotevme mnogu studiozno, naporno,pravevme mnogu analizi zaedno so reìserot. Dodeka tra{e procesot na rabota na pretstavata ima{e mnogu drugarska atmosferame|u nas trojcata. Ima mnogu qubov vo pretstavata, go izvlekovme seto toa {to e dlaboko vo nas. Igravme so du{a. Zadovolen sum odizvedbata ovde vo Prilep. Prethodno imav nekoi stari bolki vo grbot i se ispla{iv kako }e izlezam na scenata. No pred dapo~nam, odedna{ se ispraviv kako da ne nekoe ~udo.

P u b l i k a t a . . .

- Sekako deka mnogu mi se dopadna pretstavata, be{e profesionalno srabotena, kamerno, ba{ fino…Samo, ovaa pretstava bi javbroila vo onie koi ne moàt lesno da doprat do po{irokata publika, bidej}i e dijalog so samo dvajca akteri na scenata. Moèbituka reìserot trebalo da obrne pogolemo vnimanie…- Ovaa pretstava ima izrazit samo eden element, toa e akterskata igra, vo koja {to dvajcata akteri od Kumanovskiot naroden teatarodli~no se snajdoa. Moème do beskraj da se pra{uvame zo{to e pravena ovaa pretstava i za kogo no ona {to ve~erva go vidovmebe{e eden sosema soliden rezultat.


11

Niikola Ristov, reìser - Dolgo vreme pregovaravme sodirketorot da ja postavivme pretstavata, bidej}i im e posvetenana mladite. Teòk be{e procesot na sozdavaweto, no interesnorabotevme. Sozdadovme pretstava koja mislam deka e gledliva.Zadovolen sum kako prilepskata publika ja prifati pretstavata,iako dojdovme malku podocna i nemavme vreme za probi. Sepakakterite odli~no se snajdoa na scenata i pretstavata be{e mnogudobro prifatena.

Oliver Mitkovski, akter: prilepskata publika odli~no ja prifati pretstavata. Tuka pomina podobro otkolku pred skopskatapublika. Prilep~ani znaat da cenat dobar teatarski proekt. Ova e eden vid alternativna prestava koja grani~i so klasi~nata.Igor Angelov, akter: Pretstavata “Let vo tri glavi” e ne{to me|u Beket i Jonesko, iako ne moè da se definira to~no. odli~no sepretstavivme na Festivalot. Sre}en sum {to igram vo pretstavata na Ristov. U{te posre}en sum {to igrav pred mojata dragaprilepska publika.

- Pretstava vo koja se govori za aktuelnite problemi so koi se soo~uvaat mladite vo sovremeniot ̀ ivot. Dobro osmislena. Odli~noreagiravme kako publika. Malku se nasmeavme iako be{e ve}e pominata polno}ta.- Mi se dopadna prestavata. Govori za aktuelni problemi. Reìserot uspeal da gi dolovi vo vistinski element.- Odli~na, kratka ie fektivna pretstava.

Pridru`na programa

MNT - Skopje“LET VO TRI GLAVI” od Zagorka Pop Antoska - Andovskareìja: Nikola Ristov

P u b l i k a t a . . .

z a F e s t i v a l o t . . .Festivalot ima ubava, zbiena,bogata programa. Spored mene od godina vo godina e se pouspe{en i vo organizaciona smislana zborot.Edinstveno smetam deka treba da se napravat napori u~esnicite na festivalot da bidat prisutni vo tekot nasite festivalski denovi, za zadovolstvoto da bide kompletno.


12

- Se opredeliv za ovaa tema bidej}i kako vozrasen umetnik gledam deka vo Makedonija sepove}e zema zamav edno podrazbirawe na avangardata, sosema pogre{no od ona {to vsu{nost e.Kaj nas, ako nekoj izvr{i nu`da na scenata - kako avangarda e, ako se soble~e{ gol bez golemapotreba i estetsko pokritie - moè{ samo da nastine{. Ni{to drugo nema da se dobie.Avangardata se ra|a vo semanti~en koùrec, a kaj nas taa se podrazbira kako sinteti~ka pojava- re~e Petar Temelkovski, umetni~kiot direktor na po~etokot na tribinata: ,,Avangardata voteatarot vo Makedonija,,Toj poso~i primer kako se rodi avangardata vo Rusija, za potoa zbor da mu dade na moderatorotna tribinata Bratislav Dimitrov, koj temata ja zapo~na so nekolku slu~ki, odnosno primeri.

- Pred nekolku dena sedime vo teatarskoto bife i edna moja kole{ka re~e deka eden na{kolega napravil radikalen ~ekor vo ìvotot: se razvel od svojata sopruga. I kaàv deka jas sum napravil u{te poradikalen ~ekor:ne se razvedov od mojata sorpuga! Za potrebite na ovaa tribina podgotvuvav nekolku vovedi, no nitu eden ne mi se dopadna. Toa be{eprviot ohrabruva~ki signal deka sum na vistinskiot pat i deka popoleka uspevam da navlezam vo temata.

Kako najkratko i najprecizno da se definira neophodnosta od avangardata? Nadrealistite prona{le klu~ni re{enija koiglasat: da nema veter, neboto }e go pokrie pajaìna,, Za da ne potoneme vo moreto napi{ana litertura na ovaa tema, }e se obidam dagi izvle~am samo esencijalnite aspekti... Vo avangardniot teatar dejstvoto ne se sledi spored logi~niot silogizam,,, toa ne odi,,A,, kon ,,B,, tuku od nekoja nepoznata premisla ,,H,, kon nepoznat zaklu~ok ,,Y,, Sekoj gleda~ nao|a sopstveno li~no zna~ewe, razli~nood drugite. Vo enciklopedijata “Larus” zborot (poto~no kovanicata) “avangarda” vaka e objasnet: Toa se malubrojni edinici koi imprethodat na vooruènite sili (kopneni, vodni ili vodu{ni) za da go podgotvat nivnoto vleguvawe vo boj. Analogno na ova,avangardata vo teatarot e mala grupa na {okantni dramski avtori ili reìseri zad koi (na izvesna oddale~enost) sledat siteostanati. Avangardata moè da se utvrdi duri otkako }e uspee, koga }e sozdade sledbenici, {kola koja }e dominira so svojot stil,koja }e se nametne i }e ja osvoi epohata Zna~i, duri toga{, moè da se zabeleì deka avangardata postoela otkako prethodnicata,kako takva, nema da postoi. Pove}eto pisateli, umetnici i misliteli smetaat deka pripa|aat na svoeto vreme. Avangardniot avtor( koj po definicja e buntovnik) svesen e deka e protiv svoeto vreme. Prvite se etabliraaat vo postoe~kite skleroti~ni formi i sesmetaat za moderni sovremenici, nesvesni za puknatinite na toj utapkan sistem. Za avangardata, {tom eden oblik na izrazuvawe }e

Tribina: “AVANGARDATA VO TEATAROT VO MAKEDONIJA”Moderator: Bratislav Dimitrov

A V A N G A RD N ATA UM E T N O S T - P O@ I V A I

P O V I S T I N I TA R E A L N O S T


13

stane poznat, toj ve}e e zastaren. Avangardata e radikalen prekin so postoe~koto.Sekoj obid za voveduvawe na novoto naiduva na èstok otpor. Lu|eto se pla{atod nepoznatoto. Tie se pla{at da ne go zagubat toa {to im e poznato. Ako sakamepo sekoja cena da sozdademe popularen teatar, se izloùvame na opasnosta da gipreneseme vistinite koi ne gi otkrivame sami, tuku vistini koi ni se preneseniod nekoe drugo mesto, a nie sme vtora raka.. Avangardnata umetnost sozdava svojasopstvena realnost, koja e mnogu poìva i povistinita od t.n. objektivna stvarnost- veli Bratislav Dimitrov.

Traj~e Kacarov, dramski avtor pra{a dali imame strav od avangarda ili taa epotreba.- Moè li eden scenski izraz koj {to e simbioza od scenski realiteti da bideavangarda ako eden od realitetite ne e avangarda ili vrz baza na tekst avangardada se napravi neavangardna pretstava, ako drugite realiteti se neavangardni?Vo taa nasoka treba da se debatira za ovoj problem, od pri~ina {to }e zememe

avangarden tekst i sto drugi neavangardni realiteti. Izgleduva eden hibrid koj vo nitu eden slu~aj ne moè{ da go definira{ iliustroi{. Dali e toa avangarda ili nekoja situacija scenski da se iznese bez ogled kako }e se definira. Da ne ja sfatime avangardatais~ekor napred od konevencionalna situacija. Spored mene s# e vo edukacijata - veli Kacarov.

Robert Veqanovski, re~e deka avangardata vo momentot koga se sozdava ne se raspoznava.-Avangardata koga se sozdava ne se raspoznava samata sebe. Duri otposle, kogasamata sebe }e se definira moè da se kaè deka e avangarda - re~e Veqanovski.

Gorjan Milo{eski, student od treta godina od otsekot dramaturgija na FDU,smeta deka pokraj strav postoi i golema neiskrenost.- Avangarda vo Makedonija ne postoi. Moèbi ima nekoi obidi. Stravot priizbor na bilo koj tekst go pravi svoeto. Reìserite i trupata pri izbor natekst odat kon stabilnost, kon dokaàn tekst, a formata e pra{awe dali eiskrena. Dali treba toj da se raboti oti e dokaàn? Moèbi treba da izlezemenadvor, da re{ime posu{tinski problemi, kako prostor so ìveewe, voda...Kolku i da zvu~i apsurdno. treba da se razmisli kako da se pristapi kontekstot. Teatarot bara iskrenost. Treba da se bara alternativen prostor ipristap - re~e Milo{eski.


14

Akterot Igor Trp~eski re~e deka na tribinata ne se spomenal nitu eden makedonski avtor za koj bil moèle da re~eme deka eavangarden.- Mislam deka zatoa se drìme za sigurnite , svetski avtori koi se potvrdeni za avangardni, za svoeto vreme. No mislam deka sporeduslovite kakvi se, ima potreba i sekoga{ }e ima nov moment i nova stranica za istorijata na teatarot - re~e Trp~eski.

Za Mitko Maxunkov, pisatel, va`na e idejata.- Mislam deka va`no e da se razvie ne{to. Pra{awe e {to e avangard, vo dramskata umetnost ili vo teatarskata umetnost odnosnointepretacijata. Da ima avangarda treba da ima napredok vo idei. Bez idei nema golemi promeni..Vo teatarskite interpretaciimo`no e se. So razni intervencii da se vospostavi most kon publikata i vo toj slu~aj se ru{i sistemot. Avangardata ne treba da segleda kako pravoliniski pat, tuku, kako ne{to mnogu dinami~no. Mnogu e te{ko da se dojde do golema ideja koja gi ru{i ne{tata.Vo strukturata na ne{tata treba da se promeni. Teatarot treba tie raboti da gi sledi. Dali ima ili ne avangarda vo Makedonijazavisi od toa kolku makedonskite tekstovi se interesni vo smisla na razvitokot na idejata. Druga e intepretacijata. Ne{to {to nee avangardno moè da bide, vo smisla na razvitokot na idejata - veli Maxunkov.Na tribinata svoi komentari dadoa teatarskite kriti~ari Ivan Ivanovski, Risto Stefanovski, dramaturgot Rusomir Bogdanovskii drugi.

Darko Risteski akter amater inaku maturant vo prilepskata gimnazija:Kako amaterski teatar imame napraveno pet pretstavi: "Vaza od porcelan", "@enskocarstvo", ' Hiljada", 'Bum, bum mrtovci", "Oskar" i u{te osum kratki piesi. Postoimetri godini. Formirani sme kako nevladina organizacija MEKS (mladinska edukativnakulturna scena). Opstojuvame od samofinasirawe i od sponzorstva, nezavisni sme. So"Vaza od porcelan" od 17 do 24 septemvri }e nastapime vo Bremen, Germanija nafestival "Eksploziv". Reìser na pretstavata e Sa{o Naceski.Vo na{ata grupa imame akteri-amateri od pove}e sredni u~ili{ta, nekoi zavr{ijave}e, nekoi se studenti. Celta ni e da gi pottiknime mladite da doa|aat i da gledaatteatar.Na mladite im pora~uvam site da gi gledaat pretstavite na Festivalot. Pretstavitemoè da dejstvuvaat mnogu ubavo na mladite. Ubavo e da se zapoznaeme so akterite, dase druìme, da dobieme iskustva. I bitno ni e da se doznae za na{iot amaterski teatar{to go neguvame.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Amaterskiot teatar i Festivalot

DA SE DOZNAE ZA ENTUZIJAZMOT NA MLADITE


15

O KO LU N A S - AT M O S F E R A . . .

Za Festivalot - Centarot na kultura nanoze 24 ~asa

Celiot personal na Centarot za kulturae staven vo funkcija na sozdavawe ambientza podobar prestoj na gostite i publikatana Festivalot.Pokraj pomo{niot peronal, za publikatada se ~uvstvuva prijatno, angaìrani beai nekolku hostesi, koi dadoa doma}inskai estetska klima pred vlezovite. Privleguvaweto vo salite, hostesite qubeznoim se nasmevnuvaat na gleda~ite,sozdavaj}i fluid na blizina. Ja zbogatuvaafestivalskata atmosfera ne samo sopodeluvaweto na propagandniot materijalso programskite sodrìni, tuku i soodnosot sprema posetitelite.

Jagne se dere{e na scenaVo pretstavata "Albanski no}i" naAlbanskiot teatar, jagne se dere{e nascenata.Gleda~ite imaa mo`nost da ja po~uvsvuvaatmirizbata na {totuku zaklanoto jagne.Voedno gi vidoa i kasapskite sposobnostina akterot Adem Karaga koj e i direktorna Albanskiot teatar.Gleda~ite ja setija i toplinata na àrotvo mangalot, a i mirizbata na sve}ite.Vo albanskite no}i ima{e i ubavi tikvistambolki iako e juni, ubavi glavicikromid i krupni orevi ...Akterite ve~eraa pe~eno jagne...Ako za sekoja odigrana pretstava se derejagne kolku li jagniwa }e otidat kurban?

Vleznici nema

U{te na vtoriot den od Festivalot jasnobe{e deka pove}e nema vleznici za nituedna pretstava.Prilepskata publika od site generacii,pofalena od u~esnicite za svojotisten~en, prefinet vkus za otcena napretstavite, ostana dosledna vo interesotza teatarskata umetnost.I mladi i stari se obidoa da gi iskoristatsite svoi vrski i poznanstva soorganizatorite za da dojdat do vleznicapove}e.Ja imaat bezrezervnata blagodarnost odumetnicite za interesot za se {to seslu~uva na scena.


16

Mladiot qubitel na teatarot, prilep~necot Nikola Koleski, koj sekoja

godini go sledi Makedonskiot teatarski festival od "A do [", spre~en poradinegoviot studiski prestoj vo Pariz preku elektronska po{ta se obrati doredakcijata na festivalskiot bilten.

Toj pi{uva deka nemo`nosta da bide fizi~ki prisuten na godina{niovFestival ne go razdelila od mislite so svojot roden grad.

- So pomo{ na muzite i boìcite i lebedovite beli krilja sakam da doletamso moeto srce i qubov kon Festivalot vo gradot pod Markovite kuli. Prekuelektronska po{ta Vi ja iskaùvam mojata posvetenost i golemata verba {to janosam vo ovaa makedonska krv, {to te~e niz venive i plamnuva koga }e se setam dekane sum me|u moite prilep~ani, me|u teatarxiite, nekade sednat me|u redovite isedi{tata na foajeto na Centarot za kultura, me|u temno-sivata boja, {topreliva kon mastilo, boja na sedi{tata vo golemata sala i nekade tamu vo salatana Narodniot teatar "Vojdan Cernodrinski" - pi{uva Koleski.

Toj strada i srceto mu se kine koga misli na seto toa.- Ne moàm da ne pomislam na pretstavite od oficijalata programa, na

pretstavite od off programa (pridru`na programa), na kamernata sala Scena 105,ne moàm da go otrgnam od glava mirisot na lipite, mirisot na tetarot, na Prilep- pi{uva Nikola Koleski, ma|epsan za sekoga{ vo Festivalot.

Toj bil podgotven odamna, ama ne moèl da stige vo vistinskiot ~as.

Pozdrav ,iskreno Va{, Moj MTFNikola KOLESKI

P.S. Nemame foto od Nikola,nitu od Pariz,

ama go imame nego vo mislite.Pozdrav od Festivalot

Pismo od Pariz

S T R A D A M Z A F E S T I V A LO T

Ivan Ivanoski: Za avangardata redno emladite da gi kr{at kopjata vo diskusijata.Da gi vidime na delo. Jas malku }emeditiram.. . . Da nema zabuna: Ne zna~i deka kritikatadreme.


PONEDELNIK, 08.06.2009

CK “Marko Cepenkov” - 19.30 ~asot

Turski teatar

“SIJAH KALEM” od Ilhami Emin, Jordan Plevne{

reìja: Vlado Cvetanovski

NT “Vojdan êrnodrinski” - 22.00 ~asot

NT Kumanovo

“TETOVIRANI DU[I” od Goran Stefanovski,

reìja: Jani Bojaxci

Scena - crkva Sv. Nikola Varo{ - 24.00 ~asot

Skrb i uteha i NT J.H. Xinot

“ÊRNODRINSKI EKSPRES” od Tihomir Stojanovski,

reìja: Jordan Vitanov

VTORNIK, 09.06.2009

CK “Marko Cepenkov” - Scena 105 - 12.00 ~asot

Tribina:

“Teatarot vo slu`ba na dramskata umetnost ili na estradata”


NT Naroden teatar - Bitola

“CRNA SE ÛMA ZADADE” od Vladimir Mil~in, Marjan Ne}ak,Mihail Renxov, Daniel Defo, Xon Vilson, A.S. Pu{kin, Georg

Bihner, Anton Arto

reìja: Vladimir Mil~in

NT “Vojdan êrnodrinski” - 22.00 ~asot

NUCK “Aco [opov” - Teatar [tip

“GLOGOVIOT XBUN” od Bratislav Dimitrov

reìja: Stojan Stojanovski


FDU - Skopje

“VAKA, VAKA I VAKA . . .”

Ispitna pretstava po akterska igra 2-ra godina

Klasata ja vodat: Vlado Cvetanovski i Mimi Tanevska

] E G L E D A T E

17

I muzikata e umetnost. A za dobra misla i ubavo raspoloènietreba i pesna. A ja znaete onaa koj pee . . .Za dobroto raspoloènie na umetni~kata du{a se pogriìja“Siti bend” od Bitola i “Kros roud bluz bend” od Prilep. Abogami i Direktorot na Centarot za kultura, Toni âtleski.Festivalskoto bife dade celosna poddr{ka na raspoloènieto.Ne e ~udo {to nema{e kade da se sedne.


18

O G L E D A L O N A F E S T I V A L O T

44. MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL„VOJDAN ÊRNODRINSKI” – PRILEP

Pokroviteli:

Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija

Sobranie na Op{tina Prilep

Sobranie na MTF:

Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje

Jordan Vitanov - NT J.H.K. Xinot - Veles

Brano \or~ev - Dramski teatar - Skopje

Besfort Idrizi - Albanski teatar - Skopje

Traj~e Kacarov - NUCK “Aco [opov” - Teatar [tip

Atila Klin~e - NU Turski teatar - Skopje

Dragan Maxirov - NUCK “Anton Panov” - Teatar Strumica

Sa{o Ognenovski - NU Naroden teatar - Bitola

Robert Pavlevski - CK “Trajko Prokopiev” - Teatar Kumanovo

Kiril Ristoski - Fakultet za dramski umetnosti - Skopje

Artan Skenderi - Tetovski teatar - Tetovo

Qubomir âdikovski - Teatar za deca i mladi - Skopje

Toni âtleski - Centar za kultura “Marko Cepenkov” -

Teatar “Vojdan êrnodrinski” - Prilep

Izvr{en odbor na MTF:

Senko Velinov - Pretsedatel

Branko \or~ev - ^len

Sa{o Ognenovski - ^len

Robert Pavlevski - ^len

Besfort Idrizi - ^len

Bilten na 44. MTF “VOJDAN ÊRNODRINSKI” - Prilep

Za izdava~ot: Petar Temelkoski

Ureduva - Redakcija: Elizabeta Mitreska, Karolina Micevska,Svetlana Risteska, Karolina Durlo i Qup~o Murgoski

Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska iKarolina Micevska.

Pe~ati: “TIREKS” - Prilep

Makedonski teatarski festival

“VOJDAN ÊRNODRINSKI” - PRILEP

Centar za kultura “Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel.: 048/401-630 ili 425-520

faks: 048/401-631

E-mail: [email protected]

Umetni~ki direktor:

Petar Temelkovski

@iri komisija:Mitko Maxunkov - pisatel

Zijadin Murtezovski - akterIvan Petru{evski - akter

Sekretar na MTF:

Stojan Dam~eski

Tehni~ki sekretar:Qup~o Todorovski

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

Bilten broj 2 - mtf.com.mk · MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN ^ERNODRINSKI” ... 3 -...

Documents

Transcript of Bilten broj 2 - mtf.com.mk · MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL “VOJDAN ^ERNODRINSKI” ... 3 -...