VZDRŽEVANJE NN OMREŽJA V ELEKTRO - B&Bna priporočilo proizvajalca ali predhodne statistike...

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Elektroenergetika

VZDRŽEVANJE NN OMREŽJA V ELEKTRO

CELJE

Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Denis Trošt

Lektorica: mag. Nataša Koražija, prof. slov.

Ljubljana, april 2015

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, univ. dipl. inž. el., za pomoč pri

izdelavi diplomske naloge.

Hvala Janezu Geršaku in vsem sodelavcem iz podjetja Elektro Celje, d. d., za

pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorici mag. Nataši Koražija, prof. slov., ki je mojo diplomsko

nalogo jezikovno in slovnično pregledala.

Posebno se zahvaljujem svojim staršem ter dekletu Martini za spodbudo ter

potrpežljivost v času mojega študija.

IZJAVA

»Študent Denis Trošt izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala, univ. dipl. inž. el.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljeno vzdrževanje nizkonapetostnega omrežja (NNO)

v nadzorništvu Bistrica ob Sotli. Na začetku smo opisali osnovne pojme in predstavili

definicije, ki se navezujejo na vzdrževanje in opis razvoja vzdrževanja.

Nato smo izdelali statistiko okvar po mesecih nizkonapetostnega omrežja v

nadzorništvu za leto 2013, kjer smo primerjali število okvar ter število preventivnih

vzdrževalnih posegov, ter izračunali kazalce SAFI in SAIDI za izbrane dogodke. V

nadaljevanju smo opisali naprave, vode in drugo opremo nizkonapetostnega

omrežja, ki jih najpogosteje uporabljamo v nadzorništvu.

Ne moremo pa se izogniti pogostim okvaram v NNO, ki so posledica neurij,

snegolomov, žledolomov in atmosferskih prenapetosti oz. atmosferskih vplivov.

KLJUČNE BESEDE:

− vzdrževanje,

− nizkonapetostno omrežje,

− okvara,

− transformator,

− transformatorska postaja (TP).

ABSTRACT

Presented in my diploma thesis is the maintenance of the low-voltage grid in the

Bistrica ob Sotli inspectorate. In the beginning we described the basic notions and

definitions that deal with maintenance and the description of the maintenance

development.

Then we collected the statistics of failures in the low-voltage grid in month to month

order in the inspectorate for the year 2013. By comparing the number of

malfunctions and the number of preventive maintenance works we were able to

calculate SAFI and SAIDI indicators for selected events. Next we describe the

devices, conduits and other low-voltage grid equipment that is used the most in the

inspectorate.

We cannot, however, avoid frequent failures in the low-voltage grid that are a result

of storms, fallen trees due to heavy snow and ice, and atmospheric overvoltage and

attenuation.

KEYWORDS:

− Maintenance,

− Low-voltage grid,

− Failure,

− Transformer,

− Transformer station.

KAZALO 1 OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE VZDRŽEVANJA ........................................... 1

1.1 DIAGNOSTIKA .......................................................................................... 1 1.2 Dogodek .................................................................................................... 1 1.3 Vzdrževanje ............................................................................................... 2 1.4 Vzdrževalne metode .................................................................................. 3 1.5 Stavba – objekt in drugi izrazi..................................................................... 3

2 RAZVOJ VZDRŽEVANJA ................................................................................. 5 2.1 delitev vzdrževanja ..................................................................................... 5 2.2 Koncept prenovljenega pravilnika o vzdrževanju ........................................ 7

3 STATISTIKA OKVAR NA NN OMREŽJU V NADZORNIŠTVU BISTRICA OB SOTLI ZA LETO 2013 .............................................................................................. 9 4 OPIS NAPRAV, VODOV, DRUGE OPREME V NN OMREŽJU IN POVPREČEN OBSEG PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA ......................................................... 15

4.1 Vrste transformatorskih postaj .................................................................. 15 4.2 Energetski transformator .......................................................................... 19 4.3 Prostozračni nadzemni vodi ..................................................................... 22 4.4 Vodniki samonosilni kabelski snopi 0,6 / 1 kV .......................................... 23 4.5 Energetski zemeljski kabli nazivne napetosti 0,6/1 kV .............................. 23 4.6 Polaganje kabla tipa E-AY2Y ................................................................... 24 4.7 Oprema v nizkonapetostnem omrežju ...................................................... 24 4.8 Povprečen obseg preventivnega vzdrževanja .......................................... 28

5 OKVARE V NN OMREŽJU .............................................................................. 30 5.1 Okvare na NN prostozračnih vodih in prostozračnih kabelskih snopih ...... 30 5.2 Okvare na nizkonapetostnih zemeljskih vodih .......................................... 32 5.3 Okvare transformatorskih postaj (TP) ....................................................... 32

6 TEHNIČNI PODATKI PODJETJA ELEKTRO CELJE IN NADZORNIŠTVA BISTRICA OB SOTLI ............................................................................................. 34 7 STROŠKI KOREKTIVNEGA IN PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA ............. 37 8 ZANESLJIVOST NAPAJANJA POSAMEZNIH NN IZVODOV ......................... 39 9 ANALIZA NEPREKINJENOSTI NAPAJANJA PO POSAMEZNIH EDP V LETU 2013 ....................................................................................................................... 41 10 ZAKLJUČEK ................................................................................................ 44 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 45 PRILOGE ............................................................................................................... 46

KAZALO SLIK Slika 1: Razčlenitev splošne opredelitve dogodka .................................................. 11

Slika 2: Razčlenitev podatkov tipa mesto dogodka ................................................. 12

Slika 3: TP na železnem jamboru ........................................................................... 15

Slika 4: TP na aluminijastem jamboru..................................................................... 16

Slika 5: TP na betonskem drogu ............................................................................. 16

Slika 6: TP kabelska ............................................................................................... 17

Slika 7: TP zidna stolpna ........................................................................................ 18

Slika 8: TP kabelska kompaktna............................................................................. 18

Slika 9: TP TB 30 ................................................................................................... 19

Slika 10: Transformator El ...................................................................................... 20

Slika 11: Zgradba transformatorja .......................................................................... 21

Slika 12: Transformator ETRA ................................................................................ 22

Slika 13: NV 100 EC ............................................................................................... 25

Slika 14: NV 250 EC ............................................................................................... 26

Slika 15: Oklepna varovalka DII.............................................................................. 26

Slika 16: Odvodnik prenapetosti ............................................................................. 27

Slika 17: Utorna sponka ......................................................................................... 28

Slika 18: Vezni tulec ............................................................................................... 28

Slika 19: Snegolom ................................................................................................ 31

Slika 20: Neurje ...................................................................................................... 31

Slika 21: Pretrgani zemeljski kabel ......................................................................... 32

Slika 22: Shema podjetja Elektro Celje ................................................................... 34

Slika 23: Nadzorništva ............................................................................................ 35

Slika 24: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013

po EDP ................................................................................................................... 41

Slika 25: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane, načrtovane in vse

prekinitve v letu 2013 po EDP ................................................................................ 42

Slika 26: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013

po EDP ................................................................................................................... 42

Slika 27: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane, načrtovane in vse

prekinitve v letu 2013 po EDP ................................................................................ 43

KAZALO TABEL

Tabela 1: Število dogodkov v letu 2013 v nadzorništvu Bistrica ob Sotli. ................ 13

Tabela 2: Pogosti transformatorji ............................................................................ 20

Tabela 3: Tipi vrvi nadzemnih vodov ...................................................................... 22

Tabela 4: Tipi vrvi samonosilni kabelski snop (SKS) ............................................... 23

Tabela 5: Tipi energetskih zemeljskih kablov.......................................................... 24

Tabela 6: Preventivna vzdrževalna dela ................................................................. 29

Tabela 7: Tehnični podatki ..................................................................................... 36

Tabela 8:Opis korektivnega vzdrževanja ................................................................ 37

Tabela 9: Opis preventivnega vzdrževanja ............................................................. 38

Tabela 10: Izračuni SAIFI in SAIDI za izbrane dogodke ......................................... 39

KRATICE

TP transformatorska postaja

RTP razdelilna transformatorska postaja

RP razdelilna postaja

TTP težiščna transformatorska postaja

NNO nizkonapetostno omrežje

NN nizka napetost

SN srednja napetost

VN visoka napetost

DVLM daljinsko vodeno ločilno mesto

SKS samonosilni kabelski snop

EDP Elektro distribucijska podjetja

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Denis Trošt: Vzdrževanje NN omrežja v Elektro Celje stran 1 od 59

1 OSNOVNI POJMI IN DEFINICIJE VZDRŽEVANJA

Vzdrževanje je poleg obratovanja najpomembnejša funkcija, ki jih opravljajo

distribucijska podjetja v Sloveniji. Od industrijske revolucije naprej se razvoj

vzdrževanja usmerja od najenostavnejših posegov, kot so čiščenje in mazanje

posameznih delov stroja, do visoko tehnološko usmerjenega spremljanja stanja

naprav in diagnosticiranja njihovega stanja s sodobnimi tehnološkimi in

informacijskimi napravami in sistemi. Za boljše razumevanje tematike naloge so

najprej podane definicije ključnih pojmov s tega področja, nato so opisani razvojni

trendi vzdrževanja, njegova delitev ter uporaba v sedanjem času z izdelavo

najnovejšega pravilnika o vzdrževanju elektroenergetskih postrojev in naprav (Bokal

idr. 2013b).

Osnovne pojme in definicije, ki jih navajam v nadaljevanju, sta opredelila Milev in

Bokal (2013).

1.1 DIAGNOSTIKA

Diagnostika je proces določanja karakterističnih parametrov delovanja naprave ter

analiza njihovih vrednosti z namenom opredeljevanja stanja posamezne naprave ali

skupine naprav.

Stanje naprave je lastnost, ki na osnovi ugotavljanja in spremljanja opredeljuje

vrednosti karakterističnih parametrov o delovanju in vzdrževanju naprave.

1.2 DOGODEK

Dogodek je sprememba stanja naprave, ki onemogoča ali ovira izvrševanje

osnovne funkcije naprave.

Vzrok dogodka so nezaželeni pojavi in okvare, nastale pri izdelavi, montaži ali v

obratovanju, ki povzročijo nastanek dogodka.

Načrtovani dogodek je:

− Namenska sprememba konfiguracije omrežja pred vzdrževalnimi deli in po njih.

− Namenska sprememba konfiguracije omrežja zaradi varnega izvajanja del na

sosednji napravi (varnostni izklop).

Nenačrtovan dogodek je naključna sprememba obratovalnega stanja omrežja ali

naprave zaradi okvare, ki ima za posledico motnjo ali prekinitev dobave električne

energije. Po sanaciji okvare se z vklopom napajanja vzpostavi normalno delovanje.



Okvara je nenačrtovan dogodek, pri katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij

(v celoti ali delno oz. je ogroženo zanesljivo obratovanje, zdravja in življenje ter

lastnina), zaradi katerih je vgrajena.

1.3 VZDRŽEVANJE

Pregled je delo, ki se opravlja periodično ali občasno pred nastankom okvare glede

na priporočilo proizvajalca ali predhodne statistike okvare, izkušnje strokovnjakov na

elementih postroja ali voda z namenom, da se ugotovi stanje naprave in po potrebi

ukrepa ter ohrani življenjska doba naprave. Pri tem je obseg dela minimalen in se

opravlja med normalnim obratovanjem elementa postroja oz. voda.

Izredni pregled je delo, ki se opravlja po izrednih dogodkih na elementih postroja ali

voda (izredne vremenske razmere, okvara) z namenom, da se ugotovi stanje

naprave (voda) in po potrebi ukrepa ter se tako ohrani življenjska doba naprave.

Izredni pregled predstavlja tudi dodaten pregled na zahtevo zunanjega organa

(inšpektor).

Revizija je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi periodično po navodilih

proizvajalca oziroma skladno z navodili z vzdrževanjem naprave pred nastankom

okvare, z namenom, da se ohrani življenjska doba naprave. Pri tem so obseg del in

stroški srednje veliki (od 5 % nabavne vrednosti naprave), naprava ali del postroja

pa sta pri opravljanju revizijskih del praviloma v breznapetostnem stanju. Revizija

zajema tudi odpravo s pregledom ali kako drugače ugotovljenih pomanjkljivosti.

Remont je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi na osnovi stanja

naprave pred nastankom okvare, z namenom, da se ohrani življenjska doba

naprave. Praviloma so obseg del in stroški sorazmerno veliki (do 15 % nabavne

vrednosti naprave), naprava ali del postroja pa sta pri opravljanju remontnih del v

breznapetostnem stanju.

Remont se v distribucijskih podjetjih ne uporablja.

Obnova je delo na elementih postroja ali voda, ki se izvaja z namenom, da se

podaljša njihova življenjska doba.

Meritve so skupek opravil za določanje posamezne značilnosti naprave z namenom

ugotavljanja ustreznosti naprave za njeno delovanje.

Preizkus je postopek, s katerim se ugotovi obratovalna sposobnost naprave glede

na vnaprej opredeljene lastnosti, ki jih mora naprava izpolnjevati.



1.4 VZDRŽEVALNE METODE

Vzdrževanje je kombinacija vseh tehničnih, administrativnih in menedžerskih del,

vključno z nadzorom, z namenom, da se ohrani ali povrne napravo v stanje, ko je

sposobna opravljati funkcije, zaradi katerih je vgrajena.

Preventivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi pred

nastankom okvare, z namenom, da se ohranja njihova življenjska doba.

Korektivno vzdrževanje je delo na elementih postroja ali voda, ki se opravi po

nastali okvari, z namenom, da se napravo povrne v stanje, ko je sposobna opravljati

funkcije, zaradi katerih je vgrajena.

1.5 STAVBA – OBJEKT IN DRUGI IZRAZI

Stavba (komandna stavba, poslovna stavba itd.) je krita konstrukcija s stenami, v

kateri se uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev; pojem

stavba se lahko nanaša na stavbo kot celoto ali njene dele, ki so bili projektirani ali

spremenjeni za ločeno uporabo.

Objekt (RTP, RP, TP, kablovodi, daljnovodi itd.) je s tlemi povezana stavba ali

gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov,

skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Elektroenergetski postroj je skupek gradbenih objektov, stavb, strojev, vodov,

naprav in pomožnih naprav za proizvajanje, pretvarjanje, transformiranje,

razdeljevanje, prenos ali porabo električne energije.

Postroj je poenostavljeno poimenovanje za transformatorsko postajo (TP),

razdelilno transformatorsko postajo (RTP) ali postroj.

Naprava je skupek medsebojno funkcionalno povezanih delov, ki omogočajo

opravljanje funkcije, zaradi katere je le-ta vgrajena.

RTP je daljinsko vodena postaja, ki obsega enega ali več energetskih

transformatorjev, namenjenih za povezavo VN ali SN omrežja z enim ali več SN

omrežji različnih napetostnih nivojev, s tem da v vsakem izvodu (VN in SN)

nameščena zaščitna naprava.

RP je VN ali SN daljinsko vodena postaja brez energetskega transformatorja, ki

obsega več vodnih celic oz. polj. Osnovna funkcija RP je razdelitev energije na SN

oziroma VN nivoju.



RP je tudi daljinsko vodena postaja, ki ima vsaj tri SN vodne celice, od katerih imata

vsaj dve nameščeno zaščito, dodan pa je eden ali več distribucijskih

transformatorjev za napajanje NN omrežja. (To je t. i. TTP – tržiščna

transformatorska postaja. Definicija se rahlo razlikuje od definicije v BTP, kjer so

zahtevani štirje SN izvodi in zaščita.)

TP je postaja z enim ali več distribucijskimi transformatorji SN/NN za povezavo SN

in NN omrežja. TP praviloma ni daljinsko vodena postaja. Pri tem ima postaja enega

ali več SN izvodov, na katerih ni nameščene zaščite.

DVLM (daljinsko vodeno ločilno mesto) je element SN, ki omogoča vklop ali izklop

SN voda pod obremenitvijo v primeru zemeljskega ali kratkega stika ter v primeru,

ko ni obremenitve, kar je odvisno od izvedbe vgrajenega stikalnega aparata. Pri tem

se krmiljenje ločilnega mesta opravlja daljinsko, kar je odvisno od trenutne funkcije,

ki jo opravlja naprava (obratovanje in vzdrževanje).

Distribucijski transformator je naprava za transformacijo električne energije s

srednje napetosti na nizkonapetostni nivo. Pri tem je napetost navitja z višjo

napetostjo (1,0 oz. 0,95 kV), 10, 20, 35 kV, napetost navitja z nižjo napetostjo pa 0,4

kV ali 0,95 kV.



2 RAZVOJ VZDRŽEVANJA

O razvoju vzdrževanja, katerega opredeljujem v nadaljevanju poglavja, govorijo

Bokal idr. (2013a).

Vesoljska in vojaška industrija sta bili v preteklosti pomembno gonilo razvoja na

področju vzdrževanja.

Od samih začetkov industrijske revolucije, ko se je uporabljal korektivni pristop k

vzdrževanju, in z uvajanjem najbolj enostavnih oblik preventivnega vzdrževanja

(mazanje, čiščenje) se je v sodobnosti uveljavila nenadomestljiva informacijska

podpora funkciji vzdrževanja. Zgodovinski razvoj pričakovanj izpolnjuje funkcija

vzdrževanja ter razvoj metod vzdrževanja. Sčasoma so se uveljavila naslednja

pričakovanja od naprav, uporabljenih v kateremkoli tehničnem sistemu:

velika razpoložljivost in zanesljivost naprav,

velika varnost naprav,

najboljša kakovost izdelkov,

okolju prijazne naprave,

dolga življenjska doba naprave,

velika stroškovna učinkovitost.

Na tehnološkem področju pa so se uvajale številne novosti, kot so:

monitoring stanja,

zanesljivostno in vzdrževalnostno usmerjeno oblikovanje naprav,

študij tveganja,

majhni in hitri računalniki,

analiza okvar in njihovih učinkov,

ekspertni sistemi,

večopravilnost pri izvajanju nalog in timsko delo.

2.1 DELITEV VZDRŽEVANJA

Pri delitvi vzdrževanja je najpomembnejša vzpostavitev hierarhije posameznih

dejavnikov vzdrževanja, ki sledijo naslednji členitvi:



KONCEPTI

METODE

VZDRŽEVALNA DELA

VZDRŽEVALNA OPRAVILA

Koncept je celovit pristop k izvajanju funkcije vzdrževanja posameznega

tehničnega sistema in zajema opredelitev metod vzdrževanja posameznih skupin

naprav ali naprave, glede na njihov vliv na delovanje sistema.

V novejšem času so se na področju vzdrževanja uveljavili naslednji koncepti:

RCM (reliability centered maintenance) – v zanesljivost usmerjeno vzdrževanje, ki

temelji na opredelitvi za delovanje sistema pomembnih naprav oziroma elementov

ter analizo njihovih lastnosti med obratovanjem. S sproti sprejetimi ukrepi vplivamo

na izvajanje vzdrževalnih del z namenom optimiranja zanesljivosti delovanja

sistema. Pri tem se za vzdrževanje posameznih skupin naprav lahko uporabljajo

različne metode, kar je odvisno od njihovih lastnosti (zanesljivosti, srednjih časov do

okvare, srednjih časov do popravila, vpliv na delovanje celotnega sistema, stroškov

opravljanja vzdrževanja itd.).

TPM (total productive maintenance) – popolno produktivno vzdrževanje kot

izhodišče uporablja sprotno spremljanje naprav ter zanesljivost njihovega delovanja

in ne uposteva obnašanja naprav v preteklosti. Njegova uporaba je primerna v

proizvodno in storilnostno naravnanih podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo

posameznih izdelkov.

Poleg tega obstajajo še nekateri drugi koncepti vzdrževanja (BCM – v poslovanje

usmerjeno vzdrževanje, ROM – k rezultatom usmerjeno vzdrževanje itd.), ki pa so

primerni za podjetja z industrijski proizvodnjo izdelkov.

Metode vzdrževanja so opredeljene z izvajanjem vzdrževalnih del, ki jih opravljamo

pred nastankom okvare ali po njej. Na podlagi tega je nastala tudi delitev na dve

osnovni metodi, in sicer na preventivno (preprečevalno) in kurativno (popravljalno)

vzdrževanje.

Metoda preventivnega vzdrževanja se deli na vzdrževanje po času (kjer je interval

opravljanja vzdrževalnih del stalen ali spremenljiv) in na vzdrževanje po stanju (kjer

je interval opravljanja vzdrževalnih del odvisen od stanja naprave). Prav gotovo je

spremljanje stanja naprave odločilnega pomena za delovanje naprave do trenutka,



ko je vzdrževalni poseg nujen, ker je tveganje nadaljnjega obratovanja preveliko za

nastanek okvare.

V primeru, da ugotovimo pomanjkljivosti, pa se izvaja preventivno izredno

vzdrževanje, ki tako preprečuje nadaljnje slabšanje stanja naprave in njeno

degradacijo v okvari.

Poleg tega poznamo še kurativno vzdrževanje oz. popravljalno vzdrževanje. Pri tem

vzdrževanju pa ločimo takojšnje (okvara se odpravi takoj po nastanku) ali odloženo

(okvara se odpravi s časovnim zamikom) kurativno vzdrževanje.

Vzdrževalna dela so skupek dejavnosti, ki omogočajo doseganje z vzdrževanjem,

zastavljenega cilja in se delijo na:

popravilo naprave ali odpravo napake,

revizijo,

pregled,

posodobitev,

remont,

diagnostiko,

meritve in

preizkus.

Vzdrževalna opravila so konkretne aktivnosti, s katerimi naprave vzdržujemo in jih

delimo na:

ugotavljanje stanja s pregledom,

preverjanje delovanja,

preverjanje stanja,

nastavitve,

čiščenje,

mazanje,

popravila.

2.2 KONCEPT PRENOVLJENEGA PRAVILNIKA O VZDRŽEVANJU

Koncept prenovljenega pravilnika o vzdrževanju so opredelili Bokal idr. (2013b).

V prenovljenem pravilniku o vzdrževanju so poudarjeni ključni dejavniki, ki vplivajo

na izvajanje funkcije vzdrževanja:

uvodne določbe,

zahteve za vzdrževanje,

dokumentacija,



nadzor stanja naprav in

prehodne in ključne določbe.

Jedro problematike vzdrževanja je postavljeno v točko zahteve za vzdrževanje, v

kateri so razčlenjeni številni dejavniki oziroma postavljena izhodišča na področju

vzdrževanja:

cilji vzdrževanja,

zahteve za vzdrževanje,

zahteve za izvajanje vzdrževalnih del,

metode vzdrževanja,

vzdrževalna dela in opravila,

izhodišče za načrtovanje vzdrževanja,

interni akti o vzdrževanju,

koordinacija obratovanja in vzdrževanja,

prevzem naprav in objektov v vzdrževanju,

kontrola kakovosti,

prekinitev vzdrževanja,

zaključek del in poročilo o opravljenih delih,

zunanje izvajanje,

strokovna znanja in usposobljenost osebja,

skladišče rezervnih delov in naprave izven uporabe,

gospodarnost vzdrževanja.



3 STATISTIKA OKVAR NA NN OMREŽJU V

NADZORNIŠTVU BISTRICA OB SOTLI ZA LETO 2013

Statistika dogodkov je zelo pomembno področje zbiranja in obdelave podatkov o

dogodkih v DEES. Obdelava tovrstnih podatkov ima dva osnovna namena (Bokal,

Matvoz in Makšič. 2018):

izračun zanesljivosti delovanja naprav in

izračun zanesljivosti napajanja odjemalcev.

Pri vzpostavitvi enotnega koncepta statistike dogodkov je ključnega pomena

zbiranje podatkov o napravah, ki dajejo odgovore na naslednja vprašanja iz

statistike dogodkov:

kdaj se je dogodek zgodil (čas nastanka dogodka, čas zaključka

dogodka),

kje se je zgodilo (mesto dogodka),

kaj se je zgodilo (vrsta, opis dogodka),

zakaj se je zgodilo (vzrok dogodka),

kako se je zgodilo (potek dogodka).

Zajemajo se podatki po posameznih področjih in so grupirani po naslednjih

skupinah:

splošna opredelitev dogodka,

časovna opredelitev dogodka,

mesto dogodka,

vzrok dogodka in

posledice dogodka.

Po Bokal idr. (2008) sta splošna (slika 1) in časovna opredelitev dogodkov

razčlenjeni, kot sledi:

splošna opredelitev dogodka (slika 1):

potek dogodka,

zaporedna številka,

lokacija stikalne naprave s katero se opravljajo preklopi,

naprava, odsek:

od ločilnega mesta:

datum, čas (ura, minuta),

do ločilnega mesta:

datum, čas (ura, minuta),

mesto zaznave dogodka,

povezava z drugim dogodkom:

zaporedna številka tega dogodka;

vrsta dogodka:



načrtovani (preventivno vzdrževanje),

nenačrtovani (okvare, popravilo okvar, korektivno

vzdrževanje),

majhna okvara,

pomembna okvara,

kritična okvara,

havarija;

vreme (splošni podatki v času nastanka dogodka):

lepo,

oblačno,

veter,

dež,

nevihta,

mraz,

sneg,

žled,

temperatura,

neznano;

časovna opredelitev dogodka (računajo se samodejno):

dan v tednu, datum in čas začetka dogodka,

dan v tednu, datum in čas konca dogodka,

trajanje prekinitve napajanja:

brez prekinitve napajanja,

prekinitev napajanja do 30 s (HAPV),

prekinitev napajanja od 30 s do vključno 3 min,

prekinitev napajanja nad 3 min.



Slika 1: Razčlenitev splošne opredelitve dogodka

(Vir: Bokal idr. 2008)

Členitev podatkov tipa mesto dogodka kaže slika 2 in je povzeta po Bokal idr.

(2008).

SPLOŠNA OPREDELITEV

DOGODKA

POTEK DOGODKA

VREME

VRSTA DOGODKA

MESTO ZAZNAVE DOGODKA

1. NAČRTOVANI - PREV. VZDRŽEVANJE 2. NENAČRTOVANI - KOREK. VZDRŽEVANJE: * majhna okvara, * pomembna okvara, * kritična okvara,

* havarija.

1. LEPO 2. OBLAČNO 3. VETER 4. DEŽ 5. NEVIHTA 6. MRAZ 7. SNEG 8. ŽLED 9. TEMPERATURA

10. NEZNANO.

POVEZAVA Z DOGODKOM

1. ZAPOREDNA ŠTEVILKA, 2. LOKACIJA STIKALNE NAPRAVE, 3. NAPRAVA, ODSEK: - OD LOČILNEGA MESTA * datum, čas, - DO LOČILNEGA MESTA * datum, čas.

ZAPOREDNA ŠTEVILKA DOGODKA



Slika 2: Razčlenitev podatkov tipa mesto dogodka

(Vir: Bokal idr. 2008)

MESTO DOGODKA

OSTALE NAPRAVE 1. PRENAPETOSTNI ODVODNIK, 2. PROGOVNI LOČILNIK, 3. PROGOVNI ODKLOPNI LOČILNIK, 4. PROGOVNI LOČILNIK Z ZAŠČITO IN DALJIN. VODENJEM, 5. LOČILNIK, 6. ODKLOPNI LOČILNIK, 7. ODKLOPNI LOČILNIK Z ZAŠČITO IN DALJIN. VODENJEM, 8. ODKLOPNIK, 9. VN VAROVALKA, 10. ZBIRALKE IN POVEZOVALNI VODI, 11. TOKOVNI MERILNI TRANSFORMATOR, 12. NAPETOSTNI MERILNI TRANSFORMATOR, 13. KOMPENZACIJSKE NAPRAVE, 14. OHMSKI UPOR V ZVEZDIŠČU, 15. PARALELNO K UPORU VEZANA DUŠILKA Z ODCEPI, 16. UPOR V ZVEZDIŠČU S SHUNT STIKALOM, 17. RESONANČNA OZEMLJITEV (RONT), 18. KRMILNE IN REGULACIJSKE NAPRAVE, 19. NAPRAVE RELEJNE ZAŠČITE, 20. NAPRAVE ZVEZ, 21. NAPRAVE DALJINSKEGA VODENJA, 22. PROCESNI RAČUNALNIK V CENTRU VODENJA, 23. MTK NAPRAVE, 24. KOMPRESORSKI POSTROJI, 25. AKUMULATORSKE BATERIJE, 26. LASTNA RABA, 27. USMERNIK-RAZSMERNIK, 28. NN VAROVALKA V TP, 29. NN VAROVALKA PRI NN ODJEMALCU,

30. DRUGE NAPRAVE.

TRANSFORMATORJI

1. ENERGETSKI TRANSFORMATORJI: - 110/SN, - SN/SN, 2. DISTRIBUCIJSKI TRANSFORMATORJI (SN/NN).

VODI

A. DALJNOVODI, 1. VODI 0,4 (0,2) kV, B. KABLOVODI, 2. VODI 10 kV, C. POLIZOLIRANI VODI; 3. VODI 20 kV,

4. VODI 35 kV,

5. VODI 110 kV.

MHE

OSNOVNI PODATKI O MESTU DOGODKA

1. TURBINA, 2. GENERATOR, 3. JEZOVNI DEL, 4. DRUGO.

RAZPRŠENI VIRI 1. LOČILNO MESTO



S statistiko dogodkov zajemamo podatke o napravah in načrtovanih ter

nenačrtovanih dogodkih na le-teh. V nadaljevanju bodo razčlenjeni dogodki v

nadzorništvu Bistrica ob Sotli in to na NN omrežju.

V nadzorništvu Bistrica ob Sotli je bilo na NN omrežju opravljenih 169 intervencij.

Med temi intervencijami so bile različne okvare, kot so npr.:

− okvara na NN kablovodu,

− odprava medfaznega stika,

− podiranje dreves,

− sanacija kabelskega končnika,

− iskanje in popravilo kratkega stika,

− popravilo potrganega vodnika,

− sanacija erozij na NN omrežju,

− sanacija na SKS vodu,

− nateg NN vodnikov,

− menjava SN odvodnikov v TP.

Število intervencij na NN omrežju se tudi razlikuje po mesecih v letu. V zimskih in

poletnih časih je intervencij več. Pozimi zaradi snegoloma, žledu, ko nam podira

drogove in trga vodnike, poleti pa zaradi neviht, udara strele, močnejših sunkov

vetrov, ko nam podira drogove, gole vodnike zaplete med seboj, podira drevja,

strela pa poškoduje drogove.

Pregled število okvar in preventivnih vzdrževalnih posegov za leto 2013 po mesecih:

Tabela 1: Število dogodkov v letu 2013 v nadzorništvu Bistrica ob Sotli.

(Vir: Lasten)

Meseci Število okvar Št. preventivnega vzdrževanja

Januar 7 5

Februar 4 4

Marec 0 10

April 6 4

Maj 4 12

Junij 1 8

Julij 1 13

Avgust 4 10

September 4 12

Oktober 10 14

November 7 11

December 1 10

Skupaj: 49 113



Najpogostejši vzroki okvar NN omrežja:

− atmosferske prenapetosti (30 %),

− veter, neurje (20 %),

− sneg, led, žled (10 %),

− preobremenitve (15 %),

− slabi spoji (10 %),

− živali (kače, polži, miši) (5 %),

− zemeljska in druga dela (5 %),

− ostalo (5 %).



4 OPIS NAPRAV, VODOV, DRUGE OPREME V NN

OMREŽJU IN POVPREČEN OBSEG PREVENTIVNEGA

VZDRŽEVANJA

4.1 VRSTE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ

Jamborski (železni jambor, aluminijasti jambor) in betonski drogovi

Na vrhu je nosilna konzola, na katero so pripeti dovodni vodniki SN. Pod konzolo so

nameščena SN podnožja z varovalkami, ki varujejo transformator. Pod podnožjem

se nahajajo SN odvodniki prenapetosti ter konzola, na kateri je nameščen

transformator. Električno je to povezano s pas vodnikom ali golimi vodniki. V višini

za posluževanje se nahaja NN razdelilna omarica, v kateri so NN zbiralke, na

katerih se nahajajo merilni tokovni transformatorji in varovalne letve za izvode. V isti

višini je nameščena omarica, v kateri se nahaja električni števec, ki meri skupno

oddano energijo iz transformatorja, in komunikator za daljinsko odčitavanje števcev

porabnika.

Slika 3: TP na železnem jamboru

(Vir: Lasten)



Slika 4: TP na aluminijastem jamboru

(Vir: Lasten)

Slika 5: TP na betonskem drogu

(Vir: Lasten)



Kabelska transformatorska postaja

Postaja ima dva prostora. V enem prostoru se nahaja transformator, v drugem

prostoru pa SN blok, v katerem so odklopnik za izklop transformatorja in SN

varovalke. V istem prostoru je tudi NN blok, v katerem so nizkonapetostne zbiralke

in varovalne letve za izvode. V transformatorju se nahaja električni števec, ki meri

skupno oddano energijo iz transformatorja, in komunikator za daljinsko odčitavanje

števcev porabnikov, ki se napajajo iz te transformatorske postaje.

Slika 6: TP Kabelska

(Vir: Lasten)

Zidana stolpna

Na vrhu se nahajajo SN zbiralke, ki služijo za prehod daljnovoda čez postajo, pod

njimi se nahaja SN ločilka za ločitev transformatorja, pod njo se nahaja podnožje za

SN varovalke, v pritličju pa se nahaja transformator. NN razdelilna omarica se

nahaja v oknu stavbe, v drugem oknu pa se nahaja pogon za vklop in izklop ločilke

za transformator.



Slika 7: TP zidna stolpna

(Vir: Lasten)

Kabelska kompaktna transformatorska postaja

Ta postaja ima kotlo iz nerjaveče pločevine, zakopano v zemljo, v kateri je

nameščen transformator. Nad kotlom in transformatorjem je nameščeno ohišje, v

katerem se nahajajo SN kabelske glave in SN odvodniki prenapetosti. Pri dostopu z

zunanje strani se nahaja NN razdelilna omarica, v kateri so NN zbiralke in varovalne

letve za izvode.

Slika 8: TP kabelska kompaktna

(Vir: Lasten)



Transformatorska postaja na lesenem drogu TB 30

To je transformator malih moči, ki je nameščen na stojnem mestu SN daljnovoda.

Transformator je tudi priklopljen direktno na SN omrežje in nima nobenih varovalnih

elementov. Zraven imamo NN prostostoječo kabelsko omarico, v kateri so

nameščene NN zbiralke, na katerih so varovalne letve.

Slika 9: TP TB 30

(Vir: Lasten)

4.2 ENERGETSKI TRANSFORMATOR

V preteklosti so se uporabljali transformatorji proizvajalcev Energonvest, EMO Ohrid

in Rade Končar. Transformatorji so imeli transformatorsko olje za hlajenje jedra,

navitij in izolacijo med kovinskimi deli in navitji. Redno je bilo treba spremljati nivo

olja v posebni posodi, ki se je imenovala konservator in se je nahajala na vrhu

transformatorja. Na konservatorju pa je bila posebna posodica, v njej pa filter in vse

skupaj napolnjeno s snovjo v obliki drobnih zrnc pod imenom silica gel. Silica gel je

snov, ki se uporablja za vpijanje vlage.

Pogosto uporabljeni transformatorji so razvidni iz tabele 2.



Proizvajalec Nazivna moč [kVA ] Frekvenca [Hz] Stik

Etra 35 50 20 / 0,42 Yzn5

Energoinvest

50 50 20 / 0,4 Yz5

100 50 20 / 0,4 Yz5

160 50 20 / 0,4 Yz5

250 50 20 / 0,4 Dy5

400 50 20 / 0,4 Dy5

630 50 20 / 0,4 Dyn5

1000 50 20 / 0,4 Dy5

1630 50 20 / 0,4 Dy5

Tabela 2: Pogosti transformatorji

(Vir: Elektro Celje, d. d., 2015b)

Slika 10: Transformator El

(Vir: Lasten)



Slika 11: Zgradba transformatorja

(Vir: Lasten)

Legenda:

1. transformator, ki ga hladimo,

2. transformatorski kotel, ki je lahko ravne ali rebraste pločevine,

3. konservator,

4. oljekaz za min. in max. označevanje,

5. naprava za odzračenje olja,

6. avtomatski odzračnik,

7. kontaktni termostat,

8. napetostni preklopnik,

9. VN prevodni izolatorji,

10. NN prevodni izolatorji,

11. privarjeni kavlji, ki služijo za remont transformatorskega pokrova kotla,

12. radiatorji za zračno hlajenje kotla,

13. pipca za izpust olja,

14. kolesa, s katerimi transformator stoji na tračnicah,

15. tračnice, ki so na betonskih podstavkih,

16. betonski podstavek, ki je nad jamo z gramozom,

17. jama z gramozom, ki služi temu, da se v primeru kratkih stokov, ko goreče olje iz

transformatorja izteka plameni med kamni zadušijo,

18. olje, ki služi za hlajenje in izolacijo transformatorja.

Sedaj se pa uporabljajo samo novejši transformatorji proizvajalca ETRA. Ti nimajo

ne konservatorja in ne olja, temveč je za hlajenje in izolacijo med kovinskimi deli in

jedrom snov midel, kjer zamenjuje olje.



Ti transformatorji so bolj ekološki, saj nimajo olja, ki ob pregrevanju ustvarjajo plin

PCB, ki je rakotvoren in zelo strupen za ljudi. Ekološki ima tudi izgled, ker je

pobarvan z ekološko zeleno barvo.

Slika 12: Transformator ETRA

(Vir: Lasten)

4.3 PROSTOZRAČNI NADZEMNI VODI

Vrv Al-Fe je sestavljena tako, da ima na sredini eno železno žico, okoli pa šest

aluminijastih stremen. Vsak presek vrvi ima različne debeline železne žice in

debelino aluminijastih stremen. Drugačno zgradbo pa imajo vrvi čistega aluminija, ki

na sredini nimajo železne žice, ampak imajo samo sedem aluminijastih stremen. V

nizkonapetostnem omrežju najpogosteje uporabljamo vrvi Al-Fe vseh presekov, kot

so navedeni v tabeli 3.

Z. št. Tip vrvi [mm2]

1. Vrv Al-Fe 25/4

2. Vrv Al-Fe 35/6

3. Vrv Al-Fe 50/8

4. Vrv Al 16

5. Vrv Al 25

6. Vrv Al 35

7. Vrv Al 50

Tabela 3: Tipi vrvi nadzemnih vodov

(Vir: Lasten)

Za sidranje strešnih stojal se uporablja vrv Fe 25 mm2, za sidranje drogov pa vrv Fe

35 mm2.



4.4 VODNIKI SAMONOSILNI KABELSKI SNOPI 0,6 / 1 KV

Vodniki samonosilnih kabelskih snopov so sestavljeni iz šestih čistih aluminijastih

stremenov, izoliranih s črno plastiko. Takšni vodniki so štirje in so prepleteni v eno

celoto, ki se imenuje kabelski snop. Ti vodniki imajo vsak svojo funkcijo (L1, L2, L3,

N), zato so bili starejši kabelski snopi označeni s številkami (1, 2, 3, ena je imela

rob). Tista z robom je bila malo debelejša in je bila nosilna žila za obešanje na drog.

Novejši kabelski snopi imajo isto označevanje žil (1, 2, 3, ena ima rob), razlika je le v

tem, da ko se obeša na drog, so nosilne žile vse, ker sponka objame vse žile.

Preseki žil, ki jih uporabljamo, so navedeni v tabeli 4.

Z. št. Tip kabla

1. NFA2X 4x35 RM mm2, 0,6/1 kV

2. NFA2X 4x70 RM mm2, 0,6/1 kV

Tabela 4: Tipi vrvi samonosilni kabelski snop (SKS)

(Vir: Lasten)

Vodniki: kompaktirana Al vrv.

Izolacija: omreženi polietilen XLPE črne barve tip TIX-2.

Kabli so izdelani in preizkušeni v skladu s slovenskimi standardi:

SIST HD 626 S1: 1998,

SIST HD 626 S1: 1998/A1 : 1998,

SIST HD 626 S1: 1998/A2 : 2002.

4.5 ENERGETSKI ZEMELJSKI KABLI NAZIVNE NAPETOSTI 0,6/1

KV

Energetski zemeljski kabli so po obliki razdeljeni do preseka 35 mm2 in so okrogle

oblike, pri kablih nad 35 mm2 pa so žile vodnika v sektorski obliki. Sektorska oblika

pomeni, da je žila vodnika oblikovana v trikotni obliki. Kabel pa ima štiri takšne žile,

ki so različnih barv, na primer rjave, črne, sive in rumeno-zelene barve, na sredini

teh žil pa je še ena bakrena žica s presekom 1,5 mm2, ki je izolirana z rdečim ali

črnim plaščem in ima vlogo stikalnega voda. Stikalni vod pa ima vlogo za krmiljenje

starejših tipov dvotarifnih števcev porabe električne energije. Preseki kablov, ki jih

uporabljamo, so navedeni v tabeli 4.



Z. št. Tip kabla

1. EYY-J 5x6 RE mm2, 0,6/1 kV

2. E-AY2Y-J 4x35 RM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV

3. E-AY2Y-J 4x70 SM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV

4. E-AY2Y-J 4x150 SM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV

5. E-AY2Y-J 4x150 SM+1,5 RE mm2, 0,6/1 kV

Tabela 5: Tipi energetskih zemeljskih kablov

(Vir: Lasten)

Kabli so izdelani in preizkušeni v skladu s slovenskimi standardi:

SIST HD 603 S1:1998,

SIST HD 603 S1:1998/A1:2001,

SIST HD 603 S1:1998/A2:2004,

SIST HD 603 S1:1998/A3:2007.

4.6 POLAGANJE KABLA TIPA E-AY2Y

Kabli tip E-AY2Y se polagajo v globini najmanj 0,7 m. Kabel se polaga direktno na

dno jarka, ki mora biti izravnano in očiščeno. V nasprotnem primeru je treba odbrati

drobnozrnato zemljo iz izkopa in z njo izdelati posteljico debeline 0,1 m. Posteljica

se izdela tudi na mestih s tršo (skalnato) podlago, ki praviloma ni gladka. Kabel se

prekrije z 0,1 m debelo plastjo odbrane drobnozrnate zemlje. Mehanska zaščita

(ščitnik GAL) se ne položi. V primeru, če zahtevane globine polaganja ni možno

doseči ali je zaradi sestave izkopnega materiala onemogočeno odbiranje zemlje za

posteljico, je treba predvideti dodatne ukrepe. V primerjavi s klasičnim načinom

polaganja je opisni postopek cenejši in enostavnejši (še posebej v primeru ozkih

kabelskih jarkov), vendar zahteva kakovosten nadzor predvsem v ključnih fazah

polaganja (Elektro Celje, 2008, str. 5)

4.7 OPREMA V NIZKONAPETOSTNEM OMREŽJU

V NN omrežju uporabljamo naslednjo opremo:

− Varovalni Vložek NV100 EC

Varovalne vložke NV100 EC lahko izjemoma pod napetostjo in pod obremenitvijo

zamenjujejo strokovno usposobljene osebe z ustrezno varovalno opremo (varovalna

čelada, varovalna očala ali obrazni ščitnik, usnjene rokavice, ročaj za zamenjavo

varovalk).

Prednosti teh tipov varovalk so, da za vgradnjo teh elementov ne potrebuješ veliko

prostora, ker so manjših dimenzij, slabosti pa so večja možnost preboja v izjemnih

pogojih, kot so: vlaga, prah, polži, ki lezejo po njih, kače.



Vrednosti varovalk, ki jih uporabljamo, so:

NV 100 EC 16 A,

NV 100 EC 20 A,

NV 100 EC 25 A,

NV 100 EC 35 A,

NV 100 EC 50 A,

NV 100 EC 63 A,

NV 100 EC 80 A,

NV 100 EC 100 A,

NV 100 EC 125 A.

Slika 13: NV 100 EC

(Vir: Lasten)

− Varovalni vložek NV 250 EC

Varovalne vložke NV250 EC lahko izjemoma pod napetostjo in pod obremenitvijo

zamenjujejo strokovno usposobljene osebe z ustrezno varovalno opremo (varovalna

čelada, varovalna očala ali obrazni ščitnik, usnjene rokavice, ročaj za zamenjavo

varovalk).

Prednosti teh tipov varovalk so večja obratovalna varnost, ker so večje in je večja

razdalja med kontakti, slabosti pa so, da je za vgradnjo teh varovalk potrebnega več

prostora.


NV 250 EC 35 A,

NV 250 EC 50 A,

NV 250 EC 63 A,

NV 250 EC 80 A,

NV 250 EC 100 A,

NV 250 EC 125 A,



NV 250 EC 160 A,

NV 250 EC 250 A,

NV 250 EC 315 A.

Slika 14: NV 250 EC

(Vir: Lasten)

− Oklepna varovalka DII


DII 6 A,

DII 10 A,

DII 16 A,

DII 20 A,

DII 25 A.

Slika 15: Oklepna varovalka DII

(Vir: Lasten)



Nad 25 A pa so se uporabljale oklepne varovalke tipa DIII. Oklepna varovalka se

uporablja za razdelilne omare in stare hišne priključke. Novi hišni priključki se delajo

v prostostoječih kabelskih omaricah (PSO) in z elementi NV 100 EC.

− Odvodnik prenapetosti

Odvodnike prenapetosti, ki jih najpogosteje uporabljamo na drogovih in tudi v

prostostoječih kabelskih omaricah, so MOSIPO 15/275 In = 15 kA, Imax = 40 kA,

50/60Hz. Proizvajalec teh odvodnikov je Izoelektro.

Slika 16: Odvodnik prenapetosti

(Vir: Lasten)

− Utorna sponka

Uporabljamo jo za spajanje pretrganih Al-Fe vrvi nadzemnih vodov. Te sponke so

različnih velikosti Al-Fe vrvi:

Al-Fe 35/6,

Al-Fe 50/8,

Al-Fe 70/12.



Slika 17: Utorna sponka

(Vir: Lasten)

− Vezni tulci

Tulci se najpogosteje uporabljajo za spajanje pretrganih kablov, kjer se z njimi spoji

vsaka žila po barvah med seboj, nato se natakne spojka in segreje.

Velikosti veznih tulcev so:

Al 35,

Al 50,

Al 70,

Al 150.

Slika 18: Vezni tulec

(Vir: Lasten)

4.8 POVPREČEN OBSEG PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA

V nadzorništvu Bistrica ob Sotli izvajamo naloge preventivnega vzdrževanja, kot so:



Št. Opravilo Rok

1. Pregled stanje posekov na trasi 1x letno

2. Preverjanje varnostnih oddaljenosti (vodnikov) 1x letno

3. Pregled stanja drevja ob robu trase 1x letno

4. Čiščenje trase in dostopnih gozdnih poti Po potrebi

5. Pregled stanja (poškodb) vodnikov 5x letno

6. Preverjanje povesov vodnikov 5x letno

7. Preverjanje razdalj med vodniki 5x letno

8. Pregled poškodb kovinskih delov izol. členov- rjavenje 5x letno

9. Pregled stanje odvodnika in njegove ozemljitve 5x letno

10. Meritve ozemljitve odvodnikov Po potrebi

11. Pregled zunanje poškodbe droga 5x letno

12. Pregled zunanje poškodbe konzol 5x letno

13. Pregled zunanje poškodbe nožnega dela droga (les) 5x letno

14. Pregled trhlosti nožnega dela droga 5x letno

15. Pregled stanja gornji delov droga 5x letno

16. Pregled stanje spojnega materiala zgornjega dela droga

5x letno

17. Pregled stanje opozorilnih tablic, številk in letnic 5x letno

18. Pregled zunanjih poškodb nožnega dela droga (stanje betonske obloge, korozije armature)

5x letno

19. Pregled stanja zemljišča okolice droga 5x letno

20. Pregled čiščenja okolice temelja droga (podrast) 5x letno

21. Pregled stanja strešnih stojal ali konzol 5x letno

22. Pregled pritrditev in stabilnosti stojal ali konzol 5x letno

23. Pregled stanja tesnosti omaric 5x letno

Tabela 6: Preventivna vzdrževalna dela

(Vir: SODO, 2013)

V okviru nadzorništva nimamo gradbeno montažne skupine, zato nam v primerih,

kot so kabliranje, izgradnja novih transformatorskih postaj, podiranje NN omrežja,

postavitev novih drogov NN omrežja, na pomoč priskočijo gradbeno montažne

skupine iz Nadzorništva Brežice ali iz Distribucijske enote Krško, kjer deluje več

gradbeno montažnih skupin.

Povprečna terenska dela:

− menjava nizkonapetostnih varovalk (60 %),

− pregled trase NN omrežja (10 %),

− pregled merilnih mest (20 %),

− stikalne manipulacije NN omrežja (5 %),

− merjenje upornosti ozemljil, kratkostičnih zank omrežja (3 %),

− ostalo (2 %).



5 OKVARE V NN OMREŽJU

Okvare, ki nastanejo, se odpravljajo intervencijsko, ker v številnih primerih ostanejo

odjemalci brez električne energije. Najbolj pogoste okvare v NN omrežju, ki se z

njimi srečujejo, so:

− okvare na NN prostozračnih nadzemnih vodih in prostozračnih kabelskih

snopih (SKS),

− okvare na NN zemeljskih vodih.

5.1 OKVARE NA NN PROSTOZRAČNIH VODIH IN

PROSTOZRAČNIH KABELSKIH SNOPIH

Okvare na prostozračnih vodih in prostozračnih kabelskih snopih imajo več različnih

značajev, kako jih ločiti med seboj. Najbolj pogoste so električne, mehanske in

atmosferske prenapetosti.

Delitev poškodb na nizkonapetostnih prostozračnih vodih:

− Električne poškodbe − so poškodbe izolacije (razbitje ali deformacije

izolatorjev, preboji izolacije).

− Mehanske poškodbe − neurje (veter, sneg, žled), zaradi katerega pride do

prekinitve vodnikov, polomljenih drogov, polomljenih strešnih stojal in konzol.

Ker se pri tem pojavi nihanje vodnikov, posledično prihaja do kratkih stikov

med vodniki.

− Okvare zaradi atmosferskih prenapetosti – prihaja do uničenja podpornih

drogov, prekinitve tokovodnikov, uničenje odvodnikov prenapetosti.

Najpogostejše okvare na nizkonapetostnih prostozračnih vodih povzroča veter, saj

zaradi njega pride do nihanja žic, posledica pa so kratki stiki, zaradi katerih pregori

varovalka v transformatorski postaji. Veter lahko povzroči tudi lomljenje žic. Pozimi,

ko je sneg ali žled, obstaja velika nevarnost oprijemanja snega ali ledu na žice, kar

povzroči veliko obremenitev žice, ki se posledično pretrgajo in padejo na tla. Če je

ob omenjenih vremenskih nevšečnostih nizkonapetostna trasa slabo očiščena, se

lahko drevo prevrne na omrežje in ga tako poškoduje.

Na sliki 19 se vidi podrto drevo na vodnike samonosilnega kabelskega snopa (SKS).



Slika 19: Snegolom

(Vir: Lasten)

Na sliki 20 se vidijo posledice neurja, ko je veter porušil končni zasidrani drog pri hiši

odjemalca, na njem pa priklopljen kabel, ki vodi do prostostoječe kabelske omarice

poleg hiše.

Slika 20: Neurje

(Vir: Lasten)



5.2 OKVARE NA NIZKONAPETOSTNIH ZEMELJSKIH VODIH

Do okvar prihaja pretežno zaradi preboja izolacije med vodniki v kablu in na

kabelskih končnikih. Pogoste so tudi mehanske poškodbe z delovnimi stroji, ter

zaradi zemeljskih plazov in erozije (voda zdere kabel, s sabo prinese drevo in kabel

utrga).

Slika 21: Pretrgani zemeljski kabel

(Vir: Lasten)

5.3 OKVARE TRANSFORMATORSKIH POSTAJ (TP)

Najpogostejše okvare v transformatorskih postajah so električnega značaja, kot so

na primer atmosferske prenapetosti, kjer poškodujejo izolacijo in naprave, ki so v ali

na transformatorski postaji.

Te poškodbe so:

− poškodovanje izolatorjev (podporni ali zatezni izolatorji),

− preboji v kablu v transformatorski postaji (TP),

− poškodbe kabelskih glav na kablih.

Poškodbe naprav v TP:

− poškodbe električnih števcev,

− poškodbe ur za preklop v visoko ali nižjo tarifo,

− poškodbe komunikatorjev,

− poškodbe merilnih tokovnih in napetostnih merilnih transformatorjev,

− poškodbe varovalnih letev,

− poškodbe odvodnikov prenapetosti (SN in NN),



− poškodbe transformatorjev.

Atmosferske prenapetosti se pa najpogosteje pojavljajo v poletnem času, v zimskem

času pa se okvare najpogosteje pojavljajo zaradi večje preobremenitve naprav,

pregrevanja spojev, zaradi česar posledično pride do prekinitve napajanja.



6 TEHNIČNI PODATKI PODJETJA ELEKTRO CELJE IN

NADZORNIŠTVA BISTRICA OB SOTLI

Distribucijsko območje Elektra Celje, d. d., zajema tri osrednjeslovenske regije,

Savinjsko, Koroško in Spodnjeposavsko, s 40 občinami v celoti in dvema delno.

Velikost distribucijskega območja je 4.345 km2, kar pomeni cca 22 % površine

Slovenije s 383.000 prebivalci (Elektro Celje, d. d. 2015a).

Slika 22: Shema podjetja Elektro Celje

(Vir: Elektro Celje, d. d. 2015)

Naloga službe vzdrževanja je skrb za tehnično brezhibno stanje

elektroenergetskih naprav, izvajanje intervencij v rednem delovnem času in

opravljanje dežurne službe zunaj rednega delovnega časa, izredna zamenjava

števcev, odčitavanje stanja števcev gospodinjskih odjemalcev ter zamenjava

varovalk. Vse naštete aktivnosti vršijo nadzorništva ob podpori tehnične operativne

službe vzdrževanja. Elektro montažne skupine so zadolžene za gradnjo novih SN in

NN objektov, izvajanje obnov ter nadomestitev in povečanja zmogljivosti obstoječih

naprav. V ta namen izdelujemo minimalno projektno dokumentacijo. Za vse objekte

se ažurno vodi vsa potrebna tehnična dokumentacija ter uresničuje skrb za politiko

kakovosti in ravnanja z okoljem (Elektro Celje, d. d. 2015a).



Podjetje Elektro Celje se deli na štiri poslovne enote (Celje, Krško, Slovenj Gradec,

Velenje). Znotraj teh poslovnih enot pa so še nadzorništva in elektro montažne

skupine. Shema nadzorništev je predstavljena na sliki 20.

Slika 23: Nadzorništva

(Vir: Elektro Celje, d. d. 2015a)



Vrste vodov Elektro Celje Nadzorništvo Bistrica

Dolžina VN (110 kV) [m]

Nadzemni vodi 101,300 /

Dolžina SN (20 kV) [m]

Nadzemni vodi 2.630,918 179,500

Podzemni vodi 698,956 7.166

Dolžina SN (10 kV) [m]

Nadzemni vodi 44,859 /

Podzemni vodi 32,253 /

Dolžina NNO (0,4; 1 kV) [m]

Nadzemni vodi 5.538,936 130,436

Podzemni vodi 7.587,628 493,602

SKS vodi / 67,798

Instalirana moč [kVA]

/ 876,820 /

Število TP [kosov] / 3868 130

Št. odjemalcev NNO [št.]

/ 168,865 4,007

Tabela 7: Tehnični podatki

(Vir: Elektro Celje, d. d., 2013 in Elektro Celje, d. d., 2015c)



7 STROŠKI KOREKTIVNEGA IN PREVENTIVNEGA

VZDRŽEVANJA

V nadzorništvu Bistrica ob Sotli se ne ukvarjamo z izgradnjam omrežja, ampak ga

samo vzdržujemo, zato sem naredil primere kurativnega in preventivnega

vzdrževanja, s katerim se srečujemo večino časa.

Korektivno vzdrževanje

Opis posega Posegov/leto EUR/leto

Zamenjava obračunske varovalk tip NV v rednem

delovnem času

15

555,45

Zamenjava obračunske varovalk tip NV izven

rednega delovnega časa

60

2926,2

Zamenjava obračunske varovalke tip D v rednem

delovnem času

13

481,39

Zamenjava obračunske varovalke tip D izven

rednega delovnega časa

18

811,98

Okvara pretrganega zemeljskega kabla

18

2886,66

Okvara pretrgane vrvi AL-Fe na NNO

21

2272,83

Skupaj: 145 9.934,51

Tabela 8:Opis korektivnega vzdrževanja

(Vir: Lasten)



Preventivno vzdrževanje

Opis posega Posegov / leto EUR / leto

Odklop na nadzemnem omrežju in ponovni priklop

6

1415,34

Odklop ali priklop merilnega mesta na zahtevo uporabnika

11

360,36

Odklop na merilnem mestu in ponovni priklop

115

10515,6

Sprememba obračunske moči v okviru priključne

moči

9

294,84

Zamenjava droga zaradi dotrajana

7

6218,52

Zamenjava končnega droga z sidrom zaradi

dotrajanosti ali porušenja

4

5227,88

Postavitev prostostoječe omarice za podvarovanje

6

6373,44

Skupaj: 158 30.405,98

Tabela 9: Opis preventivnega vzdrževanja

(Vir: Lasten)

To vzdrževanje je približno 80-odstotno, preostalih 20 % pa predstavljajo merjenje

upornosti ozemljil TP, merjenje upornosti kratkostične zanke, označevanje trase NN

omrežja, pregledi NN omrežja ter drugo administracijo v nadzorništvu.



8 ZANESLJIVOST NAPAJANJA POSAMEZNIH NN

IZVODOV

Pri zanesljivosti napajanja izvodov sem izračunal kazalce SAIDI in SAIFI za

dogodke. Dogodki so urejeni po pripadajočih daljnovodih in transformatorskih

postajah, na katerih so se zgodili. Kazalci SAIFI in SAIDI na podlagi podjetja so zelo

majhni, saj so pri tem zajeti vsi odjemalci pri podjetju, ki jih je 168.865, ter vse

transformatorske postaje, ki jih je 3.868. Kazalci SAIFI in SAIDI na podlagi SN

izvoda so že malo višji, saj so v izračun zajeti samo odjemalci nadzorništva Bistrica

ob Sotli, ki jih je 4.007, ter transformatorske postaje, teh pa je 130. Najvišji kazalci

SAIFI in SAIDI so izračunani na podlagi NN izvoda.

TP NN izvod

TP Št. dog

SAIFI (izp./ odj.)

SAIDI (min./odj.)

SAIFI (izp./odj.)

SAIDI (min./ odj.)

Janeževe Gorice 6 1,735 312,98 4,054 726,92

Zgornja sušica 3 0,793 140,97 2,739 493

Stara vas II 4 1,52 259,8 5 604,6

Gregovce 1 0,24 88,7 1 360

Grgij Gaj 1 1 300 1 300

Banovec 1 1,651 227,57 2,375 318,75

Trebče 6 1,825 368,63 5,022 1061,7

Orešje 7 1,805 451,1 4,656 1159,9

Orešje Grad 5 0,465 84,32 2,051 346,66

Križan Vrh 4 0,955 110,73 2,14 247,05

Zagaj 4 0,094 8 0,36 5.470

Podsreda 2 0,44 122,2 2 540

Srebrnik vas 1 0,783 235 1 300

SN izvod Podjetje

TP Št. dog

SAIFI (izp./odj.)

SAIDI (min./ odj.)

SAIFI (izp./odj.)

SAIDI (min. /odj.)

Janeževe Gorice 6 0,3181 59,18 0,000933 0,17341

Zgornja sušica 3 0,1051 18,54 0,000312 0,0551

Stara vas II 4 0,095 16,01 0,000299 0,04855

Gregovce 1 0,033 12 0,0001 0,036

Grgij Gaj 1 0,033 9,9 0,0001 0,03

Banovec 1 0,462 57 0,000557 0,0389

Trebče 6 0,08743 17,665 0,00049657 0,1005306

Orešje 7 0,10176 25,35 0,00058008 0,147958

Orešje Grad 5 0,01561 2,8125 0,00008866 0,015986

Križan Vrh 4 0,03948 4,485 0,00022384 0,02558

Zagaj 4 0,00416 0,25 0,00002368 0,00142

Podsreda 2 0,025 6,75 0,000142 0,03836

Srebrnik vas 1 0,0302 9,06 0,0001717 0,05152

Tabela 10: Izračuni SAIFI in SAIDI za izbrane dogodke

(Vir: Lasten)



Da bi povečali zanesljivost napajanja, potrebujemo rešitev, ki se imenuje kabliranje.

Pri kabliranju se zanesljivost napajanja poveča za več kot desetkrat. Za daljše linije

omrežja uporabljamo kabel E-AY2Y 4 x 150 + 2,5 mm2, za krajše linije pa E-AY2Y 4

x 70 + 2,5 mm2.



9 ANALIZA NEPREKINJENOSTI NAPAJANJA PO

POSAMEZNIH EDP V LETU 2013

Mesečno gibanje kazalnikov SAIDI in SAIFI

Iz mesečnega gibanja kazalnikov neprekinjenosti napajanja SAIDI in SAIFI najbolj

izstopajo prekinitve izven vpliva podjetja (predvsem zaradi vzrokov višje sile), ki so v

nadaljevanju nekoliko podrobneje razložene.

Mesečno gibanje kazalnika SAIDI

Slika 24: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013

po EDP

(Vir: Mlaj, 2014)



Slika 25: Mesečno gibanje kazalnika SAIDI za nenačrtovane, načrtovane in vse

prekinitve v letu 2013 po EDP

(Vir: Mlaj, 2014)

Mesečno gibanje kazalnika SAIFI

Slika 26: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane prekinitve v letu 2013

po EDP

(Vir: Mlaj, 2014)



Slika 27: Mesečno gibanje kazalnika SAIFI za nenačrtovane, načrtovane in vse

prekinitve v letu 2013 po EDP

(Vir: Mlaj, 2014)



10 ZAKLJUČEK

Za področje nadzorništva Bistrica ob Sotli sem po posameznih daljnovodih izračunal

indeks povprečne pogostosti izpada odjemalcev (SAIFI) in indeks povprečnega

trajanja izpada (SAIDI). Izračuni so izdelani na nivoju TP, NN izvoda, SN izvoda ter

podjetja. Ugotovil sem, da sta kazalnika SAIFI in SAIDI, ki sta računana na nivoju

podjetja zelo majhna, saj sta pri tem zajeti vsi odjemalci pri podjetju Elektro Celje. V

nalogo sem dodal še mesečno gibanje kazalnikov SAFI in SAIDI za vsa

distribucijska podjetja za leto 2013. Iz mesečnega gibanja kazalnikov najbolj

izstopajo prekinitve napajanja predvsem zaradi vzroka višje sile. Na podlagi ocene

stroškov vzdrževanja lahko razberemo, da so stroški preventivnega vzdrževanja

veliko višji kot stroški korektivnega vzdrževanja. Rešitev za zmanjšanje stroškov je

kabliranje, saj se pri tem zanesljivost napajanja poveča za več kot desetkrat. Pri

kabliranju se zmanjšajo tudi okvare, do katerih prihaja zaradi različnih vzrokov, kot

so neurje, snegolom, žledolom, saj so te okvare na področju podeželja zelo

pogoste.



LITERATURA IN VIRI

Bokal, D., Ferlič, D., Maruša, R., Polak, M., Vižintin, S., Gubina, F. idr. (2013a).

Vzdrževanje – osnovna dejavnost elektrogospodarskih podjetij [elektronska izdaja].

11 konferenca slovenskih elektroenergetikov Laško.

Bokal, D., Ferlič, D., Maruša, R., Polak, M., Vižintin, S., Gubina, F. idr. (2013b).

Prenova pravilnika o vzdrževanju (TP – 8) [elektronska izdaja]. 11 konferenca

slovenskih elektroenergetikov Laško.

Bokal, D., Matvoz, D. in Maksić, M. (2008). Izdelava enotnega koncepta statistike

dogodkov v DEES, I. del, številka študije 1722. Ljubljana: EIMV.

Distribucijsko omrežje. (2015a). Celje: Elektro Celje, d. d. Pridobljeno 12. 3. 2015 z

naslova http://www.elektro-celje.si/omrezje/distribucijsko-omrezje.

Elektro Celje. (2008). Tipizacija energetskih kablov zemeljski kabli nazivne napetosti

0,6/1 kV. Celje: Elektro Celje, d. d.

Elektro Celje, d. d. (2013). Tehniški podatki o distribucijskih napravah za leto 2013. Celje: Elektro Celje, d. d. Elektro Celje, d. d. (2015b). Tabela transformatorjev. Celje: Elektro Celje, d. d. Milev, G. in Bokal, D. (2013). Enotna navodila za vzdrževanje distribucija

elektroenergetskega omrežja. Ljubljana: Elektroinštitut Milan Vidmar.

Mlaj, B. (2014). Poročilo o kakovosti oskrbe z električno energijo v letu 2013.

Maribor: Agencija RS za energijo.

SODO (2013). Navodila za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega

omrežja. Maribor: SODO.

Tehnični podatki. (2015c). Celje: Elektro Celje, d. d. Pridobljeno 12. 3. 2015 z

naslova http://www.elektro-celje.si/omrezje/tehnicni-podatki.



PRILOGE Priloga 1: Izračuni indeksa povprečne pogostosti izpada dogodkov (SAIFI) in indeks povprečnega trajanja izpada dogodkov (SAIDI) Priloga 2: Enočrtne sheme TP po pripadajočih daljnovodih nadzorništva Bistrica ob Sotli



Priloga 1: Izračuni indeksa povprečne pogostosti izpada dogodkov (SAIFI) in indeks povprečnega trajanja izpada dogodkov (SAIDI)



Priloga 2: Enočrtne sheme TP po pripadajočih daljnovodih nadzorništva Bistrica ob Sotli

VZDRŽEVANJE NN OMREŽJA V ELEKTRO - B&Bna priporočilo proizvajalca ali predhodne statistike...

Documents

Transcript of VZDRŽEVANJE NN OMREŽJA V ELEKTRO - B&Bna priporočilo proizvajalca ali predhodne statistike...