Bilten Broj 2 - mtf.com.mk · izmamni{tvoto, kriminalot, za drugata vo nea, toe e pretstavata Nora...

MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL"V OJ DAN ^ERNODRIN SKI " - PRILEP

BILT EN Br.2

4 6 .4 6 .

10 - 1 6 JUNI 20 1 1

VOJDAN ^ERNODRINSKI

(1875-1951 )

2

46 . MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL "VOJDAN ÊRNODRINSKI" - PRILEP46 .60 godini od upokojuvaweto na Vojdan êrnodrinski

46 .

V OJDAN ÊRN ODRINSKI 060MTF "V OJDAN ÊRN ODRINSKI " 046

Se navr{uvaat 60 godini od smrtta na Vojdan êrnodrinski, patronot na Makedonskiot teatarski

festival!

Makedonskoto mileniumsko teatarsko delo sekoga{ imalo svetli to~ki! Eden od yvezdenite

blesoci, bescenet za Makedonskiot teatarski festival i voop{to za makedonskoto dramsko delo e Vojdan

êrnodrinski.

Ovoj zrak go ~uvame oti ja gree du{ata, gi osvetluva i zacvrstuva korenite na makedonskata

samobitnost!

Dene{niot Festival so pravo e fokusiran na odbeleùvaweto na {eesetgodi{ninata od smrtta na

Vojdan êrnodrinski, na golemiot makedonski teatarxija.

Makedonskiot teatar ima u{te mnogu da go otkriva svojot odnos so patronot na Festivalot.

Vojdan êrnodrinski e osnovata na makedonskiot teatar . Simboli~kiot pratatko na makedonskite

teatarski dejci.

Treba da se otkrijat na~inot ivrskata me|u teatarot na êrnodrinski i teatarot po

êrnodrinski!

Zatoa, megdan za mislewa, diskusii i za zbogatuvawe na makedonskata teatarska istorija ima!

Godina{niov Festival so ~est i gordost mu go posvetuvame na patronot. Ne samo poradi

godi{ninata, tuku da potsetime na vrednostite i korenite vo makedonskoto dramsko tvore{tvo.

Sekoga{ ima prostor za nadgraduvawe, osovremenuvawe, za sozdavawe.

êrnodrinski se vrati doma!

3

46 . 46 . MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL "VOJDAN ÊRNODRINSKI" - PRILEP46 .60 godini od upokojuvaweto na Vojdan êrnodrinski

Kako ja doìvuvavate godina{nava nagrada, {to pretstavuva taa za Vas?

T.I.:

Vie, i pokraj toa {to oficijalno ste “penzioner”, sepak, odli~no im parirate na mladite akteri. Kako uspevate vo toa,od kade ja crpite taa energija?

Hm... Nagradata za ìvotno delo ne moè poinaku da se doìvee, osven kako svoevidnopriznanie za edno minato vreme, za eden vloèn trud. Ostava silen pe~at, predizvikuva golemavozbuda i sozdava stra{en poriv za ponatamo{no “~ekorewe”, nezavisno od vozrasta!

Nagradata mi e u{te pomila, bidej}i ja dobiv vo “paket” so u{te drugi dvajca doajeni votetarskata umenost (Xumerko i Kole), inaku, i moi izvonredno bliski, li~ni prijateli. Nietrojcata sme “grupa” koja dade ogromen pridones vo sozdavaweto na “makedonskiot brend”-“Solunskite patrdii”. Taa pretstava, koja za 45 godini so zadovolstvo e gledana nasekade {irumsvetot, blagodarenie na suptilnosta i ogromnata kreacija- prilepskiot teatar, na koj pripa|am ijas, go dovede do eden vrv, go napravi kamen-temelnik, cvrst temel vrz koj se “gradi” i makedonskiotteatar, voop{to....Zna~i, NAGRADATA, ne ja doìvuvam samo kako svoja, tuku, naprotiv, taa e odsite, od celiot teatar, od site poklonici na teatarskata umetnost. Zatoa tolku sum gord na nea,torèstveno e ~uvstvoto {to vo ovie momenti me preplavuva.

T.I.: Vo sekoja pretstava sum vleguval i vleguvam so ogromna qubov, so seta du{a i srce, vleguvam celiot jas, a toa,veruvajte, nema nikakva vrska so vozrasta. Taa energija koja doa|a od moite pomladi kolegi, ja ~uvstvuvam mnogu li~no, i tokmutoa me pravi “poednakov” so niv. Nema tuka nikakva tajna, gi po~ituvam nivnata mladost, znaewe, energija, qubov i posvetenostkon Teatarot, i toa ne mi e sram da im go priznaam. Za smetka, pak, na toa, tie znaat iskreno da pokaàt deka go cenat moetoiskustvo, no, i mojata silna èlba, da bidam del od niv, da ne bi da im priper~am vo rabotata, da bidam, ako ne ednakov, toga{,

NAGRADA ZA @IVOTNO DELO TRAJÊ IVANOSKI - PEPI, akter

TEATAROT - SO QUBOV I ZASEKOGA[Vo narodniot teatar raboti od 1965 godina. Vo dosega{nata kariera ostavil dlaboki

tragi so svojot anga`man (redoven i vpe~atliv) igraj}i rojli so predznakot glavni,stoèrni... Nastapuval vo dela na doma{nata dramska produkcija, no i vo svetskata

dramaturgija. (Protasov vo "Deca na sonceto", Kreont vo "Antigona", Agaton vo"Naàlena familija", Axi Trajko vo "Begalka", Gor~in vo "Skok preku koà", roljite

vo komediite na Mile Poposki, Kiro vo "Polkovnikot ptica")

4


46 .

G l e d a v m e . . .

P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .

mnogu blisku do niv i do ona {to tie umeat da go izvadat na scenata. Kakoansambl, iako pripa|ame na razli~ni generacii, nie sme mnogu kompaktni,me|u~ove~kite odnosi se odli~ni, na {to moàt da ni pozavidat mnogudrugi. Moèbi, edna od pri~inite {to mnogu vrvni reìseri sakaat darabotat so prilepskiot teatar e tokmu toa {to nie dejstvuvame i rabotimespored onaa: "Eden za site - site za eden, a eden bez drug - nikoj za nikade!"

“Obrazovaniot kadar so koj vo momentov moè navistina gordoda se pofali prilepskiot tetatar se sudira so eden drug, poinakovkarakter na doìvuvawe i pretstavuvawe na tetarskata umetnost. I toa,

spored mene, sosema e vo red. Da se razbereme, jas nemam ni{to protiv alternativniot, moderniot tetatar, toj e neminovnost ijas go prifa}am toa. Iako, ponekoga{, moèbi e i dobro da se vidi onoj “klasi~en” teatar. Eve sega, me potsetivte na edna izrekaod na{iot uvaèn kolega i profesor, Ilija Xuvalekoski. Toj znae{e da kaè: “Jas go sakam teatarot so ~inovi, so spu{tawe ikrevawe na zavesite, so pauzi me|u ~inovite”. I jas velam taka, ama, ako realno se gledaat rabotite, toga{, mora da priznaemedeka kaj nas tetarskiot pazar e mnogu mal i zatoa mladite, obrazovani akteri baraat “ventil” za sebedokaùvawe”, za da jaisfrlaat taa energija od sebe. Tie toa go nao|aat tokmu vo toj, alternativen teatar. Zatoa, go razbiram negovoto postoewe, amislam deka i na tetarskata publika toa ne i pre~i. Eve na primer i “Antica” spa|a tuka, a za samo 7 meseci ima preku 30postavki. Zna~i, nekoj saka da ne gleda i pritoa da uìva vo toa.

Jas ne moàm, vo nitu eden moment da se zamislam sebe si kako “penzionerskite” denovi gi tro{am na igrawe tabla,{ah, karti, ili, sedewe na klupite po parkovite. Mene, teatarot, odnosno anga`manot vo nego e ona {to me odrùva. Ne sakamnikoga{ zaludno na Boga da mu gi kradam denovite. Ne sum jas klasi~en ~ovek {to moè mirno da gi uìva penzionerskitedenovi. Mene mi treba “akcija”, dvièwe. Tokmu zatoa, vo momentov vo pregovori sum za pet novi proekti i so namera sum site dagi prifatam. Sekako, i da gi srabotam kako {to treba.

Naplivot na moderniot, alternativniot tetatar za smetka naklasi~niot, poslednive godini e realnost, od koja o~igledno ne moè,(amoè i ne treba) da se izbega. Koj e va{iot stav ako se ima predvid faktotdeka vie pripa|ate na edna druga generacija akteri, koja, pak za sre}a,odli~no se vklopuva vo sovremenite teatarski tekovi?

Kaj umetnicite voop{to, a osobeno kaj teatarskite rabotnici, klasi~no “penzionirawe” nema. Vie, oficijalno stepenzioner, no, velite deka prodolùvate da rabotite so “polna parea”. Velite deka bez teatarot, ednostavno, ne moète?!

T.I.:

T.I.:

5


G l e d a v m e . . .G l e d a v m e . . .NUCK “Marko Cepenkov”- Teatar “Vojdan êrnodrinski” - Prilep

od Risto KrleReìja: Branko BrezovecMuzika: Marjan Ne}akKoreografija: Kire MiladinoskiIgraa: Viktorija Stepanovska, Marija S. Ilijeska (Suzana Brezovec), AndonJovanoski, Traj~e Ivanoski, Najdo Todeski, Violeta âkarova, Igor Trp~eski,Petar Gorko (Marjan âkmakoski), Dimko Vandeski, Milan Sekuloski,Aleksandar Stepanuleski, Nata{a Naumoska, Katerina âkmakoska, DimitrinaMickoska, Vladimir \or|ijoski, Dimitar \or|ievski, Aleksandar Todeski,Zoran Ivanoski, Dimitar Crcoroski, Nikola Nastoski.

reìser: Za “Antica” sega da se postavi mislam nema drug na~in od ovoj . Dramata e napi{ana vo drugo vreme, nomora da se kaè deka seta energija, siot toj intenzitet, politi~kite i socijalnite odnosi, deneska se aktuelni. Seto toa Krle mnogu dobrogo prenel i zatoa lesno be{e istoto da se prenese i vo pretstavata so tolkava vremenska distanca otkako e napi{ana. Samo pra{awe e kolkumoè i mora toa da se osovremeni. Treba da se izbegne da ne se dobie taa nepotrebna ironija. A vo sekoj slu~aj treba da se zadràt toj patos,taa teìna. Te{ko e da se zadrì staroto, a da prozvu~i kako novo. No Risto Krle mora da se zadrì, da go ima.

akter: Pretstavata se igra 27-mi pat. I ovde pred festivalskata publika se ~uvstvuva istata energija.Odli~no odigravme, publikata vistinski reagira{e za{to igrame pred nea, re~isi o~i v o~i.

akter: Zadovolen sum kako ja odigravme pretstavata, ja ima{e energijata, pretstavata poseduva{e to~nost. Vosekoj slu~aj, ubavo se ~uvstvuvam {to i se oddolùvame na najsoodveten na~in na publikata.

akter: Mislam deka odigravme mnogu dobro. Prv pat gostuvam vo prilepskiotn teatar. Za mene pretstavata enajdobroto. Publikata ja gleda{e vo eden zdiv. Sum igral vo pretstavite na Brezovec i mnogu dobro go poznavam negoviot na~in na rabota.Ovoj princip na postavuvawe na “Antica” za mene e odli~en.

Ve~erva, “Antica” ja gledav po vtor pat... i sega sum siguren deka }e ja gledam i tret, i ~etvrt pat... Navistina mi sedopadna mnogu...

Bitovata drama “Antica”, kako sinonim na makedonskata iskonska nepokornost, prikaàna na ovoj na~in, kako{to ja vidov ve~erva, mislam, deka zboruva mnogu za toa kolku ogromni se aktuelnite mo`nosti na prilepskiot teatar.

Koga dojdov da ja gledam pretstavava, bev so sosema drugi o~ekuvawa... o~ekuvav klasi~na pretstava, sporedklasi~en tekst....no, vidov ne{to sosema novo i neo~ekuvano, ne be{e lo{o.

“Antica”

Branko Brezovec,

Viktorija Stepanovska,

Andon Jovanovski,

Petar Gorko,

Dragan Spiroski:

Daniela Risteska:

Slav~o Dunimagloski:

P r e t s t a v a t a . . .P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .P u b l i k a t a . . .

6


46 .

NU. Naroden teatar Bitolaod Marina Lado,

Reìja: Qup~o \or|ievskiScenografija: Valentin SvetozarevKostimografija: Blagoj MicevskiMuzika: Marjan Ne}akIgraa: Mitko S. Apostolovski, Menka Bojaxieva, Maja Andonovska, Borisôrevski, Ognen Drangovski, Joana Popovska, Julijana Stefanovska, SowaO{avkova, Nikola Proj~evski, Petar SpirovskiMuzi~ki bend Live Five: Jasna Vasilevska, Bojan Kolevski,Aleksandar Talevski

"Obi~na prikazna" e pretstava koja pobuduva dlaboki razmisli; {to pravime, zo{to toa go pravime i kade ne vodi seto toa. Na mnoguednostaven na~in zboruva za smislata na ~ovekovoto postoewe, za zaboravenite vrednosti. Moè da se kaè deka e prikazna za qubovta, zaìvotot, koj ne e samo privilegija na lu|eto, tuku i na ìvotnite. Vo pretstavata qubovta e ponudena odli~no, do bolka dobro raskaàna izatoa pretstavuva potset na zagubenite vrednosti i bara od nas dlaboko da razmislime {to pravime.

reìser: "Obi~na prikazna" - zatoa {to sakav na nekoj ednostaven na~in, na ednostaven jazik da i se obratam napublikata. Moèbi ima i dimenzija na pou~nost. Vreme e za vakov tip na pretstavi, zatoa {to e o~igledno deka se oddale~ivme od tievrednosti za koi ima smisla da se ìvee. Pretstavata pulsira direktno, konkretno, so neizmerna toplina, emocionalnost i otvorenost konpublikata. Zadovolen sum kako komunicira{e so prilepskata publika. Zatoa i se odlu~iv da ja rabotam na mala scena.

akter: Sre}ni sme po sekoja izvedba na pretstavata. Nekako e tolku na{a oti pominavme ubav proces na rabota.Kade i da ja igrame, ja igrame odli~no. Mnogu e topla i ednostavna. So ogled na toa {to nekoi vrednosti vo dene{nicata se zagubeni,pretstavata se obiduva da ne potseti na niv.

akter: Sekoga{vo Prilep ubavo pominuvame. Pretstavata e emotivna, da ne re~am srceparatelna. Odli~no sepretstavivme. Na nekoj na~in te{ko be{e da se prenese na scena taa emocionalnost, da ja iskaème ~istinata i naivnosta vo ~ovekot.

akter: Prilep~ani znaat {to e ubava i dobra pretstava, barem jas dobro toa go znam, po dolgite godini prisustvo naFestivalot. Pretstavata }e i ostane vo se}avawe na publikata. Vo pretstavata ne e vo pra{aweto {to mislat lu|eto za ìvotnite, tuku{to mislat ìvotnite za lu|eto. Toa e prikaznata vo "Obi~na prikazna". Potrebni bea mnogu emocii da se dolovi koncepcijata nareìserot.

Nikola Koleski - "Obi~na prikazna" e pretstava koja na lesen i ednostaven na~in ni go dolovuva ìvotot, od ra|aweto do smrtta. Odra|awe na deteto, pa i na ìvotnoto i ne potsetuva na vrednostite.

Violeta - Voodu{evena sum od pretstavata. @ivotna prikazna raskaàna ednostavno. Nemam zborovi. Ubavo iznenaduvawe nipriredija od bitolskiot teatar.

- Ostanav bez zborovi. Trognata sum od ubavata prikazna koja ni ja dolovija akterite na bitolskiot teatar. Sekoja im ~est.

"OBI^NAPRIKAZNA"

Qup~o \or|ievski,

Maja Andonovska,

Ognen Drangovski,

Boris ôrevski,

G l e d a v m e . . .G l e d a v m e . . .


P u b l i k a t a . . .P u b l i k a t a . . .P u b l i k a t a . . .

G l e d a v m e . . .


7


G l e d a v m e . . .


P u b l i k a t a . . .

NUCK "J.H.K Xinot" - Teatar Velesod Henrik Ibzen

Reìja: Nikola RistovIgraa: Keti Borisovska, Maja Nastevska - Qutkov, Zorica Pan~i}, Samoil Stojanovski,Edmond Sotir iAleksandar \eor|iev

Koga ìvotot se ìvee so drugoto jas vo nas, koga se obiduvame sebe si i okolinata da gizalaùvame i smetame deka ume{no i uspe{no ja igrama ulogata na kukli~ka vo ìvotot, koja eslatka, ubava i mila, i sekoj ja saka, toga{ stradawata se najgolemi. Pretstava za lagata, zaizmamni{tvoto, kriminalot, za drugata vo nea, toe e pretstavata Nora po tekstot na HenrikIbzen. Vtemeluvaj}i go dejstvieto pred s# vrz tekstot, Nora e klasika koja se dviì poleka,

napati i ma~no, za da se naglasi sekoe dejstvie, sekoja faza, do kulminacija, za raspletot sepak da se, nayira, da bide tuka, no sepak daleku.reìser: Nora e klasi~en, dolg tekst. Skratuvavme za da ja doneseme poslednava varijanta. Sepak pove}e ne moè{e,

bidej}i }e se zagubea mnogu va`ni elementi koi ja gradat pretstavata. Zadovolen sum od sorabotkata so akterite. Celiot proces te~e{evozbudlivo i to~no. A i pretstavata ja odigraa odli~no Imate prekrasna publika, podisciplinirana publika ne sum videl. No, toa e najverojatnoporadi tradicijata na Festivalot. Naviknati se da gledaat klasi~ni pretstavi i da gi izdràt, {to e retkost kaj nas.

akter: Nora ne bi moèla da se objasni vo dva-tri zbora. Najgolemata nagrada e {to voop{to ja dobiv ulogata na Nora.Bogatstvo e i nekoga{ mislam be{e i bo`ja rabota da se dobie takov lik. Nora sodrì s# {to moè da sodrì eden ènski lik. Se pronao|am. Napo~etok se obiduvav, od aspek na Keti, kako ~ovek, da ja pronajdam Nora. No, kolku pove}e ja igram, tolku pove}e razbiram deka Nora ve}e se igra somene. Dodeka ja podgotvuvavme pretstavata bev optovarena so likot na Nora. Denono}no razmisluvav i znaev deka e golem zalak. Sakav da jaopravdam doverba pred reìserot i kolegite. Na po~etokot malku mi be{e strav zatoa {to ima{e golem molk od publikata. Po aplauzot razbravdeka e vo red. Vnatre{noto ~uvstvo na akterot e sekoga{ vo red. Samo da go izgovori{ tekstot, go ima{ likot na Nora. Cel ìvot }e ja pametamulogata na Nora - najgolemiot dar.

akter: Pretstavata e na repertoarot tri meseci. Dobro e uigrana i vo Prilep odigravme precizno. Reakcijata napublikata be{e prijatna. Dodeka igrame ne razmisluvame za nagradi, tuku da go dademe maksimumot vo kreacijata na ulogata. Zadovolstvo e {toimame mo`nost da pokaème so kakov akterski potencijal raspolaga vele{kiot teatar, so solidna tradicija. Ne sum vele{anec, a ve}e osumgodini stojam zad vele{kiot teatar. So investicijata za gradba na teatarot, se sozdava mo`nost i za doekipirawe. ]e imame ambient da ponudimepointeresni naslovi, iako i sega rabotime so polna parea.

- Ne moàm sega vedna{da gi sredam vpe~atocite, moèbi podocna.- Dobra pretstava, ona {to mi se dopadna e toa {to e pou~na pred s#.- Me voodu{evi na~inot na prikaùvawe na dejstvoto.- Iskreno ne mi se dopadna pretstavata, moèlo mnogu podobro da se sraboti. Delata na Ibzen, se sosema suptilni, mnogu porealno go

opi{uvaat negativnoto.- Tekst voobi~aen, vpe~atocite se odli~ni.

"NORA"

Nikola Ristov,

Keti Borisovska,

Samoil Stojanovski,




8


46 .

Turski teatar - Skopjeod Rolan [imelfenig

Reìja: Slobodan UnkovskiScenografija i kostimografija:Aleksandar No{palIgraat: Taner Sulejman, Osman Ali, Fatima Mansur, Zubejde Selimovska, NesrinTair,Suzan Akbelge, Biljana Jovanovska,, Selpin Kerim, neat Ali, Erman [aban,Aksel Mehmet.

Pretstavata “Arapska no}” e prikazna za ~ovekot, daleku od sebe, vturnat vodrugi prostori isprepletena so pra{aweto dali se ottu|il. Pomladata akterskaekipa na turksiot teatar, spored reìserskata koncepcija, navidum stati~no, so mnogu emocii ja raskaùva{e prikaznata za ~ovekot vo drugazemja.

direktor na Turski teatar: Mislam deka so godini Turskiot teatar stekna prekrasna publika na Festivalot. Toa i ve~ervase dokaà. Na vistinskite umetnici sekoga{ im se aplaudira. Godinava Turskiot teatar na Festivalot dojde so pretstava po tekst od sovremengermanski avtor koj vo Evropa mnogu ~esto se igra. Razgledavme nekolku negovi teksta pred da ja po~neme pretstavata i se re{ivme tokmu za“Arapska no}”. Mladata akterska ekipa nosi nov potencijal, nova energija i milo mi e {to rabotime ne{to sovremeno. A, sekako deka tuka e imajstorot na reìjata Slobodan Unkovski koj vo posledno vreme ne rabotel vo Makedonija i posebno zadovolstvo mi e {to ja ostvarivmesorabotkata. U{te pove}e {to del od taa sorabotka e so mladite akteri koi {totuku zavr{ileAkademija.

akter: Kako minatogodi{en dobitnik na nagradata za mlad akter na Festivalot, ja imav, bi rekol obvrskata da go potvrdammojot visoko ocenet akterski nastap na scenata. Zatoa bev povozbuden. Imav “baga`” koj treba{e da se nosi so lanskoto priznanie i da se ~uva, dase potvrdi. A kaj del od publikata se vide deka poinaku reagira na ovoj koncep na teatarot. Nema{e klasi~n akcija na scenata, pa nekoi i izlegoa.No ovaa pretstava e takva i jas sum zadovolen od nastapot. Odigravme odli~no.

akterka: Ovaa pretstava e poinakva od se {to sme rabotele. Imavme pet razli~ni viduvawa na pet likovi za edna ista slu~ka.U{te od premierata stignuvaa pozitivni i negativni reakcii. Pozitivnite doa|aat od lu|eto koi go razbiraat toa deka moè da se igra na scena i“stati~no”, a sepak prikaznata da vrie od emocii, a negativnite reakcii doa|at od lu|eto koi vo teatarot sakaat da gledaat samo akcija, tr~awe.Ovde vo pretstavata toa go nema. Publikata be{e interesna, imav ~uvstvo deka o~ekuva{e da vidi koga }e se razdviìme.

akter: Ova e mnogu netipi~na pretstava. Duri e alternativna. Dosega nemam gledano vo Makedonija vakva pretstava imilo mi e {to im prezentiravme na lu|eto eden poinakov teatar.Akterski e pote{ko da se odigra za{to celo vreme sme na otvoreno i nema koj dane “spasi” ako zgre{ime. Prv pat sorabotuvam so Unkovski i zadovolstvo mi e. Sekoga{e posebno da se igra za festivalska publika.

Jas sum vqubenik vo teatarot i tetatarskata umetnost, ama, ve~erva nekako ne moèv da se najdam sebe si vo ovaapretstava. Moèbi i poradi toa {to, po navika, od Turskiot teatar, sekoga{o~ekuvam kvalitetni pretstavi. Ne velam deka “Arapska no}” ne edobra pretstava, no o~ekuvav ne{to pove}e.

Solidna pretstava. Zadovolen sum od ona {to go vodov ve~erva. ”Arapaska no}” e moèbi malku pofilozofska postanovka,koja bara pogolema skoncentriranost na publikata.

“Arapska no}”

Atila Klin~e,

Osman Ali,

Nesrim Tair,

Biljana Jovanovska,

Dejan Mir~eski:

Dime Simeski:




G l e d a v m e . . .

9


G l e d a v m e . . .


P u b l i k a t a . . .

Dom na kultura "Grigor Prli~ev" - Teatar Ohridod Semjuel Beket

Reìser: Gradimir Goer

Koga si porazli~en od drugite, koga ne moè{ da go pravi{ ona {to na site okolu tebe im pretstavuva sekojdnevie, toga{ìvee{ vo crn, mra~en svet. I toga{ koga s# okolu e temno i sivo, koga ne moè{ da tr~a{ i skoka{ kako i drugite, toga{sebepoznavaweto e najgolemo. No, toga{, koga tagata i mra~nite ta`ni ~uvstva se opsesija i sekojdnevie, se otkrivaat sre}ata,radosta i nade`ta za ìvotot. Kako da se pronajdat sre}nite denovi? Tokmu potragata po sre}nite denovi e pretstavena vobeketoviot tekst, koj, pred s#, e za potragata prvenstveno po ènsata sre}a.

akter: Sre}nite denovi spored Beket se silna provokacija, pred s#, potraga po edna golema, vistinskadinamika, dimenzija na nesvesnoto, osobeno od ènskata strana. Sre}nite denovi moète da gi najdete, ako ~ovek dojde do sebe.Pretstavata na ohridskiot teatar prakti~no e pretstava od ciklusot pred da se formira teatarot, pokraj "Valkani prikazani","Verona, Veron" i "Evropa" vo reìja na Sofija Risteska i mnogu drugi koi bea edna repertoarska politika za da moè da sepokaè kvalitetot na artistite i tehnikakata, da moè da bide ona {to e denes, profesionalen ohridski teatar.

akter: Beket gi sogoluva rabotite do nivnata su{tina, bez da se obiduva da i se dopadne i da jazabavuva publikata, taka {to sekoga{ e malku teòk da se vospriemi, no zboruva za su{tinata na ìvotot so negovata esencija.

NUCK "Aco [opov" - [tipod grupa avtori, reìja Sofija Ristevska

Igraa: Elica Areva, Valentina \or|ievska, An|elka Arsova, MarijaMin~eva, MilordaAngelov i Pece Ristevki

"SRE]NI DENOVI"

Goran Stojanosoki,

Jasmina Bilalovi},

"Svekrva"


10


46 .

Nau~na tribina: "Selektirani se}avawa êrnodrinski - 60 godini otposle"

Vo ramkite na 46 MTF "Vojdan êrndorinski" deneska se odrà tribina natema "Selektirani se}avawa êrnodrinski - 60 godini otposle", na koja pove}e-mina u~esnici gi iznesoa svoite stavovi i gledi{ta.

Mnogu e vozbudliv i epohalen porivot na eden na{tvorec da mu bide tatkovinata, i od zad granicata nadvor, od toga{nite amdini-strativni granici, da go so~uva na{eto tvore{tvo vo sebe kako koùrec {to goneguva svilenoto bube, qubovta kon tatkovinata i kon tvore{tvoto. Makedonijai makedonskiot teatar vo svoeto dolgo postoewe, sekoga{ imale svetla to~ka odkoja se izla~uvale spektakularni znakovi vo forma na svideteli za ve~nosta navremeto. Takva svetla to~ka {to go ozna~i svoeto vreme i ni go ostavi da gonadograduvame kako doblest, kako amanet i odgovornost e na{iot êrnodrinski.Zatoa qubomorno go doìvuvame negovoto tvore{tvo kako revnosen dar, kako{kolkata svojot biser. Zatoa ova izdanie na Festivalot mu go posvetivme nemu,na êrnodrinski. Ima edna izreka koja veli "{to napravivme, {to vie }enapravite za zemjata." Toa e kaàno pred pove}e vekovi, go ima od "Otelo", voposlednite stihovi pred da umre: "Odete i ni{to ne uveli~uvajte, kaète {tobilo, sum storil ne{to za Venecija i taa znae". Toj stih mi e osnova za moetoodnesuvawe. êrnodrinski stori ne{to za Makeodnija i radosni sme {toMakedonija znae za toa, znae da go ceni.

uvodni~ar: Tribinata ima za cel od nau~en aspekt da elaborira nekolku klu~ni toposi povrzani so negovatateatarska poetika i praktika. Vo duhot na sovremenite teatrolo{ki iskustva, koi go pozicioniraat teatarot kako mesto na memorija, ovaanau~na tribina }e dade odgovor na nekolku va`ni pozicii za poetikata i praktikata na Vojdan êrnodrinski vo kontekst na dene{niotteatar.

Prvoto pra{awe {to se postavuva e kako makedonskiot teatar, voop{to go ~uva nasledstvoto na êrnodrinski? Za taa cel prviottemat za diskusija na tribinata e Makedonskiot teatar i na êrnodrinski. Pra{awa na koi treba da se odgovori se: Dalimakedonskiot teatar ima strategija i koncept za ~uvawe na nasledstvoto na êrnodrinski i kako go iskoristuva? Dali makedonskiotteatar, posebno reìserite i umetni~kite direktori na teatrite sozdavaat repertoarska programa imaj}i go predvid nasledstvoto naêrnodrinski? I kolku, konkretno, se koristi za~uvaniot materijal i kolku se otkrivaat novi momenti od negoviot golem teatarskianga`man?

Vtorata zna~ajna problemska to~ka e privatnata memorija, onaa vo kontekst na teatarskata i na~inot na koj taa se iskoristuva voteatarski celi. Pra{awa na koi treba da se odgovori se: Dali se ~uvaat privatnite materijali na êrnodrinski i kako tie se koristat?Kolku li~nata biografija vlijae na tvore~kata? Intimnata istorija na êrnodrinski i nejzinata relevancija za teatarskiot opus ipraksis.

Tretiot topos e na~inot na koj se reciklira negoviot dramatolo{ki i dramski materijal. Za taa cel, toj moè da se imenuva kakoDeseminacija, reciklaà i resemantizacija na na êrnodrinski. Na koj na~in makedonskata teatarska praktika ja resozdava

Petar Temelkovski:

D-r Ana Stojanoska,

nasledstvoto

nasledstvoto

11


poetikata na êrnodrinski? Dali samo so reciklaà moè da se referira na istata? Koi makedonski dramski avtori i reìseri jakoristat dramatikata na êrnodrinski za deseminacija i na koj na~in?

Teatarot mora seriozno da gi koristi pridobivkite na svoite prethodnici i da gi vmreùva vo sovremenite sesvetski teatarskitrendovi.

docent na Univerzitetot ESRA zboruva{e za angaìranosta i aktuelnosta na dramskite tekstovi naêrnodrinski, me|u drugoto re~e deka teatarskiot prostor e megdan za analiza i ocenuvawe na ~ove~kite postapki. Pri toa, gleda~ite nese samo nemi nabquduva~i, tuku i aktivni sou~esnici.

- Tie go gubat svoeto Jas i se identifikuvaat ne so toa kako nekoj drug gleda, tuku so ona {to navistina se tie samite... Kakoavtenti~ni istoriski svedo{tva - tie se dokazi za eden izminat revolucioneren pat, za svesta i sovesta na Makedoncite vo migracija, zazdruùvawata i zdruènijata, za konkurencijata, karierizmot, netrpelivosta, za li~nite interesi, borbata za vlast, diskreditiraweto nadugi sobra}a i sli~no. Vojdan êrnodrinski e vistinski i soliden hroni~ar na svoeto vreme, so reljefen izraz na osobinite i karakteritena glavnite i najkarakteristi~ni dramski protagonisti, a negoviot pisatelski anga`man ne samo {to e evidenten, tuku e mo{ne zna~aen inemenliv, provokativen , dragocen i se u{e aktuelen.

dramski avtor: - Sekoga{ koga }e prijdam kon biografskite podatoci na li~nosta, sakam da najdam podatoci koi dosega ne se zabeleàni i ne dobile javnosta. [tipskiot teatar ja napravi "Makedonska emigracija" koja ne be{e postavena nikade. Potoa,otkako nie ja insceniravme, povtorno nikoj ne se zafati i pokraj toa {to }e kaème za delata na êrnodrinski deka bile pi{uvani zascena. êrnodrinski pedantno vodel statistika i ja informiral javnosta za odigrani pretstavi ili za brojot na inscenacii. Vo 1907 godina}e re~e deka se odigrani 1 000 pretstavi. Toa go naveduva êrndorinski da misli deka e dramski avtor. Vo 1903g. êrndoriski }e pro~ita voeden vesnik deka ,,toa i toa,, se slu~uva so nekoja Cveta i toj potoa napi{al piesa. Piesata moral da ja napi{e oti pred da po~ne da ja pi{uva,ve}e zakaàle nejzina izvedba. Vo edna takva situacija i site onie koi se zanimavaat so pi{uvawe, nikoj ne pi{uva za ne{to {to treba da

bide izvedeno toga{. Vo vremeto na pi{uvaweto ne se nosel so svojata kreativnamo}, tuku so podatocite koi gi dobival od statijata vo vesnikot i od ona {to goznael kako nem nabquduva~ na nastanite vo toa vreme. Vo ona {to go napi{al, niebarame dramsko dejstvie, za mene êrndorinski napi{al edno primeneto delo,koe trebalo brzo da najde primena na scenata. Spored mene jas bi se zadràl nastavot na Ilija Mil~in koj luto }e napi{e: "Dosta, êrnodrinski ostavete go vokontekst i ne vadete go nadvor od taa situacija zo{to i toj ne bi bil sre}en".êrndorinski ne se pojavuva vo toj stepen kako {to se pojavuva vo makedonskakrvava svadba.

teatarski kriti~ar: - Vo moeto se}avawe se nekolkuizvedbi na "Makedonska krvava svadba, koi imaa svoe mesto vo teatarskatamemorija na Makednija. ]e ja spomnam poslednata izvedba, zasega, na pretstavata"Makedonska krvava svdba" so visoko mesto vo memorijata na teatarot, kakopretstava koja go smeni kodot na ~itawe na êrndorinski na scenata. Toa e"Makedonska krvava svadba" na reìserot Qup~o \or|ievski na bitolskiot

M-r Hristo Petreski,

Traj~e Kacarov,

Liljana Mazova,


12


46 .

teatar, odigrana vo 1999 godina, vo ramkite na ~estvuvaweto na sto godini od prvata izvedba na tekstot vo Sofija vo 1900 godina. Taapretstava be{e sosema nov odnos, nov na~in na tolkuvawe i na izvedba na "Makedonska krvava svadba" i voop{to na scenskoto ~itawe mnamakedonskoto dramsko nasledstvo... Noviot reìserski pro~it na starite drami i scenskiot jazik so koi toj niv gi gradi, ja potvrdijauniverzalnosta na temite. U{te pove}e niz simbolite tie ostavruvaa komunikacija vo koja ne be{e pove}e biten zborot, tuku simbolot,znakot, koi se prepoznatlvi za gleda~ot, vo sekoe vreme i bilo kade. Ovaa pretstava be{e kako krik po svetlinata, po vistinata. Go najdekluot za ~esta i za borbenosta so koja taa moè da se odbrani.

profesor: - Fenomenot êrnodrinski, koj so celokupnata svoja pojava i delo, {to se neodvoiva celina, pretstavuvanarativ, rememoriziran vo delata na pove}e sovremeni dramski avtori... Vo periodot na postmodernata, aktuelna e remomemorizacijata nalikot i deloto na êrnodrinski. Se raboti za " se vra}a doma" od Goran Stefanovski "Balkanot ne e mrtov" od DejanDukovski i Spiro Pir~ev - Caro od Sa{ko Nasev, koi go koristat kako literaturna predlo{ka vrz koja gi gradat svoitetekstovi, no so edna razlika, dodeka za Dukovski i Nasev pojdovna to~ka pretstavuvaat samite dela na , kaj Stefanovski toa esamiot . Zo{to êrnodrinski? Zatoa {to toj so negovata pojava, so celokupnata politi~ka, umetni~ka/teatarska dejnost zaMakedoncite dobiva zna~ewe na golem narativ.... Tekstovite na ovie avtori preku dijalog so tradicijata, realiziran kako igra nafaktografijata i imaginacijaa, na citatot, na originalen na~in go vra}aat deloto na êrnodrisnki povtorno doma, vo eden promenet svet,koj na nov na~in ja doìvuva svojata istorija, koj na nov na~in komunicira so nea, bez patetika, so primena na ironi~niot kod so koj serazobli~uva oficijalnata istorija, no sekako so svest deka toa minato obvrzuva.

teatarski kriti~ar, se potseti na nekolku pretstavi, me|u koi "Fak ju" koja se rodila kako logi~noprodolènie na edna struja na krajot na osumdesettite i po~etokot na devedesettite godini od minatiot vek.

- "Fak ju" svojata prva premiera ja ima na FDU vo 1995 godina. Pate{estvieto zapo~nuva kako ispit po reìja od treta godina naIskra Stojkovska. Sama ja pravi strukturata na dramskata predlo{ka koja se sostoi od sceni od "Makedonska krvava svadba" i stihovi odzbirkata amerikanska andegraund poezija "Fak ju". Vo tekstot sledat likovite na êrnodrinski vo razli~ni vremenski konteksti. Samopet lika se nositeli na dejstvieto. Dva ov~ara i Krsta i Petkana se pojavuvat so kratki sceni, no kako senki gi igraat istite akteri. Istiteakteri gi igraat i drugite likovi {to se pojavuvaat kako intervencija na avtorkata, reìserkata, kako {to se kriti~arite i pisatelot,odnosno spikerot. Vo tekot na procesot se pridruùvaat svira~ na kaval i u{te eden lik, koj vleguva kako senkata na Cveta, Petkana i ednaanamka. ..

, akter i reìser: - Vo 2002 godina bev pretsedatel na sindikatot i bev {okiran od ~inot {to se slu~i i {to go izgubivmeova {to go slavime, bev protiv institucionalnoto ukinuvawe na teatarot "Vojdan êrnodrinski" i bev edinstven {to izreagirav. Gospomnuvam ova so nade` deka }e se ispravi taa su{testvena gre{ka. Blagodarenie na Festivalot e za~uvano imeto koe deklarativno stoi naplakatite od teatarot.

Nada Petkovska,

Aleksandra Bo{koska,

IgorTrp~e

êrnodrinskiêrnodrinski

êrnodrinskiêrnodrinski


TEATAROT I NOVITE FORMID- rAna Stojanoska ja najavi temata na tribinata za idnata godina. Toa e "Teatarot i novite formi".- Toa }e bide seriozen nau~en simpozium za sledniot Festival odnosno kako makedonskiot teatar se nosi so novite

mediumi, so novite dramski avtori, so noviot na~in na izrazuvawe vo teatarot - re~e Stojanoska.

13


Kako go ~uvstvuvate vleguvaweto vo “semejstvoto” na profesionalni teatri vo Makedonija odnosno vofestivalot koj treba da gi vrednuva najdobrite godi{ni ostvaruvawa?

G.S.:

Ovaa godina nastapuvate vo pridru`nata programa. Sekako toa ne zna~i diskreditirawe. Kakvi se prvitevpe~atoci?

Ministerstvoto re~e “da”, a koi se argumentite na stranata na ohridskiot teatar za negovotosu{testvuvawe?

Mnogu ve obvrzuva statusot. Koja e Va{ata vizija za ponatamu?

Ohrid go ima presti`niot Ohridski festival na koj se igraat i teatarski pretstavi. Dali ohridskata publika uspea da se izgradi?

ûvstvoto e neizmerno, toa e tolkava sre}a {to po 57 godini, Ohrid za prv pat dobiva profesionalenteatar. Potegot koj e napraven od strana na Ministerstvoto za kultura, e istoriski ~in zatoa {to Ohrid ne samo{to zasluùva kako mesto koe e kulturen bastion na Makedonija, tuku i ekipata koja dolgi 18 godini se bore{e dase napravi toj teatar. Da se bide vo semejstvoto na profesionalni teatrite, vo felata na profesionalnotovistinsko teatarsko ìveewe e ekstremno zadovolstvo.

Entuzijazmot e mnogu golem. Celata ekipa od 6 akteri e multitaskingekipa koja raboti i svetlo i tehnika, barem za po~etok. Do 2012 godina se nadevam deka kapacitetite vo Centarot za kultura }e se podobrat i voslednata godina mislam deka }e se dobie bazi~no nivo za da moàt da se pravat viskokvalitni teatarski pretstavi.

G.S.:

G.S.:

G.S.:

G.S.:

Toa e dobar ~in na prifa}awe na teatarot vo negovata mladost. Pokraj toa treba da se zapazat ikriteriumite na Festivalot. Nie ne uspeavme da ja napravime premierata do krajot na april bidej}i toga{zapo~navme so rabota.

Imame prostor, donacija vo kompletno osvetluvawe i ozvu~uvawe, diplomirani akteri. Toa be{edovolno ministerstvoto da ja donese taa odluka da se napravi teatar. Imavme repertoar vo Ohrid, minatata

godina imavme pet premieri {to e na nivo na eden profesionalen teatar.

Vo osnova, najva`na rabota za na{iot teatar e sozdavawe, kreirawe publika i razvivawe. Na{ata programa vo prvite dve godini }ebide sozdavawe pretstavi atraktivni za publikata za da moè da go odrùvame kontinuitetot.

Ohridskata publika ima dovolno visok kriterium za razbirawe na kvalitetot na teatarot, no za àl nema{e kontinuitet. Ohridskoleto po~nuva i zavr{uva vo mesec i polovina, a potoa vo Ohrid ìvata kultura, posebno teatarskata, be{e vo edna hibernacija. Od sredinata naseptemvri da zapo~name so repertoar od tri premieri. Vo po~etok na juli e pretstavata “Idimi dojdimi” ili “Ni vamu ni tamu”, a vo sredinata naavgust e premierata na “Buvo misteriozo” vo reìja na Dejan Damjanovski.

Ohridski teatar: Dobredojde na FestivalotGoran Stojanoski, rakovoditel na Ohridskiot teatar

NA[ATA MISIJA E SOZDAVAWE I GRADEWE PUBLIKA

Na festivalot za prv pat gostuva dramaturgot od Hrvatska i gi sreduva svoite vpe~atocite: -Prv pat sum, voop{to voMakedonija i prvata pretstava {to ja gledav na festivalot e “Antica”. Mora da kaàm deka celosno ne go razbiram jazikot, no toa mi gonadomestija scenskata izvedba i audiodelot. Toa be{e dovolno jasno za da ja sledam glavnata linija na prikaznata. A {to se odnesuva doFestivalot, mnogu raboti ne znam, no osnovnoto mi e poznato deka e so dolga tradicija, 46-ti e po red, vi doa|aat mnogu gosti i od stranstvo.Ostanuvam do ponedelnik i }e gledam u{te edna pretstava.

Dijana Mehek

14


46 .

A T M O S F E R A . . .

Od posetata na Manastirot Sv. Ilija vo Mariovo.Gostite i doma}inite na Festivalot znaeja kako da u`ivaat

vo nepovtorliviot ambient.

Festivalska `urka i za gosti i za doma}ini.Pregratkite sekoga{ zna~at: mnogu mi e milo {to te gledam.

U{te ako nekoj Vi zapee na uvce vpe~atokot e kompleten.

15


PONEDELNIK, 13 juni

VTORNIK, 14 juni

SREDA, 15 juni

19.30 ~asot - NT"Vojdan êrnodrinski"Albanski teatar

od Anui, reìja Nata{a Poplavska

22.00 ~asot - CK"Marko Cepenkov"Mal dramski teatar

od Goce Smilevski, reìja Zoja Buzalkovska

24.00 ~asot - NT"Vojdan êrnodrinski"FDU Skopje

od Horvatdiplomska pretstava po akterska igra vo klasata na Vlado

Cvetanovski i Mimi Tanevska

12.00 ~asot - Scena 105 na CK "Marko Cepenkov"proekcija na filmot

19.00 ~asot - NT"Vojdan êrnodrinski"Teatar Kumanovo

od Gurnejreìja na Dragana Milo{evski - Popova

21.00 ~asot - CK"Marko Cepenkov"MNT- Skopje

od Dostoevski, reìja Zlatko Slavenski

22.00 ~asot - scena vo dvorot na crkvata Sv. Nikola vo Varo{Kulturen centar"Skrb i uteha"

od Tihomir Stojanovskireìja Stra{ko Milo{evski

24.00 - NT"Vojdan êrnodrinski"FDU - Skopje

od Juxin O' Nildiplomska pretstava po akterska igra vo klasata na

Eqesa Kaso

12.00 ~asot - Scena 105Promocija na trite dramski tekstovi od konkursot na MNT

19.30 ~asot - NT "Vojdan êrnodrinski"Dramski teatar - Skopje

od Qubi{a Georgievskireìja Vladlen Aleksandrov

22.00 ~asot- CK"Marko Cepenkov"Teatar Strumica

od G. Gorinreìja Nenad Vitanov

24.00 ~asot - NT "Vojdan êrnodrinski"Avstralisko makeodnski teatar od Sidnej

od Nancu i D.Risteskireìja Stefo Nancu

24.00 ~asot - CK "Marko Cepenkov"ESRA Skopje

od Hristo Boj~evdiplomska pretstava po akterska igra vo klasata na

m-r Robert Veqanovski

"Orkestar"

"Spinoza"

"Don @uan se vra}a od vojna"

"Makedonska krvava svadba"

"Silvija"

"Besovi"

"Xamalari - Dionis"

"Dolgo patuvawe vo no}ta"

"Genocid 21"

"Vistinskiot Minhauzen"

"MR Balkan"

"Orkestar Titanik"

] E G L E D A T E . . .

16


O G L E D A L O N A F E S T I V A L O T

46. MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL„VOJDAN ÊRNODRINSKI” – PRILEP

Pokroviteli:

Sobranie na MTF:

Izvr{en odbor na MTF:

Umetni~ki direktor:

@iri komisija:

Sekretar na MTF:

Tehni~ki sekretar:

Za izdava~ot:Urednici na Biltenot:

Fotografii:

“VOJDAN ÊRNODRINSKI” - PRILEP

Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija

Sobranie na Op{tina Prilep

Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - SkopjeJordan Vitanov - Teatar Veles

Branko \or~ev - Dramski teatar - SkopjeAdem Karaga - Albanski teatar - Skopje

Traj~e Kacarov - Teatar [tipAtila Klin~e - Turski teatar - Skopje

Dragan Maxirov - Teatar StrumicaPetar Mir~evski - Naroden teatar - Bitola

Robert Pavleski - Teatar KumanovoKiril Ristoski - Fakultet za dramski umetnosti - Skopje

Valentin Svetozarev - Naroden teatar - BitolaArtan Skenderi - Tetovski teatar - Tetovo

Toni âtleski - Teatar Prilep

Senko Velinov - PretsedatelBranko \or~ev - ^lenAdem Karaga - ^len

Jordan Vitanov - ^lenValentin Svetozarev - ^len

Petar Temelkovski

Vebi KerimiLiljana MazovaPetar Mir~eski

Stojan Dam~eski

Qup~o Todorovski

Bilten na 46. MTF“VOJDAN ÊRNODRINSKI” - Prilep

Petar TemelkoskiElizabeta Mitreska, Karolina

Micevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo iQup~o Murgoski

Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska iKarolina Micevska.

Pe~ati: “TIREKS” - PrilepMakedonski teatarski festival

NU Centar za kultura “Marko Cepenkov”7500 Prilep

tel.: 048/401-630 ili 425-520faks: 048/401-631

E-mail: [email protected], [email protected]

www.mtf.com.mk

Bilten Broj 2 - mtf.com.mk · izmamni{tvoto, kriminalot, za drugata vo nea, toe e pretstavata Nora...

Documents

Transcript of Bilten Broj 2 - mtf.com.mk · izmamni{tvoto, kriminalot, za drugata vo nea, toe e pretstavata Nora...