MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Otkako }e gi ostvari preduslovite, sekoe GLOBE u~ili{te :

• se vpi{uva pod svoeto ime i svoite geografski koordinati vo GLOBE bazata vo SAD,

• dobiva svoj identifikacionen broj i pasvord za vnesuvawe na podatoci

• vnesuva podatoci od ekolo{kite merewa vo vid na numeri~ki tablici, grafikoni i karti,

• gi koristi podatocite za izrabotka na samostojni u~eni~ki i u~ili{ni istra`uva~ki proekti,

• kontaktira preku elektronska mre`a so u~ili{ta i nau~nici od celiot svet.

GLOBE oblasti

Atmosfera (Atmosphere) Voda (Hydrology) Po~vi (Soils) Zemjina pokrivka (Land cover) Zemjata kako sistem (Earth as a system)

GLOBE vo Makedonija

Republika Makedonija pristapi kon GLOBE programata na 24 avgust 1998 godina. Koordiniraweto so aktivnostite go vodi Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, a vo sorabotka so Biroto za razvoj na obrazovanieto. Vo realizacija na GLOBE pomagaati do-brovolcite od Amerikanskiot Miroven Korpus vo Republika Makedonija.

Makedonski Informativen Centar za `ivotna sredina

Svetlana \or|eva, Nacionalen Koordinator

Sne`ana Ra{kova, asistent

Angelina Jovanovi}, asistent

tel: +389/ 2 30 66 930 l. 111,

faks: + 389/ 2 30 66 931,

e-mail: S.Gjorgeva@moepp.gov.mke-mail:S.Raskova@moepp.gov.mk

e-mail:AJovanovik@ymoepp.gov.mk

www.globe.moe.gov.mk

GLOBE u~ili{ta vo Makedonija

Od osnovnite i srednite u~ili{ta vo Makedonija, dosega se vklu~eni slednive:

1. OU"Dimitar Miladinov" od Skopje

2. OU"Goce Del~ev" od Resen

3. ZSU"Goce Del~ev" od Valandovo

4. DSU"Niko Nestor" od Struga,

5. OU"Pere To{ev" od s. Dupja~ani-prilepsko

6. CSO"Aco Ruskovski" od Berovo

7. DSU"Naum Naumovski Bor~e" od Probi{tip

8. DSU"Dimitar Vlahov" od Strumica

9. DSU"\or~e Petrov" od Kavadarci

10. OU"Kiril i Metodij" od Bitola

11. DSU"Orce Nikolov" od Skopje

12. DSU"Orde ^opela" od Prilep

GLOBE e ......

Globalno nabquduvawe i u~ewe vo polza na `ivotnata sredina.

GLOBE e svetska nau~na i obrazovna programa koja ja koordinira rabotata na u~enicite, nastavnicite i nau~nicite vo prou~uvaweto i razbiraweto na globalnata `ivotna sredina.

GLOBE e me|unaroden sojuz koj go sklu~ija u~enicite, nastavnicite i nau~nicite za nivno zaedni~ko deluvawe.

GLOBE e svetska mre`a na osnovni i sredni u~ili{ta koi ja primenuvaat GLOBE Programata

GLOBE, teorijata ja pretvara vo praksa, im ja pribli`uva nau~nata r a b o t a n a m l a d i t e istra`uva~i i im ovozmo-`uva neposredno da gi koristat rezultatite od svoite prou~uvawa.

GLOBE e programa koja razviva standardizi-rani metodologii za merewe i sobirawe na komparativni poda-toci za sostojbata na `ivotnata sredina.

G L O B E s e s t o t i n a il jadi u~enici koi

seko jdnevno ispra}aat podatoci od nad 4 000 000 lokalni nabquduvawa, ovozmo`uvaj}i podobro razbirawe na planetata Zemja

GLOBEVo Makedonija

Kako se sozdava{e GLOBE

GLOBE Programata be{e inicirana vo1994 godina od strana na amerikanskiot pretsedatel Al Gor. Oficijalno, nejzinata implementacija zapo~na na 22 april 1995 god., na 25 godi{ninata na Denot na Zemjata.

Programata ja vodi Vladata na SAD preku partnerstva so drugite zemji,a nositeli na nejzinata realizacija s e p o v e } e n a u ~ n i i i s t r a ` u v a ~ k i organizacii Univerzitetskoto Zdru`enie za istra`uvawe na vozduhot, Dr`avniotUniverzitet vo Kolorado i NASA.

N a u ~ n i c i t e s o z d a d o a nastaven paket na stan-d a r d i z i r a n i m e t o d i za merewe na razli~ni aspekti na `ivotnata sredina koi se koristat vo GLOBE u~ili{tata niz celiot svet i koi

o v o z m o ` u v a a t m e r e w a t a { t o g i vr{at u~enicite da se zabele`uvaat na kompa-rativen na~in. Taka, kontinuirano se dobiva-at podatoci preku koi se sledat globalni-te promeni vo razli~ni mesta na zemji-nata povr{ina.

Programata, od sozdavaweto pa do denes, postojano se usovr{uva i dopolnuva so novi metodi i novi oblasti na istra`uvawe, a brojot na u~ili{tata i zemjite koi stanuvaat ~lenovi na GLOBE semejstvoto sekojdnevno raste.

Deneska, vo Programata se vklu~eni nad 10 000 u~ili{ta, od nad 100 zemji.

Za nastavnicite GLOBE pretstavuva prira~nik za prakticirawe na fizikata, hemijata, biologijata, geografijata, matematikata, informatikata, t.e. na re~isi site prirodni nauki.

Nau~nicite i u~enicite gi analiziraat podatocite vo vrska so informaciite dobi-eni od drugi izvori. Prou~uvawata na `ivot-nata sredina vo ramkite na GLOBE pomagaat za podobro razbirawe na Zemjata kako sistem.

Naciite od celiot svet gi vklu~uvaat svoite u~ili{ta vo GLOBE, so cel da ja zgolemat globalnata ekolo{ka svest, globalnoto sobirawe na podatoci i da ne obedinat vo edna zaedni~ka ak -tivnost vo za{tita na na{itot edinstven dom-planetata Zemja.

Kako da staneme ~len na GLOBE semejstvoto

Za da mo`e nekoe u~ili{te da stane GLOBE u~ili{te mora da poseduva nekoi preduslovi:

• Da projavi interes za sproveduvawe na GLOBE Programata vo ramkite na ekolo{kite sekcii (osnovnite u~ili{ta) ili vo ramkite na slobodnite proektni aktivnosti (srednite u~ili{ta),

• Da ima pristap do internet,

• Da ima barem eden obu~en GLOBE nastavnik,

• Redovno, to~no i pravilno da gi vr{i merewata, a podatocite da gi vnesuva vo bazata po pat na internet.

Celi na GLOBE

• Da se pridonese kon nau~no razbirawe na Zemjata,

• Da se sfati Zemjata kako globalen i edinstven eko-sistem,

• Da se zgolemi svesta za ̀ ivotnata sre-dina na poedincite vo celiot svet,

• Da se koordinira rabotata na u~enicite, nastavnicite i nau~nicite

na globalno nivo.

Za kogo e GLOBE

U~enicite vr{at direktni ekolo{ki nabquduvawa i merewa na ograni~ena povr{ina so dimenzii od 15 km na 15 km, koja e locirana vo blizina na u~ili{tata i koja so geografskite koordinati e zabele`ana na serverot vo Amerika.

Merewata i ispra}awata na podatoci gi vr{at kontinuirano. Vrz osnova na p o d a t o c i t e v r { a t istra`uvawa i voedno u~at kako nivnite lokalni otkriti ja , zaedno so onie na drugi u~enici i nau~nici od celiot svet, ja dopolnuvaat slikata za `ivotnata sredina na zemjinata topka.

Nastavnicite vo celiot svet gi upatuvaat u~enicite kako da gi vr{at merewata, im pomagaat da go razberat zna~eweto na nivnite nabquduvawa i ja objasnuvaat va`nosta na globalnite vizuelizacii (globalnata svest).