^AS 50,51,52 BIOLOGIJA NASTAVNIK MILKA \ORESKA

ISTRA@UVAWE NA VARIJACII KAJ RASTEINJATA 1-2-3

Na po~etok treba da se potsetime {to se varijacii!

VARIJACII SE RAZLIKITE POME\U EDINKI OD EDEN ISTI VID!

U~enicite treba da odberat eden rastitelen vid (najdobro nekoe rastenie {to go imaat vo dvorot, zaradi momentalnite uslovi ), i od toa rastenie da soberat nekolku listovi koi rastele od sin~evata strana i nekolku listovi koi rastele vo senka.

Ke sprovedeme istra`uvawe so koe ke ispitame dali ima razlika vo goleminata na sobranite listovi od senka i na sonce.

Eve na koi va`ni karakteristiki treba da vnimavame:

1. Kolku listovi od sekoja oblast ke izmerite za da dobiete sigurni rezultati?2. Koi faktori bi mo`ele da vlijaat na toa kolku golemi listovite ke izrasnat?3. Koi od ovie faktori treba da gi kontrolirame odnosno da go odr`uvame ist?

U~enici napravete predviduvawe za toa kako rasteweto na svetlina ili na senka ke vlijae na goleminata na listovite i isplanirajte istra`uvawe! Se zapi{uvajte v ova{ite tetratki~

Preporaka od nastavnikot: soberete najmalku po 12 listovi koi rastele na sonce i 12 listovi koi rastele vo senka!(od ist rasitetlen vid)

Kako treba da se sprovde istra`uvaweto:

- Za sekoj rastitelen vid u~enicite ja presmetuvaat prose~nata povr{ina za listovite vo senka i listovite na sonce. Rezultatite zapi{ete gi vo tabela

Odgovorete na slednive pra{awa:

1. Dali ima {ablon (sli~nosti) kaj rezultatite?2. Dali izgleda deka ima razliki pomegu dvete prose~ni povr{ini na listot?3. Koja sredina ima najgolemi listovi? (senka ili sonce)4. Zo{to mislite deka ste go dobile vistinskiot rezultat?

Zaklu~ok:

1. Istra`uvaweto treba vnimatelno da se isplanira so cel da se dobijat rezultati koi ke dadat odgovor na pra{aweto.

2. Razlikite vo `ivitnata sredina mo`e da rezultiraat so varijacii vo ramkite na vidot.

U^ENICI VE MOLAM NAPRAVETE GO ISTRA@UVAWETO I VA[ITE REZULTATI PRATETE MI GI NA MOJATA E MAIL ADRESA!(zaeno so site va{i pra{awa i se {to ne e jasno)

SEDI DOMA I U^I!!!

^AS 53 BIOLOGIJA -NASTAVNIK MILKA \ORESKA^AS ZA UTVRDUVAWE NA MATERIJALOT

1. Dopolni gi re~enicite.

Vid pretstavuva_________________organizmi {to imaat ________________karakteristiki.

Organizmite {to se prika`ani na slikata se od ________________vidovi. Organizmite {to pripagaat na ist vid mo`at da se __________________ megu sebe i da dadat _______________ potomstvo.Ponekoga{ doaga do sparuvawe na edinkite od razli~en vid , pri {to se dobiva potomstvo nare~eno ____________________, i tie ne mo`at da dadat ____________________potomstvo.

2. Elena i Maja sesestri. Iako imaat isti roditeli i imaat nekoi osobini od roditelite, tie ne izgledaat isto. Objasni zo{to Elena i Maja ne izgledaat isto?Upotrebi gi slednite izrazi vo tvojot odgovor: nasledna varijacija i varijacija od sredinata.

3. Navedi dva faktori {to mo`e da prdizvikaat varijacii i predlo`i primer za sekoj faktor!Faktor:___________________ Primer:_______________Faktor:___________________ Primer:_______________

4. Dadeni se kratki izjavi na Toni i Kate so koi se opi{ale sebe si.

Toni KateJas sum mom~eVisok sum 150sm.

Jas sum devoj~eVisoka sum 135 sm.

Ne sum mnogu dobar vo video igriMojata krvna grupa e A+

Dobra sum vo vido igriMojata krvna grupa e AB+

Razmisli i odgovori! Koi izjavi opi{uvaat karakteristiki koi poka`uvaat nekontinuirani varijacii?

5. Navedi tri sli~nosti i tri razliki pomegu ribite.

a) Razliki:b) Sli~nosti:

6. Latinskoto ime na perunikata e Iris germanica . Objasni!a)Koe ime ke go upotrebi{ dokolku zboruva{ so biolog od druga dr`ava! Zo{to?b) Koja druga informacija ke ja doznae sogovornikot od latinskoto ime, osven za koj vid se raboti?

7. Opi{i kako genite i `ivotnata sredina vlijaat na sposobnosta za izveduvawe sportski aktivnosti!

8. Koi varijacii mo`e{ da gi vidi{ na slikava so gradinarski pol`avi?

9. Odgovori so T ako e to~no i N ako e neto~no!a) Kaj ednojaj~ani bliznaci `ivotnata sredina ne e pri~ina za postoewe na varijacii vo

osobinite.b) Zastapenosta na varijaciite se zabele`uva vo dijagrami na fekvencija.c) Kaj divi rastenija od isti vid ne postojat varijaciid) Ligerite se neplodnie) Eden ist vid mo`e da ima dve latinski imiwa.f) Zebroid e hibrid od zebra i kowg) Srna i elen mo`e da se razmno`uvaat megu sebe.h) Aritmeti~kata sredina u{te se narekuva i opseg vo koj se dvi`at vrednostite na nekoja

karakteristika.i) Organizmite {to mo`e da se razmno`uvaat edni so drugi i davaat plodno potomstvo

pripagaat na isti vid.j) Potomcite na slonovite se hibridi.

10.Ponekoga{ se slu~uva sparuvawe megu edinki od dva razli~ni vida. Potomcite se narekuvaat __________________________. Primer mladoto dobieno od kow I magarica se narekuva__________, a mladoto od magare i kobila se narekuva__________________________.

^AS 54 BIOLOGIJA -NASTAVNIK MILKA \ORESKA

PODREDUVAWE NA @IVITE ORGANIZMI VO GRUPI

Na ovoj ~as zapo~nuvame so nova tema! Ke zboruvame za podreduvawe na `ivite organizmi vo grupi.

Najprvo treba da razmislime dobro i da zapi{ime vo na{ite tetratki kako gi podreduvame ne{tata vo domot na pr. fioka za pribor za jadewe, TV kanalite, na{ite li~ni raboti i dr.

U~enici razmislete i zapi{ete vo tetratkite kakvi tipovi kletki postojat, i koi se razlikite pomegu kletkite {to gi znaeme, i dali kletkite mo`eme da gi podredime (grupirame) vo prokarioti i eukarioti?!

Razgledajte gi slikite podolu! Razmislete! Dali mo`eme lesno da gi izu~ime `ivite organzimi na ovoj na~in ili treba nekako da gi podredime? Odgovort napi{ete go v ova{ite tetratki!

Na ovoj ~as treba da nau~ime deka site `ivi organizmi koi `iveat na na{ata Planeta mo`eme da gi podredime vo pet carstva! Sigurno nekoj od vas veke gi znae!

Da zapi{ime vo teratkite kako plan:

1. Site `ivi orrganizmi mo`eme da gi grupirame vo pet carstva:a) CARSTVO NA RASTENIJAb) CARSTVO NA @IVOTNIc) CARSTVO NA BAKTERIId) CARSTVO NA PRA@IVOTNI I ALGIe) CARSTVO NA GABI

2. Podelbata na `ivite organzimi vo 5 carstva sepak e grupa podelba i te{ka za izu~uvawe pa zaota nau~nicite napravile potesna podelba:CARSTVO>TIP>KLASA>RED>FAMILIJA>ROD>VIDPrimer:klasifikacija na doma{na ma~kaCARSTVO > @IVOTNITIP>HORDATA (RBETNICI)KLASA>CICA^IRED>MESOJADNI (KARNIVORA)FAMILIJA>MA^KIROD>MA^KIVID>DOMA[NA MA^KA

3. Nau~nicite pri pronaogawe na nekoj organizam, dokolku sakaat da proverat na koj vid mu pripaga koristat taka nare~eni klu~evi za identifikacija (determinatori). Tie se sostojat od grupa na pra{awa so ~ie odgovarawe ke otkrieme za koj vid stanuva zbor.

U~enici napravete istra`uvawe na internet (dokolku ste vo mo`nost) i otkrijte koi `ivi organizmi se zagrozeni vo Makedonija! Potoa probajte sekoj od niv da gi klasificirate kako vo primerot napi{an vo planot!

ZAKLU^OK:Biolozite gi klasificiraat `ivite organizmi vo grupi. Tie grupi imaat redosled na klasifikacija.

U~enici lekcijata e na str. 70 -71 pro~itajte ja I probjate da gi zapomnite najva`nite poimi.

Na strana 71 ima aktivnost 6.1 Kade pripaga? Ro~itajte vnimatelno I vo tetratkite za doma{na rabota odgovorete.

Se {to sakate da me pra{ate, a i da mi gi ispratite va{ite izrabotki ke go napravite preku mojata e mail adresa!

SEDI DOMA I U^I!!!

^AS 55 BIOLOGIJA -NASTAVNIK MILKA \ORESKA

KLASIFICIRAWE NA RBETNICITE

Ovoj ~as go zapo~nuvame so objasnuvawe deka site `ivotni na Planetata Zemja se klasificirani vo dve pogolemi grupi a toa se: rbetnici i bezrbetnici.

Najprvo go voveduvam poimot RBETNICI!

RBETNICI se `ivotni koi imaat skelet odnosno rbeten stolb. (taka go dobile i imeto)

RBETNICITE gi delime vo pet pogolemi klasi! (pro~itaj ja tabelata podolu)

RBETNICIRIBI VODOZEMCI VLEKA^I PTICI CICA^IPASTRMKABELVICAKRAPTUNASKU[A

@ABADO@DOVNIKAKSOLTOL^OVE^KA RIPKAMRMOLEC

ZMIIGU[TERI@ELKIKROKODILIDINOSAURUSI(izumrena grupa)

PINGVINNOJPATKAGALEBLEBED

KENGURLILJAKDELFINSLONMA^KAKU^E

PLAN ZA LEKCIJATA(so objasnuvawe za sekoja klasa)

1. RIBI (PISCES)- Najprimitivnata grupa na rbetnici (od koja se razvile drugite grupi)- @iveat i vo slatkite i vo solenite vodi ( reki, ezera, moriwa)- Di{at so `abri so koi go apsorbiraat kislorod od vodata- Se dvi`at so pomo{ na perki (grbna, opa{na, stoma~ni, gradni,analna perka) kako i so

silnata muskulatura na teloto koja (teloto se dvi`i samo levo i desno)- Ribite se ladnokrvni `ivotni-poikilotermni, no mo`at da ja reguliraat temperaturata- Teloto e pokrieno so ko`a i krlu{ki

- Ribite se podeleni vo dve pogolemi grupi: rskavi~ni ribi(skletot e sostaven od rskavoca I koskeni ribi-skeletot e sostaven od koski)a) Rskavi~ni ribi: ajkuli, ra`ib) Koskeni ribi: krap, belvica, pastrmka

- Teloto na ribite e so hidrodinami~na forma za da mo`e lesno da se dvi`at niz vodata- Polagaat jajca vo vodata i na toj na~in se razmno`uvaat- Imat razvieno organi i organski sistemi2. VODOZEMCI (AMFIBIJA)- Mo`e da `iveat i vo voda i na kopno- Imaat 4 ekstremiteti (za plivawe, skokawe, odewe na kopno)- Teloto im e pokrieno so vla`na ko`a- Na kopno di{at so beli drobovi, a vo voda so vla`nata ko`a- Vodozemcite polagaat jajca vo voda i na toj na~in se razmno`uvaat(ima specifi~en na~in

na razvoj na mladite so metamoroza)- Vo ovaa grupa spagaat: `abi, do`dovnici, ~ove~ka ripka3. VLE^UGI (REPTILI)- Vo ovaa grupa spagaat: gu{teri, zmii, krokodili, `elki, dinosaurusi (koi se izumreni)- Teloto im e pokrieno so suva ko`a i ro`ni lu{pi koi se tvrdi - Di{at so beli drobovi- Poveketo vleka~i imaat 4 noze, no postojat i takvi koi gi izgubile nozete (zmiite na primer) - Poveketo ptetstavnici `iveat na kopno no ima i takvi koi `iveat vo voda(krokodili i `elki)- Se razmno`uvaat so polagawe jajca (vleka~ite ne se gri`at za mladite)- Nemaat postojana telesna temperature (poikilotermni organizmi se), no koga se dvi`at ja

odr`uvaat temperaturata postojana.

4. PTICI (AVES)- Teloto na pticite e pokrieno so ko`a i perduvi - Letaat so krilja, a se dvi`at so pomo{ na noze- Imaat mala telesna te`ina , pnevmatski koski(ispolneti so vozduh)- Setilata za gledawe i slu{awe se dobro razvieni, za razlika os setiloto za miris koe e

poslabo- Spored na~inot na dvi`ewe pticite se delat na:pliva~i-pingvin, leta~i-galeb, trka~i-noj- Nekoi ptici so menuvawe na godi{nite vremiwa go menuvaat i mestoto na `iveewe (ptici

preselnici-lastovica, {trk)- Di{at so beli drobovi- Se razmno`uvaat so polagawe na jajca na koi le`at gi zatopluvaat i se gri`at za mladite

5. CICA^I (MAMLIJA)- Tie najslo`eno organizirani i najrazviena grupa na rbetnici- Imeto go dobile bidejki `enkite po ragaweto na mladite se gri`at za niv i gi hranat so mleko

od mle~nite `lezdi- Site cica~i podeleni se vo dve grupi: placentalni(luge, kitovi,kowi) i bezplacentalni

cica~i(klunarot, kengurot)- Teloto im e pokrieno so ko`a i krzno- Imaat potni, lojni i mle~ni `lezdi- Di{at so beli drobovi

- Se dvi`at so predni i zadni ekstremiteti- Imaat dobro razvieni organi i organski sistemi- Gi naseluvaat site `ivotni sredini- Vo ovaa grupa spaga i ~ovekot kako najslo`eno `ivo su{testo

U^ENICI LEKCIJATA ZA OVAA NASTAVNA SODR@INA E NA STR.72-73, PRO^ITAJTE JA I NAU^ETE KORISTEJKI GI I INFORMACIITE OD PLANO OD LEKCIJATA

PLANOT ZAPI[ETE GO VO VA[ITE TETRATKI

NA STR. 73 IMA DVE PRA[AWA ODGOVORETE GI

NAPRAVETE ISTRA@UVAWE NA INTERNET I POTOA IZRABOTET PREZENTACIJA ZA PETTE KLASI RBETNI @IVOTNI (RIBI, VODOZEMCI, VLEKA^I, PTICI I CICA^I)SE [TO KE SRABOTITE PRATETE MI NA MOJATA E MAIL ADRESA

^AS 56 BIOLOGIJA -NASTAVNIK MILKA \ORESKA

KLASIFICIRAWE NA BEZRBETNICITE

Osnovna karakteristika na `ivotnite {to se pretstavnici na ovaa grupa BEZRBETNICI e toa {to tie nemaat rbeten stolb (skelet) kako glavna potpora na teloto.

Vo ovaa grupa spagaat golem broj `ivotni koi spored sli~nostie se grupirani vo odredeni pomali gupi:

BEZRBETNI @IVOTNISUNGERI KOPRIVKARI ILI

ME[ESTI@IVOTNI

IGLOKO@I MEKOTELI CRVI ^LENKONOGI

Ohridski sungerMorski sunger-portokalLu{pest sunger

Korali

Meduzi

Hidri

Morska yvezdaMorski e`Morska zmijulkaMorska krastavicaMorski krinovi

Pol`avi

[kolki

Glavonogi (oktopodi i sipi)

-Prstenesti crvi (do`doven crv i pijavica)-Cev~esti crvi(detska glista, rotifer, nemtodi)-Plo~esti crvi(planarija, tenii)

Rakovi

Insekti

Pajakovidni `ivotni

PLAN ZA LEKCIJATA

1. Osnovna karakteristika na `ivotnite {to se pretstavnici na ovaa grupa BEZRBETNICI e toa {to tie nemaat rbeten stolb (skelet) kako glavna potpora na teloto.

2. Vo ovaa grupa spagaat golem broj `ivotni koi spored sli~nostie se grupirani vo odredeni pomali gupi:

- Sungeri- Koprivkari ili me{esti `ivotni- Igloko`i- Mekoteli- Crvi- ^lenkonogi

3. SUNGERI- Tie se isklu~ivo vodni `ivotni- Vodat prikrepen na~in na `ivot- Teloto im e izgradeno od nadvore{en sloj - ectoderm i vnatrea{en sloj -endoderm. Megu

dvata sloja ima pivtiesta masa so malku `ivi kletki- Vo sredinata na teloto ima centralna praznina - Sungerite nemaat vistinski tkiva i organi

4. KOPRIVKARI (ME[ESTI ORGANIZMI)- Vo ovaa grupa spagaat: hidri, meduzi i korali- Ovie pretstavnici imaat peharesta forma na teloto i pipalki zra~no postaveni okolu ustata- Teloto im e izgradeno od nadvore{en sloj - ektoderm sostaven od epitelni i setilni(`arni)

kletki (sodr`at meur~e so otrovna materija)- Izgradeni se od tkiva: epitelno, mskulno i setilno

5. CRVI- Imaat izdol`eno, meko i tenko telo - Teloto im e pokrieno so ednosloen epitel i kutikula- Se dvi`at so pomo{ na muskulnoto tkivo- Imaat telesna praznina vo koja ima organi za varewe, izla~uvawe, krvotok, nerven sistem- Vo ovaa grupa spagat: prstenestite crvi, plo~esti crvi, cev~esti crvi

6. MEKOTELI- Imaat meko i ne`no telo- Teloto e podeleno na glava(usta i setilniorgani), trup(vnatre{ni organi) i opa{ka- Se dvi`at so stapalo- Imaat nabor na ko`ata megu trupot i stapaloto- Teloto im e pokrieno so ednosloen epitel i varovni~ka obvivka- @iveat vo voda, no ima i pretstavnici koi `iveat na kopno- Vo ovaa grupa spagaat pol`avi, {kolki, glavonogi

7. IGLOKO@I- Site pretstavnici `iveat vo morskte void- Teloto e pokrieno sotenka ko`a pod koja ima varovni~ki skelet sostaven od varovni~ki

pl~ki niz koi izleguvaat igli~ki- Se dvi`at so igli~kite ili ambulakralni noxiwa- Vo ovaa grupa spagaat: morski e`, morska yvezda, morski krin, morska krastavica

8. ^LENKONOGI- Imaat ~lenkovidna gradba na teloto (noze i telo sostaveni od poveke ~len~iwa)- Teloto im e za{titeno so hitinski sloj (cvrst varovni~ki sloj koj samite go la~at) koj megu

~len~iwata e mek i rastegliv- Teloto e podeleno na : glava so pipala, o~i, usta i gradi na koi ima noze, a kaj insektite i

krila, i abdomen(stomak ili me{e) - Vo ovaa grupa spagaat:rakovite, insektite i pajakovidnite `ivotni (pajaci krle`i, {korpii)

U^ENICI PRO^ITAJTE JA I NAU^ETE JA LEKCIJATA NA STR.74-75 NAPI[ETE GO PLANOT VO VA[ITE TETRATKINAPRAVETE KRATKA PREZENTACIJA ZA BEZRBETNI @IVOTNIVA[ITE IZRABOTKI I SE [TO NE E JASNO PRATETE MI NA MOJATA E MAIL ADRESA

^AS 57 BIOLOGIJA -NASTAVNIK MILKA \ORESKA^AS ZA POVTORUVAWE NA MATERIJALOT

U^ENICI SRABOTET GI VE@BITE OD U^EBNIKOT NA:- STR. 78, VE@BA 6.4- STR. 79 VE@BA 6.5- STR. 79 VE@BA 6.6

VA[ITE ODGOVORI PRATETE MI GI NA MOJATA E MAIL ADRESA(mo`ete da gi slikate tetratkite kade {to ste pi{uvale)