Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1...wasloto za gotvewe “Flopiol” i ekskluzivni sponzopi na...

Spisanieto e finansiski poddpàno od [vedskata agen ci ja zawe|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i od di pektno ppe -ne suvawe na iskustvata i znaewata od fapwepite vo [vedska nafapwepite vo Makedonija ppeku ppoektot Poddp{ka na zew -jodelskite zdpuènija vo Re pub lika Makedonija - SFARM.

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i evo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi voRepublika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kakoopganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi -bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanieza zewjodelstvo i pupalen pazvoj.

Moja zemjanoewvpi 2008

Izdava~:Fedepacija na fapwepitevo Republika Makedonija Yl. Ligo Mixajlovskibp.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 e- mail: [email protected]

Bpoj na `-swetka: 210-0570486301-53Banka dep.: NLB Tutunska Banka

Menaxer i glaven i odgovoren urednikRenata [email protected]

Urednik Todop Stoj~evski [email protected]

MarketingBlagoj~e [email protected]

Antoaneta [email protected]

Izvr{en direktorTpajan [email protected]

Lektor:Vepica Nedelkoska

Preveduva~iSowa Kitanovska, Edita Ja{api

Novinari: Monika Taleska

Stru~ni sorabotnici:Ppof. d-p Qup~o MixajlovPpof. d-p Xpisula Kippijanovska

Sorabotnici:Sowa TpajkovaNediw KasawiNakil EleziSavka MapkudovaMagdalena BlaèvskaPan~e Lokvenec

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje

Pe~ati: Ppopoint - Skopje

@enata - powa` i od wa`!

Da ne Ve zbuni naslovot na ova obpa}awe: ova wibe{e upateno wene, zatoa {to go odpàv zbopot, da-den pped nekolku weseci,od eden gospodin kogo wno-gu go po~ituvaw. Moèbi i zatoa go sfativ kako kow-pliwent i sakaw da go spodelaw so u{te wnogu ̀ enikoi go zasluùvaat toa, vo ~est na Me|unapodniotden na pupalnata ̀ ena, 15 oktowvpi, koj ppvpat gopposlavivwe godinava vo Laàni, ppilepsko.

Deka e powa ̀i od wa ̀bi pekla za Kiweta [aba-novi}od Laàni,~ija ppikazna dlaboko we tpognuva sekoga{ koga }e ja slu{naw.Koga wi paskaùva{e kako ̀ enite od nejzinoto selo pe{ile da pegistpipa-at koopepativa za sobipawe wleko za da zapabotuvaat i da woàt da si gi so-bepat waìte i sinovite od gupbet, nejzinite sosetki, soselanki, kole{kivo ovoj potfat, gi bpi{ea solzite i dopolnuvaa: „Nie swe celo selo èni,pe~isi cela godina sawi. Sakawe da bidewe zaedno“. Denes, nejzinata koo-pepativa „Lejla„ iwa nad 300 ~lena, a taa paboti so nekolku wladi devojkina nivnoto usovp{uvawe, koi bi $ powagale i bi stanale nejzini nasledni~ki.

Deka e powa ̀i od wa ̀bi pekla i za Olga Stoiwenova od Istibawa, vini~ko.Taa wakedonskite pakotvopbi gi ppetvopi vo ppofitabilen biznis, koj na 30èni od ovoj pegion iw nosi zapabotuva~ka i go ppetstavuva najsuptilnotood wakedonskiot folklop.Istoto bi go pekla i za Nadica Cekovska od Pex~evo,koja ppezewaj}i go sewejniot biznis, go dovede jabolkoviot ocet do zlaten we-dal za kvalitet na novosadskiot saew, a sega investipa i vo ppo{ipuvawe nabiznisot. Bi go kaàla i za Len~e Kliwoska od Leskoec, oxpidsko,od koja u~awza cvpstinata,istpajnosta i neskp{livosta koi sawo ̀ ena woè da gi pokaè.

A, kalapot za vakvite ̀ eni, izgleda, e ist nasekade niz svetot. Neodawna,na edna takva ̀ ena $ go ~estitavwe zawinuvaweto vo penzija. Anet Xelstpow}e ostane zapawetena vo Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedo-nija kako siwbol za xpabpost, cvpstina, ppofesionalnost i toplina. Mislawdeka site onie koi glasno negoduvaat pped ppedizvicite od ìvotot, zane-wea pped tivkata bopba na Anet, koja i pokpaj li~nata bopba so bolesta, bop-ba za sopstveniot ̀ ivot, nesebi~no bdee{e nad edna fapwepska opganizacijavo Makedonija, za koja wnogu nejzini sogpa|ani vo [vedska ne ni slu{nale.

Na site niw i na site onie koi ne suw gi zapoznala vo ̀ ivotot, a se kakoovie pet koi gi nabpojav, Vi blagodapaw sawo zatoa {to postoite.

Neka ni e ~estit ppaznikot!Renata Nauwovska

YREDNI^KI ZBOR

SODR@INA

Spaseno moèbiposlednite bivolivo Makedonija

BIVOLSKOTO STADOE GORDOST NASEMEJSTVOTO SINANOSKI

31

36

49

Vo prilepsko Laàni

MEGA-TIKVI NANIVATA NA UGQANIN

Ulogata namedonosnite p~eli

PÊLITE I KORISTATNA CELATA ZAEDNICA

[email protected]

Izbor na najvkusniot ajvar v

Na 5 oktowvpi vo Ki~evo se odp`a ppvata Ajvapijada, na koja gi ppet-stavivwe na{ite najtpadicionalni vkusovi, zvuci i folkop

Desette najuspe{ni dowa}inki, ~ii pecepti bea izbpani na kon kup -sot objaven vo spisanijata “Moja zewja” i “Toka Ime”, na plo{tadot voKi~evo, go ponudija svojot ajvap za degustacija so vkusnoto lep~e na„@ito Kapaopwan” i„@ito Luks” i vkus-noto sipewe na wle -kapnicite „Bistpa”i „Zdpavje Radovo”.Degustacijata nana{eto najtpadicio -nalno jadewe, podpokpovitelstvo naMinistepstvoto zazewjodelstvo, {u wap -stvo i vodo sto pan -stvo i eksklu ziv niotsponzop „Flo piol”,ppepasna vo veselfestival, so wnoguopa, pesni i sot p a d i c i o n a l n iweseni, slatki isoleni jadewa.

Eden od natppevapuva~ite, koj sespdno $ powaga{e na svojata so-ppuga, gopdo wu nudi na winistepot Spasenoski da ppoba od nivniotajvap

Za atwosfepata na plo{ta-dot ppidonese i izlo`bata“Vo dvopot na baba” -Ppezentacija za pazvoj napupalen tupizaw vo Make-donija, ekolo{ki ppoizvodii wakedonska gastponowskatppeza - vo opganizacija naunivepzitetot MIT.

@enite od zew jo -del sko to zdpu ̀ e nie„Iz vop”, ki ~ev sko,pe{ija lo kal natapposlava nawe|unapodniot Denna pupalnata `enada go ppispojat konfestivalot.

FESTIVALVi go ppetstavuvawe:Najvkusniot ajvar vo Makedonija vo 2008

Ajvarijada

2008

5NOEMVRI 2008 |

[email protected]

Makedonija vo 2008 vo ~est na brendiraniot makedonski recept za ajvar

Ajvapot se podgotvuva{e vo Bogowila na 29 i 30 sep-tewvpi. I tuka iwa intepesna ppikazna. Vo podgotovkatana ajvapot u~estvuvaa dvaesetina studenti od Tupci-ja, ê{ka, Spbija, Rowanija, Yngapija, Polska, [panija,Italija, Rusija, Bugapija, Xpvatska, Ykpaina i Slova~ka,koi ppistignaa vo Makedonija za da ja nau~at najppo~ue-nata ve{tina vo wakedonskata kujna vo opganizacija naBEST- Bopdot na evpopski studenti

Qubica Kapaka{ova, ppofesop na Fakultetot za zewjodelskinauki i xpanaKowisija za sledewe na ppocesot na podgotovka na ajvapot

AJVAROT E NA[ PROMOTOROva e dobpa tpadicija na ppoizvodstvo na dowa{niot bpend - ajvapot.

Taa tpeba da ppodolì na u{te povisoko nivo, zatoa {to ajvapot e na{ppowotop. Iwa{e wnogu studenti od stpanstvo, koi ova iskustvo na tpadi-cionalno podgotvuvawe na ajvapot }e go ppezentipaat vo svoiteevpopski zewji. Tie bea ppisutni i u~estvuvaa vo celokupniot ppocessna ppoizvodstvo. Na kpajot, go vkusija ajvapot i dadoa odli~ni pozitivniocenki. Zatoa, sledniot pat, potpebno e opganizipawe na povisoko nivo,vo stpu~na swisla na zbopot, odnosno pogolewo u~estvo na lu|e koi iwaatiskustvo vo ppocenuvawe na kvalitetot na ajvapot.

Dewip Bapana{i}, Zagpeb, XpvatskaStudent na Ppexpanbeno-biotexnolo{kiot fakultet

DOMA[NIOT SE RAZLIKUVA OD INDUSTRISKIOT AJVARMnogu kpeativna aktivnost i wo`nost za wnogu lu|e od pazni delovi na Evpopa da vidat kako se ppavi ajvapot. Toa, za wene,

e ppilog kon site jadewa i ne swee da se ispu{ti od weni. Ajvapot go kupuvaw vo ppodavnicite niz Xpvatska, no nikoga{ ne suwppavel. Ova e edinstvenata wo`nost da u~estvuvaw vo negovata podgotovka i, navistina, dowa{niot se pazlikuva od industpiskiotajvap. Dowa{niot ne e stepilen, tuku iwa vkus i gustina.

Od dpuga stpana, celiot ppoces na podgotovka e dpu{tven i iwa socijalna kowponenta. Site sedat okolu }uwbiwata, ~istatpipepki, vadat sewki, we{aat. Podgotvuvaweto gi zbliùva lu|eto, iako stanuva zbop za wakotppen fizi~ki ppoces. No, kpajniotpezultat e kvaliteten, dobap ajvap.

Rosio Mulep Lewote, Madpid, [panijaStudent na fakultet za zewjodelstvo

NAUÎV DA GOTVAM VOMAKEDONIJA

Ova e iwppesivno. Ppvpat u~estvuvaw na nastan od va-kov kapaktep, kade {to osven zabava, ppavi{ ne{to do-bpo i ppakti~no. Y~iwe ne{to {to }e go pawetiwe celìvot. Nastanot e povpzan i so wojata ppofesionalna

oppedelba, zewjodelstvoto, i da bide{ nanastan so dpugi lu|e koi se zaniwavaat sozewjodelstvo zna~i pazwena na iskustva iznaewa. Ova woe iskustvo, steknato vo Make-donija, }e go ppenesuvaw i vo svojata zewja.

Vepuvajte, ova e wojot ppv pecept za gotvewe.Moè da kaàw deka nau~iv da gotvaw vo Ma-kedonija. Ajvapot woè i tpeba da se popula-pizipa kako “gvakawapeto” vo Meksiko. Vo[panija newawe ni{to sli~no na ovaa xpana.Tawu ppaviwe sawo sos od dowati (salca). Nav-istina, ajvapot odzewa wnogu vpewe, no e gpup-na aktivnost. Intepesno e i toa {to ne e poen-tata ovoj ppoizvod da go kupi{ vo supepwapket,tuku da go nappavi{ dowa.

SO VKYS NA TRADICIJATA

Deset tegli od site pecepti beaodbeleàni so bpoevi za~lenovite na Kowisijata dawoàt da dodelat od 1 do 10 boda.Desetkata e “najvkusno”.

Izbor na najvkusniotajvar vo Makedonija

Kowisijata sostavena od \oko Danailov, ppetsedatel naFedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija, PapFpowling, glaven i odgovopen upednik na zewjodelskiot wag-azin “ATL” od [vedska, Diw~e Kitanovski, dekan na Fakul-tetot za biotexni~ki nauki vo Bitola, Ilija Kitanoski,ppatenik vo Sobpanieto na Republika Makedonija i PetapIsipov, wapketing-dipektop na “EupoTpejd” (distpibutepi nawasloto za gotvewe “Flopiol” i ekskluzivni sponzopi na nas-tanot) ja izvp{ija degustacijata na site 10 pecepti i gi izbpaanajdobpite: Milena Stoj~eska od Makedonski Bpod, SuzanaMapkovska od Ki~evo i Lopdana Ruf~evska od Skopje.

Ministepstvoto za zewjodelstvo iw dodeliplaketi za najubav pecept za ajvap od Ajvapijada 2008na site deset èni. Ostanatite nagpadi so koi iwbe{e oddadeno ppiznanie na najvkusnite tpi peceptiza ajvap bea paketi ppoizvodi od ekskluzivniot spon-zop “EupoTpejd”, papi~ni nagpadi od Fedepacijatana fapwepite vo Republika Makedonija: 5000 denapiza Lopdana Ruf~evska, ~ij ajvap be{e ppoglasen zanajvkusen, 4000 denapi za Suzana Mapkovska, koja goosvoi vtopoto westo i 3000 denapi za MilenaStoj~eska, koja go osvoi tpetoto westo. “Vippo”obezbedi paket svoi ppoizvodi za ppvite dve do-bitni~ki.

Ajvarijada

2008

15kg piper se pe~e, lupi, ne se cedi. Semele na ma{ina za meso i se stava odma dase prì. Vo tek na prèweto se dodava100ml vinski ocet (moè i jabolkov), 100gr{e}er, sol po èlba, postepeno se dodava1,5l zejtin. Se prì 1 ~as i 50 min. Akosakate luto dodadete feferoni.

Gordana Ruf~eska

„

POBEDNI^KI RECEPT

Pokrovitel:

Sponzori:

Generalensponzor:

Renata Nauwovska

„

Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR e na-jgolew ppoizvoditel na lozov kalewvo svetot. Vkupnoto ppoizvodstvo

e okolu 70 wilioni kalewi koi se di-stpibuipaat niz celiot svetpo~nuvaj}i od Latinska Awe-pika, Avstpalija, SevepnaAwepika Evpopa pa se doDale~niot Istok i Kina. Voonie zewji kade {to iwavwecapinski bapiepi za uvoz,kako {to se na ppiwep Se-vepna Awepika i Avstpali-ja, otvopivwe svoi lokalniku}i koi ja pabotat ppo da` -ba ta, a takvi dopolnitelno otvo-pivwe i vo Bopdo vo Fpancija, vo [pa-nija i vo Lpcija. Sekoja od niv se zaniwavaso ppoizvodstvo na specifi~ni aftox-toni sopti za toj pegion.

Pokpaj toa {to e najgolew ppoizvo-ditel na lozov kalew koopepativataVCR iwa i najdolga tpadicija, godinavapposlavi 75 godini postoewe i uspe{napabota i e edinstvena ku}a vo svetot kojaiwa ppavo da se zaniwava so klonska se-lekcija.

Siot watepijal koj }e se ppoizvede vokoopepativata e septificipan i otpopenna vipusi. Nie gapantipawe za zdpavstve-niot kvalitet na na{ite kalewi bidej}itie se oslobodeni od seduwte najpoznativipusi i dopolnitelno vo ppocesot naklonskata selekcija koja se paboti i san-itapna i kaj vinskite sopti na eno-

lo{ki kapaktepistiki. Na{ite klientiiwaat wo`nost da ja odbepat vo sekoj wo-went ne sawo foltata tuku i klonskite

tipovi koi najwnogu iw odgovapaat nanivnite potpebi. Na ppiwep

nekoi klonovi se popogodniza wladi vina, dpugi klo-novi zapadi svojata stpuk-tupa se popogodni zavina za dolgo odleùva-we i bapikipawe. Vo wo-wentov iwawe 290 na{iklonovi koi zapadi svojot

kvalitet se ppiznati ipoznati vo Evpopa. Vivai Cooperativi Rauscedo

– VCR se ppisutni na ppostopitena biv{a Jugoslavija od osuwdesettitegodini. Nie bevwe ppisutni i vo Make-donija no toa ppisustvo ne be{e tolkuizpazeno zapadi toa {to be{e ppe-txodno potpebna ppowena i vo wenta-litetot na ppoizvoditelite. Vo toa na{eppisustvo lidep be{e Skovin koj ppvpe{i da istapi od tpadicijata da se na-bavuva posado~en watepijal koj doa|a odSpbija, koj e standapden watepijal bezseptifikat, ~estopati obolen, sowe{avina na sopti itn. Otkako ja zapo~na-vwe sopabotkata so Skovin, na{eto ppi-sustvo vo Makedonija se zgolewi i vo2007/2008 godina vo Makedonija vlegoaokolu 600.000 kalewi. Kako bi se obe-zbedile najwnogu beneficii za kpajni-te kopisnici vo pogled na gapanciite

za uvoz i ostanatite ppocedupi, nie sedogovopivwe so Skovin da ni bidat di-stpibutepi za Makedonija. Ppi na{iotdogovop se soglasivwe deka walite ppo-izvoditeli ne tpeba da bidat ogpa-ni~eni ili o{teteni zapadi toa {to iwa-at potpeba da uvezat powala koli~inana posado~en watepijal ili iwaat ne-dostatok na infopwacii. Sega seto toa}e iw bide ovozwoèno ppeku Skovin naponudeniot kontakt telefon. Skovin }eni ovozwoì da doppewe do site wali igolewi lozapi vo Makedonija i so podo-bpuvaweto na posado~niot watepijal dappidonesewe vo pazvojot na lozapstvo-to vo Republika Makedonija.

Kvalitetniot kaleme kopen na dobpoto vino

7NOEMVRI 2008 |

Vesna Vidas, ppetstavnik na Vivai Cooperativi Rauscedo - VCR

Vesna Vidas, ppetstavnik naVivai Cooperativi Rauscedo - VCR

SKOVIN AD SKOPJEJani Kuka

Tel: 02/ 3175 939Faks: 02/3175 149

e-mail: [email protected]

Najgolemiot svetski proizvoditel na lozovi kalemi VivaiCooperativi Rauscedo sklu~i dogovor so Skovin za distribu-cija na lozovi kalemi vo Makedonija. Skovin im ovozmoùvana site lozari, so sertificiran kalem da si go podobratkvalitetot i koli~inata na proizvedenoto grozje

� Septificipani kalewi� Kalewi otpopni na 5 vipusa

i 2 fitoplazwi� Zgolewen kvalitet na gpozjeto� Zgolewena koli~ina� Ynifopwnost na gpozdovite� Izedna~enost na boite� Pogolew ppocent na

gpozje od ppva klasa � Lapantipan ppiew od 98% (so

nadopolnuvawe na s# {to e pod toa)

[to dobivaat loza -ri te so posado~niotmaterijal na VCR?

Vivai CooperativiRauscedo – VCR e ita-

lijanska kooperativakoja e vo sopstvenost nalozari i se nao|a vo

Ro{edo vo blizinana Udine.

Evropskatapolitika -krajna stanicaza Makedonija

8

INTERVJU

Profesor Emil Erjavec,Biotehni~ki fakultet priQubqanskiot univerzitet

Modernoto zemjodelstvo e bimodalno. Na edna strana, golemi kompaniiili privatni farmeri (glavno, na Zapad), a na druga strana, golem brojmali i sredni farmeri, na koi zemjodelstvoto im e na~in na `iveewe. Takae vo Amerika i vo Slovenija, a zasega i kaj Vas. Site mora da imaat pravo napoddr{ka i izedna~enost. Ne mi se dopa|a, kaj Vas, poddr{kata da odisamo na golemite. Evropski e nivnata poddr{ka da se smaluva, zatoa {tomora da bidat sposobni sami da se odr`uvaat. Ovde, na Balkanot, a toa ne esamo vo Makedonija, s# pove}e se raboti na anti „robinhudovskata“ poli-tika, zna~i davaj na onie koi ve}e ne{to imaat. Ne se soglasuvam so toa| MOJA ZEMJA

Evropskatapolitika -krajna stanicaza Makedonija

INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

� Vaìte za ~ovek koj, preku zem -jodelstvoto, ja vnese Slo ve ni ja voEvropskata Unija? Kako se slu ~itoa i zo{to go dobivte ovoj epi tet? Toa {to bev vo ekipata koja powo-

gna kako zewja, ppeku ppegovopite,uspe{no da vlezewe vo EvpopskataYnija i da dobiewe wnogu povolen pe-zultat za zewjodelstvoto, }e weozna~uva do kpajot na ìvotot. Naj-wnogu popadi toa {to nosaw zna~ajnoiskustvo vo sebe, koe ponatawu goppenesuvaw na studentite, javnosta ina zewjite od Zapadniot Balkan. Slo-vencite ne ppavat nekakva golewadpawa od ovoj fakt. Dodeka Poljacite

ppegovapa~ite gi ~ekaa na ulicite, nasne n# ppiwi nitu ppetsedatelot naVladata. Koga se spetnavwe pouspe{niot pefependuw za ppistapkon Ynijata, wi pe~e deka wnogu dobposwe ppegovapale za zew jodelstvoto ideka toa e wnogu zna~ajno.

� Od {to se otkaà Slovenija (vosmisla na tradicija, obi~ai, zem -jodelski praktiki) za da pris -tapi kon evropskoto semejs t vo i{to dobi od ova semejstvo?Slovenskoto zewjodelstvo newa

dobpi ppipodni i stpuktupni uslovi,no e zna~ajno za odpùvawe na na-cionalnata kultupa i zewjata. Kako

Slovenci, iwawe i pozitivenodnos kon tpadiciona-

lnite kvaliteti na xpa-nata. Na{eto zewjo-

delstvo iwa skpow-no, dvoppocentno,u~estvo vo bputo-dowa{niot ppoiz-vod. Ovoj wodel nazewjodelstvo ne

woè da se odpùvabez poddp{ka od

dpàvata. Zatoa, vepo-jatno, ppistapot kon Yni-

jata be{e edinstvena {ansa,ovoj wodel na odp`livo pazvojno ze-wjodelstvo da se poddpì. Fapwepi-te ova ne go sfa}aa i bea ppotiv ppi-stapuvaweto na Slovenija vo Evpop-skata Ynija, no sega tie se onie koinajwnogu go poddpùvaat i se ppotivsekakvi ppoweni na evpopskata po-litika. Na{ite fapwepi dobivaatokolu 300 wilioni evpa dipektnapoddp{ka, a od toa 60% od Bpisel.Pped da po~newe so ppilagoduvawe nabapawata, buxetot na EY be{e pod 80wilioni evpa. No, doxodot po ppi-stapuvaweto se podobpi. Posebnozna~ajno e toa {to najdobpite pov-topno po~naa da se pazvivaat. Vo 15 go-dini dobivwe fapwepi koi se na ev-popsko pawni{te. Nopwalno, se na-waluva i bpojot na fapwepi i toa newoè da se zaobikoli, no ppipodnitepesupsi se iskopistuvaat podobpo, aistovpeweno se za~uvuva ppipodnataokolina.

� Vie ste sovetnik na nekolkuministri za zemjodelstvo odbalkanskite dràvi. [to, kon -kret no, go sovetuvate makedon-skiot minister, Aco Spasenoski,za Makedonija polesno da go izo-di patot kon Unijata?

Da, pabotaw wnogu na Balkanot.Na wakedonskiot winistep Spase-novski wu pekov deka najva`no e segada se postavi tpansfepzala od se -ga{ nata politika s# do ppistapotvo Yni jata. Toa zna~i deka }e iwatejasna pove}egodi{na ppogpawa sowepki, so koi }e se poddpùva ze-wjodelstvoto, na na~in {to tie }eovozwoàt postepeno ppilagodu-vawe na sistewite na EY. Llavnielewenti na ovaa ppogpawa wopada bidat poddpùvawe na pazvojotvo swisla na investicii vo celiotlanec na ppoizvodstvo na xpana,kako i voveduvawe wepki so koi,celosno, }e se poddpì pazvojotna seloto. Ne suw ppewnogu zadovo-len, zatoa {to so zgolewuvaweto nabuxetot dojde do voveduvawe nanekoi wepki koi ne se ppiwenlivi voEvpopskata Ynija i newaat pazvoenkapaktep. Toa e {tetno za pazvojotna zewjodelstvoto. Se gleda deka, s#u{te, go newate vistinskiot kowpaskon Ynijata.

� Podgotvena li e Republika Ma -kedonija i nejzinite zemjodelcida se soo~at so predizvicitena golemiot pazar, nare~enEvropa? Vo nekoi gpanki da, no za nekoi se

potpebni golewi investicii, posebnovo swisla na dizajnipawe na stan-dapdite, logistikata, wapketingot.Sekako, evpopskiot pazap ne e {ega.

9NOEMVRI 2008 |

Ova ne e najspe}nata ppikazna nawakedonskoto zewjodelstvo. Mno-gu se docni. Tuka, odgovopnosta,bapew zasega, e na vladinatastpana. Posebno, vo po~etokot,ovaa ppogpawa ne se sfati se-piozno, nejzinoto sppoveduva-we, no i sega ne odi kako {to tpe-ba. Se nadevaw deka ppvite ppoek-ti }e gi dobiete do kpajot naslednata godina, no se pla{awdeka do toa newa da dojde. Vla-data wopa da wu posveti pogole-wo vniwanie na ova ppa{awe, bi-dej}i i tuka se gleda kvalitetotna zewjata i nejzinata sposobnostza ppistap kon Ynijata.

Do kade e Makedonijavo podgotovkite zaIPARD programata?

Slovenskoto zemjo-delstvo nema dobri pri-rodni i strukturni uslovi,no e zna~ajno za odrùvawe nanacionalnata kultura i ze-mjata. Kako Slovenci, imamei pozitiven odnos kon tra-dicionalnite kvalite-ti na hranata.

▼

Ppitisocite doa|aat posebno ppekugolewite tpgovski lanci, koi nosati svoja stoka. Taka, poptugalskoto ze-wjodelstvo, po ppistapuvaweto, iz-gubi wnogu, no od dpuga stpana, pol-skoto zewjodelstvo dobi wnogu. Sekakodeka se potpebni dobpi podgotovki,a Vie, Makedoncite, iwate dobpi i

kvalitetni pesupsi.Ppa{awe e sawo dali

ste sposobni da gii s k o p i s t i t eppednostite naevpopskiot pa-zap.

� [to pret-stavuva ZZP

(CAP) - nejzina-ta va`nost, ide-

jata, principite nakoi se zasnova i {to

po 2013 godina?Zewjodelskata zaedni~ka politi-

ka e podvi`na weta. Sega, povtopno,swe pped novi ppoweni. Po 2013 go-dina, sigupno }e bide edinstvenopla}awe po povp{ina i silna ppo-gpawa na pupalniot pazvoj. Seto toakade {to Vie ste na po~etok na ppi-lagoduvaweto. Toa se wepki kade Ma-kedonija woè da iwa kopist od EY, afapwepite i dpàvata wopa da bidatpodgotveni za toa. ZZP iwa wnogu paz-li~ni sistewi. Za zewjite koi vle-guvaat vo EY e pelativno ednostavno.Toa se pla}awa po povp{ina. Ednakvaza site ili se deli pazli~no za opa-nici i pasi{ta. Potpebna e silnakontpola i sistew na aplikacija,koja ne dozvoluva izwawa.

� Dali hranata vo svetot }e po~neda poevtinuva i koi bea pri ~i -nite za nejzinoto naglo poska-puvawe. Va{e mislewe?Cenata na xpanata nikoga{ pove}e

newa da bide stabilna. Ovaa godinataa pa|a{e. Osven kaj p~enkata, osta-natite se na povisoko nivo od popa-no i takvoto nivo }e ostane. Sekako,sega{niot po~etok na dpàvna pe-cesija vo svetot, kade {to vkupnatawo} na pazapot pa|a, povtopno }e gispu{ti cenite na u{te ponisko nivo.No, seto toa e neizvesno.

� Potrebno li e Makedonija, pre -ku pazarna regulacija i interven -

ci ja, da go za{titi sopstvenotozemjodelsko proizvodstvo i koise efektite od celosnata lib-eralizacija na pazarot?Vie ve}e se libepalizipavte. Oce-

nuvaw deka toa e i ppebpzo. Ne znaw{to wislele va{ite koga go otvopaapazapot tolku bpzo. No, toa ste goutvpdile so Svetskata tpgovska op-ganizacija i so dpugite, taka {tonewa nazad. Sega wopa da go pod-dpùvate zewjodelstvoto so pazvoj,koe iako e pote{ko, na dolg pok,woè da bide i pouspe{no.

� [to gi sovetuvate va{ite stu-denti-idni agronomi od razli~nievropski dràvi vo nasoka naproizvodstvo na organska hrana?Dali e toa vozmo`no, potrebno iekonomski isplatlivo i za Make-donija?Lolew del od va{eto ppoizvodstvo

e ekstenzivno i woè bpzo da bideklasificipano kako opganska xpana.No, Vie newate kupovna wo} da go ku-puvate toj vid. Sekako e wo`no, vo ne-koi pogolewi sistewi, da ppoizve-duvate za izvoz na bogatite pazapi (ivo Slovenija, koja ne ppoizveduvadovolno). Toa go ppavat wnogu Tupci.Potpebni se ogpowni vloùvawa i do-bap sistew na kontpola. No, jas suwskepti~en vo odnos na toa. Se pla{awzatoa {to toa go zbopuvaat stpan-skite konsultanti, koi nedovolno gipoznavaat va{ite ekonowski i soci-jalni uslovi. Mislaw deka pove}e{ansa iwate vo sistewi kade {to kon-tpolipate vnesuvawe na xewija, adpìte do visoko nivo na kvalitet.

� Koi se konceptite za zemjodel-skata politika po 2013 godina?Kade e Makedonija vo ZZP?Po 2013 godina, va`no ppa{awe vo

EY e da se odgovopi kakva agpapna po-litika i e potpebna na novatappo{ipena Ynija, vo novi uslovi, sokliwatski ppoweni, nestabilni ceni.Makedonija }e gi pe{i ppoblewiteso sosedite, popano ili podocna, za-toa {to toa {to Vi go ppavat e neci-vilizaciski i newa dolgopo~na osno-va. A, toga{, glavno ppa{awe }e bidedali ste sposobni da iwate wodepnadpàva, koja se bazipa na efikasna ad-winistpacija, pazapna ekonowija i~ovekovi ppava. Ppowenite se vidli-vi, no tpeba u{te wnogu. Sekako, op-tiwist suw i Ve gledaw vo sledniotkpug na ppo{ipuvawe po Xpvatska, ne-kade okolu 2015 godina. Ako se zalagatei go sakate toa, toa i }e se slu~i. Do-kolku ne, }e Vi bide seedno i Vaw. Nebapajte gi te{kotiite sawo kaj dpugite.

T. Stoj~evski

▼

Sekako deka se

potrebni dobri pod-

gotovki, a Vie, Make-

doncite, imate dobri i

kvalitetni resursi. Pra -

{a we e samo dali ste spo-

sobni da gi iskoristite

prednostite na ev-

ropskiot pazar.

Kako {to pekov, zewete ja ev-popskata politika kako kpajnacel i postepeno ppilagoduvajtese, a posebno davajte papi za paz-voj, vo novi fapwi, infpastpuk-tupa, ladilnici, ppepabotu-va~ka industpija, zdpùvawe nappoizveduva~ite, kako i pod-dpùvawe na pesupsite i fap-wepite vo te{ki uslovi. Kaj Vaswopa da iwa politika i nota nabitka ppotiv sipowa{tijata.

Kako da gi potenci-rame na{ite agrarnispecifi~nosti i os-obenosti, prepoz-natlivosti, voevropski ramki?

Ppofesop Epjavec dpìppedavawe na Skopskiot saew


11NOEMVRI 2008 |

[email protected]

Farmerite ne znaat {to}e pravat so bogatiot rod p~enka

Hrvatska

Slavonskite fapwe-pi ne znaat {to }e ppa-vat so godina{niot bo-gat pod p~enka, soja iwaslodajni kultupi. Si-losite i awbapite sepolni od neppodadena-ta p~enica, na koja ce-nata i se dviì od 1,20do 1,30 kuni po kilo-gpaw. Od 400.000 xek-tapi pod p~enka seo~ekuva pod od 2,5 wi-lioni toni, {to e do-volno za zadovoluvawena dowa{nite potpebi, no }e iwa i za izvoz. Popadi nedostigot od p~enkai nejzinata visoka cena, winatata sezona, fapwepite bea ppinudeni daja ppodadat stokata. Kupuva~i na p~enka }e iwa, no ne se znae po koja cena.Isto taka, iwa najavi za bankpot na nekoi kowpanii, koi se zaniwavaatso ovaa oblast. So ogled na toa deka vleznite tpo{oci za p~enkata i p~eni-cata bea isklu~itelno visoki, vo Poègansko-slavonskata ùpanija, kakoi vo cela zapadna Slavonija, se o~ekuva odli~en pod na soja koja se otku-puva po cena od 2,60 kuni po kilogpaw. Spoped ppedviduvawata na IvanLpbi}, ppetstavnik na ùpanijata za zewjodelstvo, taa }e se dviì od 70do 80 lipi po kilogpaw. Spoped nego, te{ko deka }e se postigne povisokacena so ogled na faktot deka vo Yngapija taa iznesuva 60 lipi po kilogpaw.Spoped nego, na fapwepite iw ppeostanuva da ja welat p~enkata i da jappodavaat kako bpa{no se so cel da gi oslobodat silosite.

Rekorden prinos na son~ogledSrbija

@etvata na son~ogledot vo Spbija e ppi kpaj i ovaa godina e ostva-pen pekopden ppose~en ppinos od 2,5 toni po xektap, veli Vladiwip Mi-kli}, uppavnik na oddelenieto za waslodajni kultupi na novosadskiotInstitut za poljodelstvo i gpadinapstvo. Son~ogledot, godinava, bil za-sean na okolu 180.000 xektapi, a dosega se o`neani okolu 470.000 toni.Spoped Mikli}, son~ogled }e iwa dovolno za dowa{nite potpebi, a od-pedeni koli~estva }e bidat naweneti i za izvoz. Osven toa, p~enkata, dospedinata na oktowvpi, e o`neana na okolu 10% od zaseanite povp{inii se o~ekuva vkupniot ovogodi{en pod da bide 5,5 wilioni toni, {to istotaka e dovolno za dowa{nite potpebi i za izvoz, objasnuva \op|e Jocko-vi}, uppavnik na oddelot za p~enka na ovoj institut.

Zarazeno ni{kotovinogorje

SrbijaNi{kite lozapi ne gi uni{tile na-sadite zapazeni so „fitoplazwa“ i po-padi toa ovaa bolest se ppo{ipila. Lo-zovite nasadi vo okolinata na Ni{ sezapazeni so „fitoplazwa“ i Mini-stepstvoto za zewjodelstvo podgot vuvanapedba, spoped koja ni{kite lozapi}e se obvpzat da gi uni{tat zapazenitelozovi nasadi. Sli~na napedba e do-nesena i pped dve godini, a se odne-suvala na ni{koto vinogopje i na vi-nogopjeto vo Aleksandpove~kata ̀ upa.Lozapite od @upa so kopa~ewe na za-pazenite povp{ni pod lozovi nasadija iskopenile ovaa bolest, no voni{koto vinogopje ne bilo nappavenoni{to i taa se ppo{ipila od 600 na

1000 xektapi pod vinova loza. Popadinewapnosta na xobi-lozapite, stpadaatlozapite koi ppofesionalno se za-niwavaat so ovaa dejnost.

Ve{ta~ko |ubrepo polovina cena

SrbijaMinistepstvoto za zewjodelstvo naSpbija }e obezbedi, za polovina, po-evtino ve{ta~ko |ubpivo za zewjo-delcite. Stanuva zbop za 50.000toni |ubpe (tpi petnaeski, kako i8:16:24), pegpesipano so 20.000 dinapiza ton. Spoped Daniel Kova~i}, so-vetnik vo Ministepstvoto, powo{ta}e iznesuva okolu 50 evpa po xektap.Vo we|uvpewe, genepalniot inspek-topat na sppskoto Ministepstvo zazewjodelstvo, povle~e 2.000 toniwinepalno |ubpe, zatoa {to ne odgo-vapalo na ppopi{anite standapdi.Inspektopatot ppezewa soodvetnizakonski wepki ppotiv osuw ppo-izvoditeli i distpibutepi. So von-pednite kontpoli e utvpdeno dekasodpìnata vo vpe}ite ne odgovapa naona {to e napi{ano na deklapacii-te. Newa nitu edna ppi~ina da se do-zvoli koj bilo da gi wawi zewjodelcitei toa vo ekot na esenskata seidba nap~enicata, naveduva genepalniotinspektopat. Vo povle~enoto |ubpee otkpien nedostig na azot, fosfopi kaliuw, a iwalo i wnogu kawewa.

P~elarskiot sojuz sonova ambalaà samo za ~lenovite

SlovenijaSvesni za vpednosta i kowpleksniot wapketing, pakovodstvoto na

slovene~kiot p~elapski sojuz paspi{a konkups za dizajn na nova aw-balaà za wed sawo za svoite ~lenovi. Izbpano e najdobpoto pe{eniei wedot vo novata awblaà, od neodawna, se nao|a vo ppoda`ba.

12 | MOJA ZEMJA

ALRONOVOSTI

Zabrana za kloniraweìvotni za ishranaEvropski parlament

Zastapnicite na Evpopskiot pap-lawent pobapaa zabpana za klonipawena ̀ ivotni za ~ove~ka isxpana, pi{uva-at evpopskite wediuwi. So ednogla-sno usvoenata pezolucija, tie bapaat ew-bapgo za uvoz na klonipani ̀ ivotni, ni-vnite potowci i kakvi bilo dpugi klo-nipani ppoizvodi. Evpopaplawentap-cite se zagpièni popadi visokatastapka na swptnost kaj klonipaniteìvotni. „Klonipaweto e nevepojatnopasipni~ki na~in na ppoizvodstvo naxpana koj ppedizvikuva swpt na wnoguìvotni za da se ppoizvede edenuspe{en klon“, veli Kepolajn Lukas,ppetstavni~kata na Zelenite vo Pap-lawentot. Dokaàno e deka ̀ ivotnitekoi }e go ppeìveat klonipaweto uwi-paat popano od ostanatite ìvotni.„Sawo 8% od klonipanite ovci iwaatpotowci ili ewbpioni koi woàt dappeìveat. Kaj kpavite, toa e 15 do 20%,a kaj kozite powalku od 3%“, objasnuvataa. Vo pasppavata e izpazena za-gpiènosta popadi toa {to klonipa-weto woè da ja nawali genetskata pa-znovidnost na ìvotnite, dodeka awe-pikanskata nevladina opganizacija„Centap za bezbednost na xpanata“ppeduppeduva deka kowpaniite, kako {toe „Monsanta“, so patentipaweto naklonipaweto ̀ ivotni woàt da steknatkontpola na celi ̀ ivotinski vidovi. Vosvetot, wowentno, ne se ppodavaat ppo-izvodi od klonipani ̀ ivotni, no po ne-koi ppocenki, tie na pazapot bi se po-javile do 2010 godina.

Nedostig i poskapo meso vo BiH@itelite na Bosna iXepcegovina gio~ekuva dopolnite-len skok na cenatana wesoto, zatoa {toovaa dpàva newa sop-stveno ppoizvodstvona weso. Vesnikot„Ve~epwi list“ navedu-va deka godinava wesoto voEvpopskata Ynija, ppose~no, sepoka~ilo za 31% vo odnos na winatatagodina. Ppose~nata cena na ìva vaga iznesuva~etipi konveptibilni wapki {to e pove}e za 30%od winatata godina. June{koto weso vo podpa~jeto na Avpoazija poskapeloza 9%, taka {to vo Lpcija, za 100 kilogpawi june{ko weso, se pla}a i po324 evpa. Tpgovcite vo BiX, so weso se snabduvaat od Xpvatska, Spbi-ja, Avstpija, Danska i Italija, no i na ovie pazapi se ~uvstvuva nedo-stig od weso, iako poskapuvaweto na wesoto ppedizvika i nawalena po-bapuva~ka.

Finansiskata kriza seprefrli i na {ampawot

Me|unapodnata finansiska kpiza se ppe-fpla i na vinoto „{awpaw“, ~ii ppoizvo-diteli za ppvpat ovaa godina ppedviduvaatpad na ppoda`bata za 3%, objavija fpancu-skite wediuwi. Svetski poznatoto penlivovino od oblasta [awpaw postignuva{e pe-kopdi i lani ppoda`bata dostigna 338,7 wi-lioni {i{iwa. No, vo izwinatite osuw we-seci izvozot opadnal za 2,6%. Ppitoa, ppo-da`bata na dowa{niot pazap opadna za4,2%, a na toa otpa|a polovina od ppowetot.Najgolew pad na izvozot, od 22%, se beleìvo SAD i EY. Minatata godina, izvozot na{awpaw vo SAD padnal za 6,2%, no toa sedolèlo na slabiot kups na dolapot vo od-nos na evpoto. Sega ppi~inata za padot naizvozot se dolì na ekonowskata kpiza. No,ne e s# tolku cpno. Vo Rusija, pot po {u va~ -kata, ovaa godina, e zgolewena i za 35% i seppedviduva deka ovaa dpàva }e bide najgo-lewiot uvoznik na {awpaw kakva {to bilapped 100 godini. Isto taka, izvozot vo Kinase zgolewil za 10%, kako i vo sevepno-evpopskite zewji, izvozni~ki na nafta.

Cenata na p~enicata i ponatamu opa|aSvet

Cenata na p~enicata i ponatawu opa|a, a kpeditnata kpiza vo SAD inejzinoto vlijanie na globalnata ekonowija ppavi dopolnitelen ppi-tisok na pazapot. So nedostigot na bankapski kpatkopo~ni kpediti biwoèlo da se zabavi tpanspoptot na stoka od SAD, {to ppetstavuva ne-gativen tpend. Svetskata eksponatna pobapuva~ka e wnogu aktivna, noEgipet ne go vklu~il SAD vo svoite posledni tpi tendepi, zatoa {tokonkupencijata na dpugite izvoznici e wnogu silna. Llavnite uvozni-ci ja gledaat Rusija vo pegionot na Cpnoto Mope kako najkonkupentenizvoznik na p~enica. Vo zewjite na EY, cenata na p~enicata dostignalanajnisko nivo vo poslednite 15 weseci.

ON }e kupuvaat hrana direktnood malite farmeri

Wujork Za da iw se powogne na walite fapwepi vo svetot, svet-

skata ppogpawa za xpana ppi Obedinetite Nacii }e zapo~neotkup na xpana za potpebite na gladnite dipektno od walitefapwepi. Dosega, otkupot na xpana ode{e ppeku golewite ppo-izvoditeli i tpgovci so xpana i toa gi stava{e walite fap-wepi vo nepawnoppavna polo`ba. Na ovoj na~in, walite fap-wepi }e dobijat povisoka cena za svoite ppoizvodi.

[email protected]

Zabranet uvozot na proizvodi{to sodràt mleko

RusijaRusija zabpani uvoz na bonboni i keksi, kako i na u{te

iljada dpugi wle~ni ppoizvodi od Kina, objasni {efot napuskata slu`ba za kontpola na ppoizvodi, Lenadij Oni{enko.Vakvata odluka e donesena popadi tpueweto na wnogu decaso wle~ni ppoizvodi koi sodpàt welawin. „Nejasnosta nasituacijata vo Kina i otsustvoto na ofocijalen stav nadpàvata gi ppinudi dpugite dpàvi da ppewinat kon kpaj-ni wepki, odnosno da gi zabpanat site ppoizvodi od Kinakoi vo sebe sodpàt wleko“, objasnuva Oni{enko. Slu`batapo~nala so kontpola na ppoizvodite vo ppodavnicite vopuskite oblasti koi se gpani~at so Kina.

Zgolemen broj na neuhraneti lu|eBpojot na neuxpaneti lu|e vo 2008 godina e 967 wilioni,{to e za 44 wilioni pove}e od winatata godina popadi po-golewiot popast na cenite na xpanata i na enepgijata. Fi-nansiskata kpiza koja gi okupipa pazvienite zewji sawodopolnitelno }e iw ote`ne na Vladite vo pazvoj da goza{titat svoeto najzagpozeno naselenie. Spoped ppocen-kata na Svetskata banka, potpebno e da se ppiwenat wepkina pazni fopwi na subvencii za da iw se powogne na najsi-powa{nite so cel da se izbegne wo`nosta nivnite deca dabidat ppinudeni da go napu{tat {koluvaweto.

Me~ka izela okolu tpitona lubenici i wnogugpozje od iwotot navele{koto sewejstvo Ko-cevski, vo atapot na se-

loto Elovec. Vo poslednive tpi do~etipi godini taa e pedoven „gostin“vo nivite na we{tanite, koi ne swe-at da ja ubijat, tuku sawo ja ppote-puvaat we~kata. Diw~e Kocevski, sop-stvenik na nivata so bostan, iwal di-pektna spedba so we~kata koja sesiwnuvala od okolnite planini. „Sowe~kata se vidovwe na okolu 40 wetpidale~ina. Ne bev wnogu ispla{enoti ja o~ekuvav, no sepak, toa e we~ka.Taa jade od woite lubenici, bukval-no uìva i gi bipa najgolewite i na-jubavite pap~iwa. Otkako viknav,stana i zawina kon Melni~ka Pla-nina“, paskaùva Diw~e. Spoped nego,godinava taa do{la walku podocna odvoobi~aenoto, ppi kpajot na bepbata,no izela wnogu lubenici, diwi igpozje. Ovoj zewjodelec ne e edin-

stveniot kowu we~kata wu nappavila{teta. Dosega taa napadnala dese-tina nivi, a spoped kaùvawata na se-lanite, winatiot wesec, vo sosedno-to selo Melnica, udavila i dve kpa-vi. Po ova, selanite se zagpièni iza sopstvenite ìvoti, no ne ja ppi-javile kaj nadle`nite. „Vo na{itesela doa|aat lovxii, no lovat zajaci,divi sviwi i ppeletni ptici.Me~kata e tpajno za{titeno ìvot-no i ne sweat da ja ubivaat. Zo{totoga{ bi peagipale do institucii-te i {to }e nappavat tie? Nie wopasawi da se ~uvawe“, veli Kocevski.

Toj postavuva fenepi spede nivazatoa {to we~kata se pla{ela od sve-tlinata. Pped nekolku godini, ne-goviot tatko pe~isi 25 dena spiel naniva, so fenep i so wetalni kanti nakoi tpopal za da ja izbpka we~kata.Edinstveniot spas Kocevski go gle-da ili vo sudewe na we~kata za na-ppavenite {teti ili vo opganizi-pawe na we{tanite da ja izbpkaat od

nivniot atap. „Selanite ja videlewe~kata i okolu seloto. Taa odela poasfaltot, jadela divi jabolka, anapa|a i ìvotni“, veli Diw~e. Toj esvedok i na bopba we|u we~kata i ne-govite ku~iwa. „Dvete ku~iwa laejai ja napadnaa. No, taa, so {epite fatiedno i go otfpli dvaesetina wetpi.Ku~eto be{e sepiozno povpedeno,iwa{e tpagi od zabite na teloto, seispla{i i ne saka{e da dojde na ni-vata pove}e od dva weseca“, zav p {u -va Kocevski.

T. S.

Me~ka se go{tevala solubenici, grozje i kraviGladnata me~ka po~nalada napa|a i ìvotni, dase {eta po asfaltot i dagi pla {i me{tanite. Tie,nemo}ni, ja pro teruvaatdo atarot na svoeto selo,no ne kanetata gostinka givoznemiruva ve}e nekolku godi-ni. Bidej}i me~kite ne smeat da se ot-streluvaat, me{tanite ne gledaat mo` -nost za pomo{ od dràvnite institucii,tuku go {titat svojot imot kako {to umeat

14 | MOJA ZEMJA

NASTAN

Ogromni {teti inemo}ni zemjodelci

[email protected]

Sewejstvoto Kocevski egzistipaod zewjodelstvo. Sekojdnevno, vo vpe-weto na bepba, doa|aat pano nautpona nivata i bepat lubenici do no}ta.Potoa, gi ppodavaat na pazapot vo Ve-les ili, so tpaktop, niz gpadot. Za-toa, veli Diw~e, newa vpewe da odipo instituciite i da peagipa za {te-

tite. Od dpuga stpana, vo bopbata zaegzistencija, toj pla}a kazni za neo-vlasteno ppodavawe lubenici nizgpadot. Toj ja ppodolùva bitkata ina sopstvenite nivi sadi pazniìtapki, iwa 150 p~elni sewejstva ivo slobodnoto vpewe paboti kako we-talostpugap na svojot dpebong.

Sekojdnevna berba na lubenici,od rano nautro do docna vo no}ta

Me~ka se go{tevala solubenici, grozje i kravi

Spoped Mipe Petkovski,

ppetsedatel na dpu{tvoto

za odgleduvawe, za{tita i lov

na dive~ „Elen“, we~kata e tpaj-

no za{titeno ìvotno i ne swee

da se otstpeluva. [tetite {to

taa gi ppavi na nivite tpeba da

gi pokpiva dpàvata, a ne lov-

noto dpu{tvo koe stopa-

nisuva na odpedena te-

pitopija.

Kocevski soizedenalubenica od me~kata

Swedmilk Makedonija na wakedon-skiot pazap za ppvpat izleze so novppoizvod Perfect {to go nosi pped -zna kot siwbiotski. Toa zna~i deka vosebe gi iwa i ppebioticite i ppo-bioticite.

Mnogu walku se znae za ovoj tipppoizvodi na wakedonskiot pazap,so ogled na toa {to dosega beappisutni sawo ppobioticite kakoppoizvodi. Razlikata ne e sawo vo

waslenosta od 0,1 ppocent i novitevkusovi, tuku i vo sostavot. Ppebi-oticite i ppobioticite woè da jaobnovat pawnoteàta na va{iot di-gestiven sistew. Ppobioticite seeden vid na „dobpi baktepii” koi jadostignuvaat taa pawnoteà, a ppe-bioticite i powagaat na taa „dobpabaktepija” da se zadpì zdpava. Nesawo {to se powaga vo digestivniottpakt tuku se nawaluva wo`nosta

od tpuewe so xpana ili se nawaluvaatefektite od alepgii. Kako dopolnu-vawe e estpaktot od zelen ~aj koj sawoppidonesuva za zgolewuvawe na paw-noteàta.

So lansipaweto na noviotppoizvod na pazapot Swedmilk Make-donija ja ppo{ipi svojata paleta nappoizvodi, koja dosega dostigna bpo-jka od okolu 70-tina tipovi na te~niwle~ni ppodukti.

So Perfect dosovp{enstvo

15NOEMVRI 2008 |

Swedmilk Makedonija so novi ppoizvodi

So potpi{uvawe na Mewo-panduw za sopabotka we|uMinistepstvoto za zewjo-delstvo, {uwapstvo i vo-dostopanstvo i xoland-

skata Dp`avna agencija za uppavuvaweso vodi i zewji{te, ppakti~no,po~nuva pealizipawe na pilot ppo-ektot za poddp{ka na wakedonskataVlada vo kpeipaweto pazvojni poli-tiki. Ppoektot e vpeden 200.000evpa. Mewopanduwot za sopabotka gopotpi{aa zawenik-winistepot zazewjodelstvo, {uwapstvo i vodosto-panstvo, Xpistijan Delev i awbasa-dopot na Xolandija vo Makedonija, Si-wone Filipini. Celta na ppoektot eda se nadwinat ppoblewite so gole-wata fpagwentipanost na zewjo-

delskite povp{ini vo Makedonija. So uspe{noto sppoveduvawe na

ppoektot }e bide ostvapena negova-ta op{ta cel - dobivawe efikasnapowo{ ppi pestpuktuipaweto na zew-jodelskite stopanstva, so etabli-pawe pefopwipana zewjodelska pu-palna politika i postavuvawe naglavnite nasoki za pazvoj na seop-fatna pupalna zewji{na pazvojna po-litika. Ppidobivka od ovoj ppoekt,spoped zawenik-winistepot Delev, }ebide i zajaknuvawe na kapacitetitena Ministepstvoto za podgotvuvawei iwplewentipawe stpategija za zew-ji{na konsolidacija - kowasacija.

Od ppoektot se o~ekuva daovozwo`i jaknewe na pupalnata eko-nowija, vklu~uvaj}i poddp{ka za ne-

zewjodelski aktivnosti ppeku obez-beduvawe ppistap do kpeditni linii,pazap i infpastpuktupna povp{ina,podobpuvawe na kowpatibilnostana zewjodelskoto ppoizvodstvo i ne-gov odp`liv pazvoj, kako i podobpu-vawe na socijalnata sostojba so ppo-wovipawe novi wo`nosti za vpabo-tuvawe, zgolewen ppistap do soci-jalnite uslugi i pogolewa za{tita nappipodnite pesupsi.

Kako kpaen pezultat od kowasa-cijata se o~ekuva obnovuvawe naop{tinite niz zna~aen ekonowski ipoliti~ki pazvoj, za{tita i podo-bpuvawe na uppavuvaweto so ppi-podnite pesupsi, istakna zawenik-winistepot za zewjodelstvo, {uwapst-vo i vodostopanstvo, Delev.

]e se sppoveduva pilotppoekt za komasacija

16 | MOJA ZEMJA


So uspe{noto sproveduvawe na proektot }e bide ostvarena negovata op{ta cel -dobivawe efikasna pomo{ pri restruktuiraweto na zemjodelskite stopanstva

]e se pestpuktupipaat zewjodelskite stopanstva

So izwenite na Zakonot za{uwapstvo i lovstvo se vpa}a stapotope{enie vo odnos na {tetite na-ppaveni od dive~. Spoped izwenite nazakonot, we~kite ppipa|aat vo tpajnoza{titen vid, divite sviwi se vpe-weno, dodeka volcite ne se za{ti-teni. Toa zna~i deka volcite wo`at

da se stpelaat i za sekoj otstpelanvolk sleduva i nagpada od 3.000 de-napi. Za {tetata nappavena od vol-kot sopstvenikot ne se obes{tetuva.

Dokolku nastane {teta od dive~,sopstvenikot toa tpeba da go ppija-vi vo podpa~nata edinica na Mini-stepstvoto za zewjodelstvo. Otkako}e se ppijavi {tetata, kowisija iz-leguva na tepen, sostavuva zapis-nik i konstatipa dali {tetata ja na-

ppavil tpajno za{titen dive~, vpe-weno za{titen dive~ ili neza{titendive~. Ako {tetata e nappavena odtpajno za{titen dive~, na ppiwep,we~ka, sopstvenikot podnesuva tu`bapo {to sledi sudska ppocedupa. Za na-ppavena {teta od vpeweno za{ti-ten dive~ (diva sviwa), {tetata japla}a love~koto dpu{tvo. Za koj bilodpug neza{titen vid ne se pla}ao{teta.

Isplata na subvenciiza mleko i za drugisto~arski proizvodi

Vo tek e isplatata na subvenciiteza wleko, za pastitelno i za sto~ap-sko ppoizvodstvo, velat od Agencijataza finansiska poddp{ka vo zewjodel-stvoto i pupalniit pazvoj. SpopedAgencijata, se ispla}a poddp{kata zappoizvedeno i ppodadeno wleko vo pe-piodot od waj do juli godinava. Visi-nata na poddp{kata e dva denapi zalitap wleko. Isto taka, vo tek e i is-platata na subvenciite za pastitel-no i sto~apsko ppoizvodstvo. Papitese ispla}aat na tpansakciski swet-ki, a za datuwot koga se ppefpluvatpapite, zewjodelcite }e bidatizvesteni ppeku podpa~nite edinicina Ministpestvoto za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo.

Volkot ve}e ne e za{titen dive~

Volcite wo`e da se stpelaat

Po ppekinuvaweto na ppo-testite za ppoblewite sowlekoto, zewjodelcite senadevaa na pepiod na po-dobpuvawe na sostojbata

vo wlekapstvoto ppeku pedovnitespedbi we|u wlekapnicite i wleko-ppoizvoditelite i ppeku sppovedu-vawe na site ppetxodnodogovopenipaboti.

Malo potsetuvawe za toa {tobe{e dogovopeno:

� pedovnost vo isplatata na wle-koto (od 15-ti do 20-ti, so isplata zappetxodniot wesec);

� pla}awe na zatezna kawata odstpana na wlekapnicite za zadocen-ti isplati, bidej}i do-kolku zewjodelcite negi dobivaat pedovno pa-pite {to gi ~ekaat zasvoeto ppedadeno wleko,toga{ i tie ne wo`at pe-dovno da gi podwipuvaatsvoite obvpski kon fi-nansiskite instituciii navpeweno da nabavu-vaat sto~na xpana;

� navpeweno izvestu-vawe na site zewjodelciza ppowenite vo cenatai dpugi politiki na wle-kapnicata;

� pedovno zewawe nappobi i dostavuvawe napezultatite od labopa-topiskite analizi;

� izdavawe na kan-tapni bele{ki.

Iako sostojbata ne esekade ista, odnosnoiwawe pozitivni ppiwe-pi na podobpuvawe nakoopepantskite odnosipowe|u wlekapnicite iwlekoppoizvoditelite,sepak, glavnite dogovo-peni to~ki od we|useb-

nite ppegovapawa ne se po~ituvaat.S# u{te iwa ppiwepi kade {to ne seizdavaat kantapni bele{ki, iwawe do-cnewe na isplatite od stpana na ne-koi wlekapnici {to izleguva nadvopod dogovopenata vpewenska pawka,docnewe so dostavuvawe na spisocitedo MZ[V za isplata na zewjodelcite,newawe pedovni analizi na wlekotoi dpugo. Najosetlivata to~ka, po-vpzana so winiwuw i waksiwuw cena zalitap, ppegovapa~kiot tiw ne go do-govapa vo ppisustvo na ppetstavnikod Ministepstvoto, bidej}i vladinippetstavnici vo pazapna ekonowija nesweat da bidat vo uloga na pospednicivo fopwipawe na cenite. Za taa cel

se fopwipaa posebni tiwovi koi }eppegovapaat so sekoja wlekapnicapoedine~no. Vakvite ppegovapawa sevo tek, a nekade ne se nitu zapo~nati.Iako cenata be{e najgolewiot ppo-blew vo celata situacija, vo najgolewdel s# u{te ne e postignat kowppowisi na tepenot iwawe isplati na wlekoi po cena od 13 denapi za litap (cenaza koja ne wo`e da se najde i winepalnavoda). Zatoa, izlezot, spoped zewjo-delcite, e vo ppodavawe na govedata.Dali e toa na{ata cel vo dosega{nitenapopi da se postigne ne{to?

Nedim Kasami, ~len na Upravniot odbor na FFRM

Protestite vo miruvawe- sostojbite, povtopno,alapwantni vo wlekapstvotoProtesti, pregovori, redovni sostanoci na mlekarnicite i mleko-proizvoditelite. Sepak, nezadovolstvoto kaj individualnitezemjodelci - proizvoditeli na mleko povtorno raste. Mereweto nasostojbite se gleda na teren od masovnata pojava na proda`ba nagovedata, niskite otkupni ceni i revoltiranosta kaj zemjodelcite

18 | MOJA ZEMJA

SOSTOJBA [email protected]

Kasawi ja objasnuvate{kata sostojba nawlekoppoizvoditelite

Tpieset godini ppoizvod-stvo i okolu 45 dekapigodi{no se bpojki koi gopotvpduvaat ogpownotoiskustvo na Jopdan~o Manov,

ppoizvoditel na opiz od ko~anskotoselo ê{inovo. Povp{inata jaobpabotuva zavisi od nivoto na vodavo bpanata „Kaliwanci“ i od

pla}aweto na vodniot nadowest odppoizvoditelite na opiz. Spopedobpabotenata povp{ina, toj e ppoiz-voditel so spedna povp{ina podopiz (iwa sogpa|ani so pogolewi, noi so powali povp{ini). Popadi do-bpata podnost godinava, toj o~ekuvapet do {est tona po xektap opizovaappa (so lu{pa). Ppi fabpikuvawe od

appata se otstpanuva lu{pata i sedobiva beliot opiz so {to ppinosotse nawaluva za polovina. Ppoblewppetstavuvaat pticite koi gonapa|aat opizot i stapata wexani-zacija koja go pastupa ili gi kp{izpnata, no Manov e zadovolen od ppi-nosot od uvoznoto italijansko sewe„san andpea“.

Ra~no seewe iobrabotuvawe vo voda

Obpabotkata na povp{inite za see-we na opizot po~nuva na 10 appil. Toga{se po~nuva so opawe, se tawipa, se paw-ni povp{inata, povtopno se tawipa, sefpla |ubpe i se zavp{uva so dplawe.Manov fpla po edna vpe}a |ubpe 3x15po dekap, iako toj se sowneva vo kva-litetot na |ubpeto koe go fplil ovaagodina. Vpe}a |ubpe, veli toj, ~ini2.000 denapi, a sepak, lo{iot kvali-

Me{tanite o~ekuvaat odli~na rodnost odorizot, iako pri fabrikuvawe od arpata seotstranuva lu{pata i se dobiva polovina rod

22 | MOJA ZEMJA

TOP TEMA @itelite na ê{inovo - tradicionalni proizvoditeli na oriz

Za da ja re{at neaùrnosta pri pla}aweto za navodnuvawe, toj iu{te nekolku ìteli na ê{inovo formirale zdruènie naorizoproizvoditeli „Bojkovci“. Eden od uslovite za ~lenstvo eproizvoditelot da platil nadomest za voda. „Imame 15 ~lenavo zdruènieto, iako oriz proizveduva celo selo“, veli Manov.Toj apelira ìtelite redovno da pla}aat za vodata, koja trebada se ispora~uva vo dovolni koli~ini i navreme. Od druga stra-na, baraat dràvata da gi {titi od nelojalniot uvoz na oriz ida go ispituva semeto koe se uvezuva.

Zdruènie na orizoproizvoditeli „Bojkovci“

„Dobro utro i dobrovo nivata za dobap

Opizoppoizvoditelite o~eku-vaat dobpi ceni za opizot

tet se odpazuva vpz podot. Zatoa, siteppoizvoditeli na opiz bapaat pogo-lewa kontpola ppi uvozot na ve{ta~ki|ubpiva. Ovie aktivnosti tpaat dvae-setina dena, a na po~etokot na wajpo~nuva polnewe na povp{inite sovoda. Sekoja niva tpeba da se napolniso 10 do 15 santiwetpi voda. Ppetxod-no, nivata se zagpaduva so visoki we|iod zewja koi ja zadpùvaat vodata. Ot-kako dobpo }e se napolni, sopstveni-kot vleguva vo nivata i gi pawni vi-sokite westa. Papalelno, dva do tpidena, seweto go stavaat vo bupiwa sovoda, koga toa po~nuva da pti. So ovase ppovepuva dali seweto e suvo, bi-

dej}i ako se posee suvo sewe, toa newada dade pod i vodata }e go isfpli napovp{ina. Seeweto staptuva na ppviwaj i toa e isklu~ivo pa~no. Na dekappovp{ina Manov fpla od 25 do 30 ki-logpawi sewe.

Kontrola na nivoto na vodaPo seeweto, opizoppoizvodite-

lot go kontpolipa nivoto na voda vonivata. Ppitoa, toj vniwava na poja-vata na ìvotnoto „papa|oz„ (pol-noglavec), koe go pastupa seweto i newu dava da nikne. Zatoa, tie fplaatpesticidi. Po zavp{uvaweto na ovaafaza, spoped Manov, vo slednite 15dena „zewjodelecot tpeba da $ kaèdobpo utpo i dobpo ve~ep na nivata“.Po 20 dena, se ispu{ta celata voda

od nivata i otkako }e se isu{ipovp{inata, se po~nuva so ppskaweppotiv div plevel. Toga{, opizot e natpi do ~etipi lista. Dva dena poppskaweto, povp{inata so opiz pov-topno se polni so 10 do 15 santiwe-tpi voda i se po~nuva so ppixpana soupea. Od ova |ubpe Manov fpla po 15do 20 kilogpawi po dekap. „Po ova,sleduva pa~no plevewe dokolku osta-ne tpeva. Nivata ja ppixpanuvawe sowali koli~estva tapana vo juni ilijuli. Ppi klaseweto, seweto se ~istiod dpugi vkpsteni sewiwa za da osta-ne sawo ~istiot klas. Divite klaso-vi se se~at i ostpanuvaat“, objasnu-va Jopdan~o.

@etva so kombajn so gaseniciSleduva povtopno ispu{tawe na

vodata, vo fazata na poòltuvawe(zpeewe) na klasot i ppekopuvawe napovp{inata. Ovojpat, vodata seispu{ta za da woè da vlezat kow-bajnot so gasenici i tpaktopot za`neewe. @etvata na opizot e napo~etokot na oktowvpi i tpae okoluwesec i polovina, no seto toa zavi-si od toa dali }e zavpne vo tekot naètvata. @neeweto po~nuva okolu 11~asot napladne, otkako zpnoto dobpo}e se nape~e od sonceto. Otkako ap-pata }e se o`nee, taa se nosi na ne-kolkudnevno su{ewe na betonipanoguwno za da ne se vnese vla`na vo aw-bapot. Skladipana woè da stoi kol-ku {to saka sopstvenikot i dodeka nedobie najdobpa cena. „Moè da osta-ne godina dena, no na sekoi 15 denawopa da se ppevptuva za da ne dobiepovisoka tewpepatupa i da ne se pa-sipe“, objasnuva Manov.

T. Stoj~evski

23NOEMVRI 2008 |

[email protected]

Manov i dpugite ppoizvoditelina opiz se zadovolni odsega{nata otkupna cena na opi-zot. Taa se dviì od 40 do 60 de-napi po kilogpaw, a toa zavisi odvpeweto na ppoda`ba. Naj~esto,opizot go otkupuvaat tpgovciteili fabpikite za ppepabotka,koi potoa go izvezuvaat. Ovojìtel na ê{inovo ne go kpie za-dovolstvoto od uspe{nata go-dina. „Yslovite za ppoizvod-stvo na opiz ja nawetnuvaat po-tpebata od nova i powo}na we-xanizacija, no navistina e te{ko

da se dojde do nea. Lodinava ku-piv tpaktop „Landini„ od [vaj-capija koj, iako ne e nov, swetawdeka so negovata upotpeba }e goolesnaw ppoizvodstvoto. Do-kolku dobpo se paboti, se pa-zbipa, }e ostane za zewjodelecot.Na{iot kvaliteten opiz se iz-vezuva vo Xpvatska, Tupcija, Spbi-ja i vo dpugi zewji“, veli Jop-dan~o. Sepak, toj i dpugite opi-zoppoizvoditeli ja ~ekaat ve-tenata powo{ od dpàvata (600denapi subvencija po dekap i 200denapi za nafta).

Zadovolstvo od ovogodi{nata otkupna cena

ve~er“pod

Su{ewe na opizot na sonce

Naj~estoppiwenuvana wepka ppiosnovnata obpabotka na zewjatae ppevptuvaweto na po~vata, od-

nosno opaweto. Ppitoa, dolniot del naplasnicata doa|a na povp{ina, a gop-niot se zaopuva. So ppevptuvaweto sepovpzani odpedeni ppoblewi, pa se po-stavuvaat ppa{awata dali sekoga{toa e neopxodno ili woè da se izostavii na koj vpewenski intepval e neo-pxodno povtopno da se izvp{i ppe-vptuvaweto. Ovaa potpeba za ppevptu-vawe ja oppedeluvaat paznite agpo-nowski intepesi, odnosno tpeba da seistaknat stpuktupata na po~vata iudelot na stabilni stpuktupni agpe-gati. Se sweta deka na povp{inskiot slojod po~vata, zapadi gazeweto so pa-zli~na wexanizacija, se sozdava zbiennestpuktupen del, koj so ppevptuvawe-to se zaopuva, a na povp{inata seisfpla dolniot stpuktupen del odopanicata. Odpedeni fizi~ko-xewi-ski ppi~ini, isto taka, ja istaknuvaatpotpebata od ppevptuvawe. So dvièwena gpavitacionata voda se ppowivaatkoloidnite ~esti~ki i xpanliviteelewenti od po~vata i so toa se osi-powa{uva povp{inskiot sloj. So ppo-cesot na ppevptuvawe na po~vata ovie~esti~ki i pastitelni xpanlivi ele-

wenti se vpa}aat na nejzinata povp{ina.Osven toa, so opaweto se bopiwe ippotiv plevelite, taka {to so ppe-vptuvaweto na po~vata se zaopuvaat ple-velite na sewiwata na pogolewa dla-bo~ina i so toa se gubi nivnata spo-sobnost za niknuvawe. Tuka uspe{no sepe{avaat i pove}egodi{nite pleveliso plitiki pizowi, koi koga }e se zao-paat na pogolewa dlabo~ina, newaatuslovi za povtopno pojavuvawe napovp{inata. Ova ppevptuvawe e neo-pxodno ppi zaopuvawe na stapi luce-pi{ta, kako i vo slu~ai koga se zaopu-vaat pastitelni ostatoci ili se |ubpiso opgansko (apsko) |ubpe.

Nedostatoci priprevrtuvawe na po~vata

So ppevptuvawe na po~vata setpo{i zna~itelno pogolewa enepgi-ja vo spopedba so obpabotkata bezppevptuvawe na ista dlabo~ina. Ppe-vptuvaweto zna~itelno ja zgolewuvaevapopacijata (ispapuvaweto) isu{eweto na povp{inskiot sloj vospopedba so obpabotkata so podpi-vawe. Toa, osobeno ako se ppavi vownogu su{ni po~veni uslovi, go za-siluva pazpu{uvaweto na stpuktu-pata, se sozdavaat ogpowni gputki i

doa|a do intenzivno pasppa{uvawe napo~vata. Osven ova, so opaweto, napovp{inata woè da se iznese ne-plodniot sloj. I toa woè da bide{tetno ako vo podlabokite sloevi senao|aat {tetni soli, posebno kajsolenite i alkalni po~vi.

Zatoa, sistewot na obpabotka tpe-ba da se usoglasi so po~venite i kli-watskite uslovi na lokalitetotkade {to se vp{i obpabotkata. Kva-litetot na opaweto, osven ppavil-nata pegulacija na plugot i oblikotna plu`nata daska, zavisi i od od-nosot we|u {ipo~inata i dlabo~ina-ta na bpazdata, agolot na ppevptu-vawe na po~venata lenta i bpzinatana dvièwe na plugot.

Prof. Qup~o Mihajlov,Fakultet za zemjodelstvo,

Univerzitet „Goce Del~ev“, [tip

Potpeben e soodvetenodnos we|u dlabo~inatai {ipo~inata na bpazdataSo procesot na prevrtuvawe na po~vata, ~esti~kite i rasti -telnite hranlivi elementi se vra}aat na nejzinata povr{ina.Osven toa, so oraweto se borime protiv plevelite

24 | MOJA ZEMJA

POLJODELSTVO Obrabotka na po~vata - orawe [email protected]@ffrm.org.mk

Ppavilnot izbop na vpeweto zaopa we e zna~aen zapadi kva li -te tot na opawe, pot po {u va~ ka -ta na gopivo i zapadi kva li te -tot na povp{inskata ob pa bot -ka. Po~vata tpeba da se opa ppiuwepena sodpìna na vla`nost.Kaj taa sostojba, specifi~niotvle~en otpop e najwal, plasto -vi te lesno se we{aat i dpobatna powali gputki i so toa seolesnuva povp{inskata obpa-botka. Ovaa sostobja na vla` -nost na po~vata, koga taa naj-dobpo i najkvalitetno se obpa-botuva, se napekuva fizi~kazpelost za obpabotka na po~ va -ta. Dlabo~inata i na~inite naopawe zavisat od kultupata{to }e se zastapuva, ppetkul-tupata, sistewot na obpabot-ka, tipot na po~vata, kako i odsostojbata vo koja se nao|apo~vata od aspekt na vla`nost,zaplevenost i stpuktupa.

Vreme za orawe

Da se opa ppi uwepena vla`nost

Azis Elezi od selo âjle, go-stivapsko, odgleduva gpav „te-tovec„. Odgleduvaweto wu po-waga vo obezbeduvaweto egzisten-cija za pet~lenoto sewejstvo. Ovaa go-dina poseal 1,5 xektap gpav, kakowe|ukultupa so p~enkata. O~eku-val zadovolitelni ppi-nosi, no o~ekuvanoto,veli toj, te{ko deka}e se ostvapi. „Po-padi golewatasu{a koja ja pogo-di zewjava, tpiweseci bez do`d,gpavot ne go dadeo~ekuvaniot wak-siwuw, iako go na-vodnivwe devet pativo sezonata. Isto taka,go navodnuvaw od podzew-ni vodi, koi ne se inficipani ikontawinipani”, veli Elezi. Dokol-ku iwa povolni kliwatski i po~veniuslovi, woè da podi waksiwuw ~eti-pi do pet tona (zpno) po xektap.Lpavot go seat kon kpajot na appil,zaedno so p~enkata, kako we|ukultupa.Seeweto woè da se nappavi na tpa-dicionalen na~in, odnosno pa~no, nappetxodnopodgotvena po~va, za {toe potpebno pove}e tpud, vpewe ilu|e. Isto taka, gpavot woè da se po-see i wa{inski, {to e popovolen

wetod za seewe na pogolewi povp{ini.„Ppi wa{inskoto seewe, pastojanietopowe|u zpnata se definipa vo zav-isnost od toa na koja dale~ina zewjod-elecot saka da bidat steblata nagpavot otkako }e niknat. No, najdobpoe pastojanieto powe|u steblata da

bide 40 do 50 santiwetpi zapadidobivawe pogolew ppinos“,

veli Azis. Rastojanieto odeden do dpug ped tpeba dabide 65 do 70 santiwetpiza, po niknuvaweto, dawoè da se powine soppa{a~. Toj e ppiklu~enna tpaktop, so cel da se

otkopnat plevelite koi }eniknat zaedno so gpavot.

„Tetovecot“ bara navremenonavodnuvawe i pra{eweInaku, tetovskiot gpav ne bapa ne-

koja pogolewa gpià, osven ppa{ewetoi navpewenoto navodnuvawe. Ppa{ewe-to se vp{i 3-4 pati godi{no, vo zavi-snost od pojavata i pasppostpanetostana plevelite, a navodnuvaweto ppi nop-walni kliwatski uslovi, isto taka, sevp{i 3-4 pati vo sezonata. Pogolewiotdel od pabotata se izvp{uva ppi ne-govata bepba, ppi {to e potpebenanga`wan na pogolewa pabotna sila.„Bidej}i sawi ne woèwe da obepewetolkava povp{ina, zewawe apgati“, pa-

skaùva Elezi. Za eden paboten den ap-gatite napla}aat od 1.000 do 1.200 de-napi, a ppitoa najwnogu woè da sobe-pat do 10 kilogpawi zpno gpav. Dokol-ku se nappavi kalkulacija kolku ~inieden kilogpaw gpav (120-140 denapi zakilogpaw), izleguva deka pove}e od60% od podot go zewaat apgatite. Ot-kako }e se sobepe celiot pod, gpavot seppostipa na sonce da se isu{i za po-dobpo da se otvopi od we{unkata. Od-deluvaweto na zpnoto od we{unkata sevp{i pa~no ili wa{inski. Po oddelu-vaweto, gpavot se ~isti i se skladipavo kni`ni vpe}i s# do ppoda`bata.

Nakil EleziRC Gostivar

25NOEMVRI 2008 |

LRADINARSTVOGravot kako me|ukultura so [email protected]

Proizvodstvona „tetovec“vo gostivarsko

Proizvodstvona „tetovec“vo gostivarsko

Za proizvod st -vo „tetovec“ neop -hodno e |ubrewe so pri-rodno arsko |ubre i toa vokoli~estvo od 20-25 tonipo hektar. \ubreweto sevr{i pri osnovnata obra-botka na po~vata, a toazna~i 3-4 nedelipred seidba.

Spoped klasifikacijata, gpavot(Faseolus sp.) ppipa|a na fawilijataFabaceae. Ovde spa|aat site we{un-kasti kultupi koi se odgleduvaatza ppoizvodstvo na zpelo sewe, na-weneti, pped s#, za isxpana nalu|eto. Lpavot, kako we{unkastakultupa, e i azotofiksatop. Toazna~i deka po~vata koja ppetxodnoe zagadena od pesticidi i wine-palni |ubpiva, vo pok od 2-3 godini,so odgleduvawe na gpav, se le~i.

Kultura „lekovita“za po~vata

Otkako }e sesobere ro -dot, gravotse prostirana sonce dase isu{i zapodobro dase otvori odme{unkata.Oddeluva we -to na zrnotood me{un-kata se vr{ira~no ilima{inski, apotoa gravotse ~isti i seskladira vokni`ni vre}ido proda`ba

Ppedwet na osigupuvawe woè dabidat site zewjodelski kultupi koise nao|aat vo neo`neana i neobpanasostojba. Osigupenite opasnosti(pizici) se podeleni vo dve gpupi:osnovni pizici (gpad, poàp i gpow)i dopolnitelni pizici (ppoletenwpaz, poplava i luwa). Osigupuva-weto za dopolnitelni pizici sesklu~uva sawo dokolku osigupeni-kot sklu~il osigupuvawe za osnov-nite pizici. Visinata na ppewiski-te stapki se oppedeluva spoped kul-tupata i klasata na opasnost vokoja ppipa|a tepitopijata {to se osi-gupuva. Osigupuvaweto se vp{i na-ppolet, od appil, i tpae do 30 ok-towvpi, odnosno do zavp{uvawetona bepbata.

Naplatata na ppewijata se vp{itaka {to se pla}aat 20% vo gotovo,ppi sklu~uvaweto na polisata, aostanatiot ppocent se ispla}a pozavp{enata pekolta, najdocna do 20dekewvpi od tekovnata godina. So fi-nansiskata poddp{ka od Vladata,osigupenikot pla}a 20% vo gotovoppi sklu~uvawe na polisa, so 30%u~estvuva Vladata, a ostanatite

50% se ispla}aat po 20 dekewvpi. Kaj ìvotnite, ppedwet na osigu-

puvawe woè da bidat zdpavi dowa{niìvotni koi se odgleduvaat vo so-odvetni zooxigienski uslovi, ppa-vilno se iskopistuvaat i se vo oppe-delena stapost. So osigupuvaweto seopfateni uginuvawe na ìvotnotopopadi bolest ili nespe}en slu~aj ippinudno kolewe i kolewe od nu`da.Zna~i, vo osigupuvaweto ne se op-fateni zapaznite bolesti koi sesuzbivaat so zakon (tubepkuloza, in-fektivna anewija kaj kopitapite,ligavka i {ap, ~uwa kaj sviwi, leukozai dpugi). Vo nespe}en slu~aj spa|a ubi-vawe ili uginuvawe na ìvotnoto odpoàp, udap od gpow, eksplozija, po-plava, lizgawe i odponuvawe na te-pen, ppegazuvawe od vozila, we|useb-no tepawe, davewe, udap od elek-tpi~na stpuja, tpuewe so xewiskiotpovi i dpugo.

So osigupuvaweto ne se opfatenislednive pizici: swpt popadi bo-lest za koja }e se utvpdi deka po-stoela pped sklu~uvawe na osigupu-vaweto, uginuvawe popadi dolgo-tpajno, nepazuwno i ppetepano isko-pistuvawe, popadi nenavpeweno le-kuvawe i neppidpùvawe do upat-stvata na vetepinapot, jalovost, na-

walena wle~nost i slab ppipast, ne-dovolna i neppavilna isxpana, po-padi kastpacija i ovapiotowijaizvp{ena od nestpu~no i neovla-steno lice, popadi zewjotpes, nu-kleapna eksplozija, padioaktivnakontawinacija, popadi kpa`ba, zagu-ba ili wana na ìvotnoto, ako osi-gupenikot go zakole ili otepa ̀ ivot-noto bez vistinska ppi~ina ili bezodobpenie na osigupuva~ot, popaditpanspopt na ìvotnite, natovap, pa-stovap ili ppetovap i popadi ppi-nudno kolewe ili otepuvawe naìvotnoto, izvp{eno po napedba nanadleèn opgan. Suwite za osigupu-vawe za kpupen dobitok zavisat od vo-zpasta i pasata na ìvotnoto. Za kpa-vi i junici od kultupnite pasi(isto~no-fpiziska, xol{tajn-fpi-ziska, wontafonska i dpugi) }e se ppi-wenuva suwa od 50.000 do 80.000 de-napi, za podwladok za ppiplod od oviepasi (junici koi ne se stelni) do30.000 denapi, za kpavi od dowa{natapasa „bu{a“ do 30.000 denapi i za we-lezi do 45.000 denapi.

Magdalena Blaèvska,Pan~e Lokvenec,

Osiguruvawe „Vardar“

26 | MOJA ZEMJA

SOVETI

Kako ppvo, navodnuvaweto na kul-tupite tpeba da se vp{i vo paniteutpinski ~asovi, koga tewpepatu-pite se najniski, i so toa }e se iz-begne zatopluvaweto na vodata vocpevata od sistewot za navodnu-vawe. Osven toa, za pastenijata nee dobpo da se navodnuvaat kogatewpepatupite se visoki (vo tekotna pladnevnite i popladnevnite~asovi). Isto taka, se ppepopa~uvapo pasaduvaweto na kultupata (voslu~ajot pipepka) cpevata da sepostavat pokpaj pedovite i soppvoto okopuvawe na pastenijata,tie da se nagplat so po~va za da seizbegne dipektnoto son~evo vlija-nie vpz niv. No, ne se ppepopa~uvacelosno dlaboko vkopuvawe vopo~vata, bidej}i vo blizina e ko-penot koj woè da navleze vo si-stewot i da go zapu{i ili o{teti.

In`. agronom Savka MarkudovaRakovoditel i sovetnik po poljo-

delstvo vo APRZ, RE Gevgelija

Navodnuvam piper na otvorenoso sistemot kapka po kapka. No,se javi problem, najverojatno, po-radi visokite temperaturi.Toga{, vodata vo crevoto e prem-nogu vrela. Dali toa moè dapredizvika {teta?

[to s# e predmet na osiguru-vawe vo zemjodelstvoto?

Za kpavi i ju-nici od kul-tupnite pasi(is to~ no-fpi -ziska, xol { tajn-fpi zi ska, won-tafonska i dpu-gi) }e se ppi-we nuva suwaod 50.000do 80.000denapi

[email protected]

@itelite na gostivap-skiot pegion (selata Lop-na i Dolna Bawica) sawippoizveduvaat sewe od

kpowid za slednata pekolta. Po so-bipaweto na ovogodi{niot pod, vo te-

kot na ziwskiot pepiod, tie gi od-vojuvaat poubavite i pojadpi glavi-ci. Tie se ~uvaat na suvo, ppovetpe-no westo. Sawata glavica se see voobi~ni lei, vo wapt. Po seeweto seppekpivaat so ov~o |ubpe. Za dve do

tpi nedeli po sadeweto, kpowidotniknuva i istepuva steblo. Podocna,fopwipa cvet (topka). Za da ne dojdedo kp{ewe na stebloto, se stavaatkol~iwa i se vpzuvaat steblata so ko-nop. Mestoto se ~isti od plevel, od

POLJODELSTVO Proizvodstvo na seme za kromid

Kromidot sepresaduva dva patiKromidot sepresaduva dva pati

Steblata se vpzuvaatso konop

Pet nautpo. [eeset i tpi go -di{ na ta Zlata Kapafiloskase podgotvuva za sobipawe wov.

Ja podgotvuva topbata za jadewe,stava leb i nekolku {i{iwa voda. Seoblekuva i zaedno so nekolku dpugièni, go po~nuva svoeto pate{estviepo planinite okolu nejzinoto seloBelica. Taa e ppinudena da sobipa wovza da ppeìvee nejzinoto sewejstvo.Dvièj}i se kon podno`jeto na pla-ninata, taa paskaùva deka, po vpne-we, ìtelite wasovno sobipaat wovod dab ili bop. Ova gabno pastenie(li{aj) go newa na visokite delovi pobeli~kite planini, veli taa.

„Movta paste sawa vo ppipodata.Naj~esto se bepe naesen, koga iwa inajwnogu vpneì od do`d. Koga vpe-weto e suvo, toga{ wovta ne se sobi-pa za{to se poni na sitni pap~iwa.Taa bapa vla`ni uslovi“, veli Zlata.

Movta se sobipa pa~no i se nosivo obi~ni vpe}i. Sobipa~ite odat odgpanka na gpanka i so pacete, lizgaj}ipo gpankata, go sobipaat plodot.Za sobipawe wov, veli ovaa ìtelkana bpodskoto selo Belica, potpebnise sawo topba ili vpe}a, ogpowna vol-

ja, zdpavje, sepiozna èlba, leb i voda. „Saw ne se odi vo planinata“, veli

taa, „oti woè da se slu~at wnogu pa-boti“. Zatoa, kako i ovoj pat, se sobi-paat po nekolku lu|e, odat po plani-nata i sobipaat po 15 kilogpawi dnev-no. Vo tekot na edna sezona, spopediskustvoto na ovie sobipa~i, woè dase donesat od 500 do 600 kilogpawipo ~ovek. Sepak, ne postoi wo`nost dase definipa sezonata na sobipawe wov,oti spoped Zlata, se sobipa vo tekotna celata godina. Otkako }e se sobe-pe, wovta se ~uva vo vpe}a. Taa ne bapavla`ni uslovi kako ppetxodno, tukuwoè da stoi kako seno.

Ovie sobipa~i ne se gpiàt za ot-kupot na wovta. Toa go ppavat ppeku-puva~i od dpugite gpadovi, koi potoaja ppodavaat vo fapwacevtskata in-dustpija. „Newawe ppoblew so tpan-spoptot na wovta, oti sawite otku-puva~i ja zewaat od dvopovite“, veliKapafiloska. êsto pati, nivnata qu-beznost odela dotawu {to opgani-zipale ppevoz za sobipa~ite do pun-ktovite od kade {to podocna ja ot-kupuvale wovta.

Taka, zaedni~ki, niz pazgovop i po-stojano lizgawe po dpvjata, beli~anigo sobipaat svojot leb od planinata.Nasetuvaj}i go kpajot na denot, tie,so vpe}ite na pawo, poleka i swipe-no se spu{aat kon seloto. A, toa, sosite svoi ubavini, gi ppe~ekuva istokako {to gi isppatilo i utpoto.

T. S.

„Leb odplaninata“

Za sobirawe mov, veli Zlata Karafiloska od seloBelica, potrebni se torba ili vre}a, ogromnavolja, zdravje, seriozna ̀ elba, leb i voda

29NOEMVRI 2008 |

POLJODELSTVOEden den so sobira~ite na mov

Od edna nasadenaglavica kromidizleguvaat tri do~etiri cveta i se do-bivaat do sto gramaseme. So kilogramvakvo seme se sadat2,5 dekari povr{ina

[email protected]

tpeva i pedovno se navodnuva. Oppa{uvaweto go ppavat p~elite,

a seweto se sobipa naesen (vo sep-tewvpi). Se ~uva na suvo, ppovetpenowesto i nappolet, so pa~no tpiewe,se oddeluva seweto od lu{pata. Poova, seweto wopa da se ispepe so

wlaka voda. Zna~i, se sta-va vo voda i ona {to

ne e kvalitetnoza ‘ptewe izbi-

va na po v p {i -na ta, se so-bipa i sefp la. Ona{to }e osta-ne na dnoto,

toa povtop-no se su{i i

se dezinfici-pa od bolesti

pped sawoto sadewe. Spoped ovie zewjodelci, ova,

woèbi, e edinstveniot na~in nadobivawe sewe za kpowid vo zewjava bi-dej}i toj se ppesaduva dva pati, {tone e slu~aj so dpugite delovi odzewjava kade {to seweto se see di-pektno vo niva i ne se pasaduva.

Me{tanite pred sa-moto seewe pravatopit za uspe{nosta nasemeto. Odnosno, vo ~a{aso mlaka voda, se stavasemeto i se gleda pro-centot na ‘rtlivost.

Borovata mov e pokrupna, no Kara-filoska nikoga{ ne ja sobiralaza{to taa ne bila lesna za sobirawe.Ima sina boja i se prodava po okolu30 denari za kilogram. Od druga stra-na, dabovata mov e positna i mnogupote{ko se sobira na kilaà. Za ra-zlika od borovata, movta od dab e pok-valitetna i se pla}a pove}e, po 40 de-nari za kilogram.

Movta od dab e pokvali-tetna i se pla}a pove}e

Lu|eto ppeùvuvaat od toa{to iw go dala ppipodata

Sewejstvoto Sinanoski odppilepskoto selo Deb pe{ -te godinava odbeleùva ju -bi lej, stogodi{na tpa di ci -ja na odgleduvawe bivoli.

Radosta iw e dvojno pogolewa, zatoa{to del od waloto sewejstvo sega e iwa{kiot bivol za pasplod, podapok od{vajcapskata vlada. So ovaa donacijase ostvapuva sonot na sopstvenikotDewip Sinanoski (39) da go ppo{ipisvoeto stado, za{to negoviteppadedovci bile nadaleku ppo~uenipo ppoizvodstvo na najkvalitetnotobivolsko wleko. Toa se kopistelokako lek za wnogu bolesti. „Mnogulu|e doa|ale od pazni stpani, odwnogu gpadovi, pe{a~ele so denovi,sawo da dobijat po nekoja kapkakvalitetno, lekovito bivolsko wlekokako spas od bponxitis, bponxo pnev -wo nija, za podobpuvawe na kpvnataslika, za {to li u{te ne?! Bivolskotostado bilo gopdost na na{eto sewe-jstvo. Moite ppadedovci se za ni wa va -le so odgleduvawe na ovoj dobitok, noiwa le obewno ppoizvodstvo“, sese}avaat Dewip i negoviot postapbpat, Ipfan. Lpiàta na Sinanoski

sega e u{te pogolewa. Kevsep, sop pu -ga ta na Dewip, sekoe utpo pano doa|ada ja is~isti {talata, da iw ostavixpana i da gi izwolzi bivolite. „Tiese naj~ist dobitok i zatoa sepazlikuvaat od site ostanati do wa{ -ni ìvotni. Ne tppat nikakva ne ~is -to tija. So niv tpeba da se odnesuvateso golewo vniwanie i qubov. Tie,nekako, se ppivpzuvaat do stopanot,taka {to ne woè koj bilo da iwppistapi i da ja ppodolì gpiàtaza niv“, veli Kevsep.

I koga }e odat na pasewe vo atapotna seloto, kako {to veli wladiotov~ap koj ne saka{e da go otkpie svojotidentitet, bivolite bapaat sawo~isti ppedeli, kade {to newawo~upi{ta. I koga se pazladuvaat voletnata èga, odat vo ~ista voda,nastpana od dpugiot dobitok.

Spoped vetepinapite, toa eppi~inata popadi koja ovoj dobitok

wnogu petko ili nikoga{ ne se pazboluva.„Celiot woj ̀ ivot od gl e d uvawe bivoli.Ne se se}avaw nekoga{ da bile bolni, dappiwale le kap stva, antibiotici. Zatoai wle ko to {to go davaat e najzdpavo, naj -kva li tetno i najbapano na stpanskitepazapi“, veli Ipfan. Toj tvpdi deka

30 | MOJA ZEMJA

STOÂRSTVO Spaseno moèbi poslednoto semejstvo bivoli vo Makedonija

Od ova najzdravo mle -ko, proizvedeno vo pri ro -

da ta, se pravi pre kva li tet -

noto i barano na stranskite

pa zari - pro~uenoto „mo ca re la“

sirewe. No, kaj nas re~isi ni koj

ne go otkupuva, za{to ne ma

proizvodstvo na vakvo si re we.

Dràvata s# u{te ne na{ la

soodvetno re {e-nie“, ob-jasnuva Demir.

Bivolskotostado e gordostna semejstvotoSinanoskiSo pomo{ na sre d -no {kolci i na{vaj carskata am-basada vo Makedo -nija }e bideso ~u vano moèbiposlednotose mejstvo bivoli Bivolskoto wleko -lek za wnogu bolesti

So powo{ doppeìvuvawe

bivolskoto wleko od nivnoto stado iwawaslenost nad devet wle~ni edinici.Sinanoski so gopdost se se}avaat dekaneodawna tokwu tupskiot awbasadop voMakedonija, otkako ~ul za ovie bivoli,pobapal da wu dadat wleko za lek zanegovata soppuga.

Tpo{ocite za odgleduvawe nabivolskoto stado se ppegolewi, velatSinanoski, zatoa {to bivolitekonzuwipaat nekolku pati pove}edobito~na xpana od kpavite. Cenatana xpanata postojano paste, a so toai nivnite tpo{oci. Tie newaat dpugaegzistencija i, ewotivno vpzani zasewejnata tpadicija, ne znaat kade dabapaat spas.

„Za da se obezbedi sigupenplaswan na stpanskite pazapi, tpebagolew obew na ppoizvodstvo, a uslovza toa e zgolewuvawe na stadoto.Nie finansiski ne swe wo}ni. Edin-stven na~in e da podignewe bankapskikpediti, no kawatnite stapki seppevisoki. Spoped toa, vo wowentov,newawe izlez“, velat Sinanoski. Tiebapaat i o~ekuvaat powo{ i poddp{kaod dpàvata i pesopnoto winis tep -

st vo. Osven {vajcapskata donacija, }edobijat i kawion so dobito~na xpanaod ppilepskite spedno{kolci Siwona

Zeposka, Slavko Poposki, AleksandpaAceska i Katepina Nikoloska. Tie se~etipite u~eni~ki koi na nat ppe va -pot vo Letebopg, [vedska, godinavagi bpanea boite na Republika Ma ke -do nija. „Vo nevepojatno silna kon ku -pen cija od 375 u~ili{ta od 48 dp -àvi, na{iot ppoekt ja osvoi vtopa-ta nagpada i u~enicite }e dobijat6.000 dolapi. Del od svoite papi }eodvojat za svoite galeni~iwa voDebpe{te, na koi{to }e iw odnesewekawion so xpana“, veli ppofesopkataAceska. Sinanoski stpavuvaat dekabez dpàvna powo{, bavno i te{ko }eja ppodolàt bitkata, no bapewzasega, velat, go ispolnile awanetot,ja za~uvale sewejnata tpadicija naodgleduvawe bivoli.

Monika Taleska

31NOEMVRI 2008 |

[email protected]

„Poslednite bivoli vo Makedonija“Poradi nedostig na pari, semejstvoto Sinanoski podolgo vreme stravuvalodeka }e ja prekine semejnata tradicija na odgleduvawe bivoli. No, bitkataza nivno odrùvawe po~na koga mala grupa sredno{kolci od u~ili{teto„Orde ̂ opela“, vqubenici na prirodata, ̀ ivotnite i èlni da se za~uvaateko-sistemite vo dràvava, dozna za ovoj problem na Sinanoski i go zapo~naproektot „Poslednite bivoli vo Makedonija“. „Ova e proekt za za{tita nabiodiverzitetot, za za{tita na bivolite od izumirawe. Nie koristevmesopstveni sili i resursi. U~enicite so ogromen interes sprovedoakampawa za za{tita na poslednite bivoli vo Makedonija. Paralelno giposetuvavme bivolite vo {talata, u~evme kako se pravat mle~ni proizvodiod bivolsko mleko I, na krajot, sami se raduvavme koga po tri godini serodi na{eto mladen~e Hristina“, veli profesorkata Natalija Aceska,koordinator na proektot.

Idni genepacii bivoli

Sinanoski gopdina dolgata tpadicija

ûvaweto ovci e ìvotna opsesija vo sewejstvoto nakuwanovecot Ziko Kostovski od seloto Dobpe{ane.Od negovoto pa|awe, vo 1962 godina, veli toj, e so

ovie ìvotni i wowentalno, ~uva 160 gpla. Iwal ipove}e, no popadi ppoblewite so koi se soo~uva ov~ap-stvoto vo zewjava, wopal da go nawali stadoto. Minata-ta godina, objasnuva Kostovski, bil „ppinuden“ da ppo-dade 110 gpla popadi toa {to ne woè da najde ov~ap koj}e gi napasuva ovcite. Toj odi na pabota, a ov~apite koiuspeval da gi najwi, wu zawinuvale na pet-{est dena. „Iwdavaw jadewe, piewe, iwaat kade da spijat i plata od 200evpa. No, ne znaw popadi koi ppi~ini ne ostanuvaat, a seàliwe deka iwawe ogpowen bpoj nevpaboteni. Sawo po-padi ova, wopav da gi nawalaw gplata“, veli Kostovski.

Kako qubitel na ovcite, investipal vo tplo od tvpdagpadba. Vo nego woè da ~uva okolu 300 ovci, iako nikoga{ne uspeal da go napolni kapacitetot na tploto. Okolu 80%od gplata wu se od pasata AVASI i weles AVAS. Ja ~uva ovaapasa popadi nivnata ppoduktivnost i Kostovski dobiva po15litpi wleko dnevno po ovca. Vo negovoto stado woè da senajde i po nekoja PRAMENKA. I plaswanot na wlekoto e obez-beden. Mlekapnicata „Kpi-kpi“, koja se nao|a vo seloto Do-bpe{ane, wu gi otkupuva ppoizvedenite koli~ini i od nivppoizveduvaat kiselo wleko, pavlaka, pazni jogupti, sla-doledi. Za àl, sawo popadi newaweto ov~ap, toj ne woèda go pazpaboti ovoj biznis.

Od odgleduvaweto ovci ìvee celoto sewejstvo. So-ppugata na Kostovski ne paboti, a negovite sinovi u~at.Sepak, i tie powagaat vo ovaa fawilijapna „obvpska“. Tiese zadovolni od akcijata na dpàvata za vakcinipawe naovcite ppotiv bpuceloza, iako posleden pat, veli Ziko, jaiwale vo 1993 godina. „Ne plativwe ni{to za akcijata otitoa e intepvencija od stpana na dpàvata. Vadea kpv od ov-cite za da nappavat analiza, a na jagniwata iw stavaa vak-cini za da ne se pazbolat od bpuceloza“, veli Kostovski.

Sepak, toj i negovoto sewejstvo, i pokpaj site ppoblewi sokoi se soo~uvaat, newa da se otkaàt od odgleduvaweto ovci.Ppvo, zatoa {to toa iw e ̀ ivotna opsesija, a vtopo, zatoa {toiw go polni dowa{niot buxet. Kostovski se nadeva deka ne-govite sinovi }e go nasledat intepest za ov~apstvoto.

T. S.

Ov~arstvoto goprehranuva semejstvotoMinatata godina, Kostovski, bil „prinuden“ da prodade 110 grlaporadi toa {to ne moè da najde ov~ar koj }e gi napasuva ovcite

32 | MOJA ZEMJA

OVÂRSTVO Vo familijata na Ziko Kostovski [email protected]@ffrm.org.mk

I za ovoj odgleduva~ na ovci volnata e sepiozen ppo-blew. Toj e ppinuden da gi {i{a ovcite, iako vakvataopepacija go ~ini pove}e od dobivkata. Minatata go-dina platil po 30 denapi za {i{awe za ovca, a ki-logpaw volna ja ppodal po 18 denapi. Ili, kako {topaskaùva negovata soppuga, dale 10.000 denapi za{i{awe, a zapabotile iljada denapi powalku.

Makedonski paradoks

Pomo{ vo hrana za stokata

Subvenciite od dpàvata ne tpeba da se davaatvo papi, po 2 denapi za litap ppedadeno wleko voppepabotuva~ki kapacitet, tuku da se dava xpa-na za stokata, ppedlaga Kostovski.

Ov~apstvotogo polnisewejniotbuxet

Dpagi Ne~evski od bitolskotoselo Lepa e eden od petkitesopstvenici na avtowatski si-stew za wolzewe. So nego wolzi 25 kpa-vi. Osven toa, ~uva u{te 20 junici i te-liwa. Sistewot go kupil pped dve godiniza 16.700 evpa. Iwa kapacitet za wolzewena osuw kpavi istovpeweno, iako Ne~ev-ski ppose~no wolzi po ~etipi kpavi. Ce-lokupniot ppoces na wolzewe, za site25 kpavi, tpae okolu 40 winuti (od dvedo tpi winuti po kpava) i so negovataupotpeba se za{teduvaat 3 do 3 i pol~asa pa~no wolzewe

ElementiSistewot za wolzewe, kako {to obja-

snuva Ne~evski, e sloèn i e sostaven odwnogu elewenti. Odnosno, od wolzni

apapati (iwpulsatopi), duovaci, peli-zep, puwpa za pelizepot, wanovak, ppo-xpowski cevki, ventili za cevkite za wol-zewe, ekspanzionen sad za vozdux, kon-tpolop na vozduxot, wa{ina koja sozda-va vakuuw, plasti~ni cevki niz koikpuì vozduxot, westo za cedewe na wle-koto (filtep) i wotopi za nosewe na wle-koto ppeku cevkite do laktofpizepot.

� Duovak - apapat, sostaven od wol-zna edinica, koj go pegulipa ppitisokoti bpzinata na wolzewe

�Manovak - poseben sad kade {to, do-kolku ne se vklu~i sondata od pelize-pot, wlekoto avtowatski se polni i zada ne vleze vo cevkite, se aktivipa wa-novakot. Po negovoto aktivipawe, si-stewot ve}e ne funkcionipa, odnosno,ne wolzi. Spoped Ne~evski, ova e si-gupnosniot ventil koj detektipa dekaiwa nekakov ppoblew.

� Kontpolen sistew za vozdux - toj estaven na plasti~nite cevki na po~eto-kot ili na kpajot na sistewot. Lo pegu-lipa vozduxot, odnosno ako iwa powal-ku vozdux, se zatvopa ventilot i se po-stignuva potpebnoto nivo. Ili, ako iwapove}e vozdux otkolku {to e potpebno,

ventilot se otvopa i go ispu{ta nadvop.� Ma{ina za vakuuw (wotop so boca)

- ppoizveduva vozdu{en ppitisok od dva-naeset bapi, a za sistewot za wolzewese potpebni sawo pet

�Filtep (westo za cedewe) - stoi do pe-lizepot. Pped da se stavi vo laktofpi-zepot, wlekoto se cedi niz ovie posebnifiltpi za da bide waksiwalno ~isto.

Procedura na molzewePpvo, veli Ne~evski, se wie viweto

na kpavata, se su{i i se dezinficipa sospecijalni spedstva za dezinfekcija.Potoa se westat apapatite za wolzewe.Kpavata se wolzi tpi do pet winuti, vozavisnost od koli~estvoto na wleko {togo iwa. Se vadi apapatot i se stava naslednata kpava ~ie viwe, vo we|uvpewe,e izwieno, isu{eno i dezinficipano.Otkako }e se zavp{i so wolzeweto, za-dolìtelno e povtopno dezinficipa-we na viweto. Izwolzenoto wleko av-towatski se ppenesuva ppeku cevkite.Apapatot za wolzewe, ppeku odpedeniventili koi se nao|aat we|u lei{tatana dve kpavi, se ppiklu~uva na ppo-xpowskite cevki i wlekoto odi do pe-lizepot (ppoyipna topka). Toj e staklen

i vo nego iwa sonda, koja po odpe-deno nivo na wleko vo pelizepot,se aktivipa i go ispu{ta (ppekuodpedena puwpa) do laktofpizepot.Tuka stoi na tewpepatupa od winus~etipi celziusovi stepeni.

Higiensko odrùvawena sistemot

Sistewot za wolzewe bapa xi-giensko odpùvawe. Ne~evski ob-jasnuva deka se potpebni 80 litpitopla voda za wiewe (okolu 70ºC).So powo{ na bazno ili kiselospedstvo, avtowatski se izwivaceliot sistew. Vodata, so speci-jalni sun|epi, objasnuva ovoj od-gleduva~ na kpavi, se pu{ta niz si-stewot i se wijat cevkite. So baz-noto spedstvo, wieweto tpae ~eti-pi dena, a so kiseloto tpi dena iovaa ppocedupa se ppavi naizwe-ni~no, na sekoi dva dena. Po sekoewolzewe, sistewot wopa da seisplaknuva dva pati so po 80 li-

tpi ladna voda. Zna~i, ppvo se pu{ta to-plata voda. Potoa, se pu{ta ladnavoda za da go is~isti sistewot od baz-noto ili kiseloto spedstvo i tpetiotpat se pu{ta sawo ~ista voda. Seto ovase ppavi avtowatski, bez intepvencijana ~ovek. Sepak, veli Ne~evski, odpùva-weto na sistewot go ~ini po okolu15.000 denapi wese~no.

T. Stoj~evski

Za{teduva vreme iobezbeduva ~istotana mlekoto

33NOEMVRI 2008 |

[email protected]

[tala sokpavi Laktofpizep

Relisep

Mlekovod

Vasil Manivilovski, ovo{tap odbitolskoto selo Bistpica,pazwisluva za opgansko ppo iz -vod stvo na jabolka, ppaski i kpu{i. Mo-wentno, toj gi ppoizveduva site ovieovo{ni kultupi, no natpadicio nalen na ~in. Vosvojot ovo{ tap nik, Mani -vilovski iwa ja bol ka odsoptite „zlaten de li{es“,„ajdaped“, „wu co“. Toj, kakoppofesionalen ovo{tap,novite sopti „fuxi“,„gala“, „pinova“,“blek-bupn“ gi sadi na nova pod-loga, M9. Poseduva okoluxektap i polovina vokondicija i okolu polovinaxektap wladi nasadi.Manivilovski pazwisluvaza ppo{ipuvawe na svojotseween biznis, zatoa {tonegovite jabolka sekvalitetni i bapani naevpopskiot pazap. „Ovaagodina nappaviv ppv opitso novite evpopski soptikaj nas. Iwa{e dobap pod itoa vetuva. Li sadev wi-natata godina, a ovaa ve}edadoa pod popadi novatapodloga. Vtopata godina

iwaat 20 do 30%, a ve}e vo pettatagodina se so poln pod. Na stapitepodlogi, polniot pod go dostignuvaadupi vo sedwata godina“, objasnuvaMani vil o vski.

Novite sadnici gi sadi pogusto od2,5 do 3 iladi sadnici po xektap. Sotoa, spoped ovoj zewjodelec, se zgole-wuvaat ppinosite, a se nawaluvaatsite dpugi ostanati tpo{oci zanivno odpùvawe, kako {to seppskawe, |ubpewe, tpo{oci za pezid-ba. Dpvcata iwaat wal past, so slabobujni podlogi. Ne dobivaat na teìna,tuku vo pod. Newaat golewi gpanki(kpo{ni) i pa|aat nopwalno spopeddpugi podlogi. Isto taka, posigupnise vo odnos na napadi od bolesti, atoa zna~i dopolnitelno nawaluvawena dava~kite za spedstva za za{tita.

Podlogata M9, veliVasil, e pootpopna nabolesti. Sepak, ovaapodloga bapa kon-stpukcija od ìca idpugi stolbovi ({pa -lip-sistew) na koi }ese dpàt jabolknicite.„Toa zna~i dvapatipogolewa investicijaod standapdnata, notaa se vpa}a u{te voppvite dve do tpi go-dini. Ako za xektap,so podloga 106, sepotpebni ~etipi dopet iljadi evpa, za ovaapodloga, M9, }e sepotpo{at winiwuw 15iljadi evpa“, odgovapaManivilovski.

Ovoj pegistipan zew -jodelec e zadovolen od ppinosot,iako ne ja znae cenata po koja }e gi ppo-dade jabolkata. Taa, spoped nego, sefopwipa posledniot den pped daizleze na pazap i ppoizvoditelite seppinudeni da go skladipaat podot vowagacini. So toa iwaat dvojno pove}epabota, iako e poisplatlivo vedna{da se tovapaat vo kawioni i da setpanspoptipaat na pazapite. Mi-natata godina Manivilovski iwalspe}a i jabolkata wu bile otkupeniu{te od dpvjata. Sega, negovite jabol-ka ~ekaat kupuva~ za evpopskiot pazap.

T. S.

Novata podloga M9pootpopna na bolestiNovite nasadi, so M9 podloga, baraat dvapati pogolemainvesticija od standardnata, no taa se vra}a u{te voprvite dve do tri godini, veli Vasil Manivilovski

35NOEMVRI 2008 |

OVO[TARSTVOEvropski sorti jabolka vo bitolska [email protected]

Investiciite vo ovo{tapnikotna Manivilovski ne zavp{uvaat sopostavuvawe na novata podloga i{palip-sistewot. Toj pazwisluva dainvestipa vo za{tita od gpad i od iz-gopenici od sonceto. Vasil }enabavi specijalizipana gpadobijnawpeà, stolbovi i sajli, so {tocelosno }e go pokpie ovo{tapnikot.Ovaa dopolnitelna investicija }ego ~ini deset do dvanaeset iljadievpa, no }e wu za{tedi wnogu vopodot, zatoa {to, spoped negovitekaùvawa, poslednive godini, popadikliwatskite ppoweni, iwal 10 do 15%zaguba od izgopenicite od sonceto.

Kako pegistpipan zewjodelec,Manivilovski kopisti papi odIFAD kpeditite, kako i od ppo-gpawata za pupalen pazvoj za inve-stipawe vo wexanizacija. Toj i ne-goviot sin Stev~e se podgotvu-vaat za IPARD ppogpawata. Nasa-dite na Manivilovski se pokpieniso sistew za navodnuvawe „kapka pokapka“, a po negovoto obnovuvawe,toj }e po~ne i so feptilizacija.Vasil objasnuva deka dadenitesubvencii za ovo{tapstvoto,75.000 denapi po xektap, ne se do-volni za vakviot intenziven na~inna pabotewe. „Se zbopuva deka sub-venciite }e dostignat i do 150.000denapi, no spoped wene, i toa ewalku. Dovolni se od 200 do 250 il-jadi denapi po xektap povp{ina“,objasnuva ovoj zewjodelec.

So nova podlogado podobapkvalitet

Nivata na sewejstvoto Yg-qanin gi pa|a, woèbi, naj-golewite tikvi vo na{atadpàva. Ppo se~ na ta te ̀ i -na od 40 kilogpawi po

pap~e govopi deka vo ova ppilepskoselo woè da se najde tikva od 15 do70 kilogpawi. Vo nivnoto ppoizvod-stvo powaga celoto sewejstvo. Nego-vata soppuga Sanela se gpiì za see-weto i kopaweto na tikvata. Velideka seweto go nabavuva od ppetxod-nata sopstvena pekolta. „Se bipaat

najgolewite tikvi i od niv se ostavaza sewe. Edno pap~e e dovolno za po-lovina dekap“, objasnuva Sanela.

Pped da se seat tikvite, voo-bi~aeno, vo tekot na appil, nivata seopa i fpezipa. Petnaesetina dena po-docna, po niknuvaweto, taa wopa dase iskopa pa~no. Ygqanin ne gi na-vodnuvaat tikvite zatoa {to nivna-ta niva iwa dovolno vlaga za paste-we na ovoj zelen~uk. Dokolku gi na-vodnuvav, tie woèbi }e bea u{te po-golewi, no iwawe sepiozen ppoblew so

Tikvata e ednogodi{no zeljestopastenie so polzavo pebpesto ibodlikavo steblo, koe ~esto-pati, dostignuva dolìna od okolu 10wetpi. Listovite se ogpowni, sooblik na spce, pettodelni i nazabenina pabovite. Cvetovite na tikvata seòlti, a wa{kite se pokpupni od èn-skite. Plodot e ogpowen i negovatateìna dostignuva od 10 do nevepo-jatni 80 kilogpawi kaj odpeden vidkaleweni tikvi. Kaj obi~nata tikva,bojata na plodot od nadvope{natastpana e belo - sivkasta, a otkako }ese passe~e, od vnatpe{nata stpana eso poptokalova boja, wesnat i so~en.Vo vnatpe{nosta iwa {uplina vokoja se swesteni pogolew bpoj sewki.Tikvata cveta vo juli i avgust, azpee vo septewvpi i oktowvpi.

Mega-tikvina nivatana YgqaninSemejstvoto Ugqanin, zaedni~ki, se griì zacelokupniot proces na proizvodstvo,obrabotka i navodnuvawe na mega-tikvite,koi podocna gi koristat kako hrana za stokata

36 | MOJA ZEMJA

OD TERENOT Vo prilepsko Laàni

SERIJAL POLJODELSKI KYLTYRI

Voda i sonce za dobri tikvi

Plodot dostignuva i do osuwdeset kilogpawi

Tikva - Cucurbita L. Cucurbitaceae

vodosnabudavaweto“, veli Ygqanin.Plodovite pastat od appil do sep-tewvpi. Vo ovoj pepiod newa ppskawe,nikakvi agpotexni~ki i wepki zaza{tita“, veli tpies et itpi go d i { ni -ot ìtel na Laàni, Mepsiw Ygqanin.

Na polovina dekap toj dobil oko-lu 100 golewi tikvi. Po bepbata,plodovite gi ~uva dowa, vo suva ppo-stopija. Ppi skladipaweto, velattie, tikvite ne sweat da se udipaatoti }e skapat. Isto taka, objasnuvaMepsiw, ne swee da se vadi dp{kata

na plodot oti i toga{, woè da ska-pe i ne woè da se upotpebuva.

Tikvite gi jadat dvete kpavi na Yg-qanin. Iw dava po edna tikva dnevnoi so toa, kako {to objasnuva, powagavo nivniot tov. Del od plodovite,~estopati, woè da se najdat i nadowa{nata tppeza oti decata go sa-kaat ovoj plod. Ygqanin ne pazwisluvaza ppoda`ba na svoite tikvi zatoa{to tie newale otkup i dovolno vi-soka cena da gi pokpie tpo{ocite.

T.S.

Tikvata kako kultupa po potekloe od tpopskite delovi na Awepika. Kajnas naj~esto se odgleduva kakowe|uposev zaedno so p~enkata, no~esto ja iwa po gpadinite, dvopovitei na kpaevite od nivite. Iwa wnogusopti, so pazli~en oblik i nijansi naboja, koi we|usebe se pazlikuvaatpo vkus i golewina na plodot. Sekopisti za xpanlivata vnatpe{nost,no i za wo{ne vkusnoto sewe. Popanobila nezawenliv del od napodnatakujna i se sluèla pedovno kakoxpana, no vo posledno vpewe taa seposluùva kako desept. Sé u{tepostoi tpadicija i se posluùva zavpewe na Badnikovata ve~ep, kakodel od posnata tppeza.

Preduslovi

Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1...wasloto za gotvewe “Flopiol” i ekskluzivni sponzopi na...

Documents

Transcript of Moja zemja NOEMVRI (MK):Layout 1...wasloto za gotvewe “Flopiol” i ekskluzivni sponzopi na...