1

1

RIBE PISCES

CHONDRICHTHYES - HRUSTANNICE ELASMOBRANCHII MORSKI PSI & SKATI HOLOCEPHALI MORSKE PODGANE

OSTEICHTHYES KOSTNICE SARCOPTERYGII - RESOPLAVUTARICE

CROSSOPTERYGII (Latimerija)

DIPNOI PLJUARICE (Lepidosiren, Neoceratodus, Protopterus)

ACTINOPTERYGII - ARKOPLAVUTARICE CHONDROSTEI - SKLENOLUSKAVKE

HOLOSTEI

TELEOSTEI - PRAVE KOSTNICE

2

PISCES - RIBE

SO NAJTEVILNEJA SKUPINA VRETENARJEV

20 000 IVEIH VRST RIB

5 000 SLADKOVODNIH RIB

400 V EVROPI

V CELINSKIH VODAH SLOVENIJE

93 RAZLINIH VRST IN PODVRST

UVRAMO JIH V 26 DRUIN

2

3

NA KAJ SMO POZORNI PRI DOLOANJU

Na obliko in namestitev ust (terminalna ali konna, subterminalna ali podstojna, supraterminalna ali nadstojna)

Namestitev in velikost oi, Strukture na eljustih (zobje, brki) Obliko krnega poklopca in strukture na njem (trni). Plavuti: namestitev, oblika, velikost, trde, mehke plavutnice,

tolenka Oblika trupa Luske: tip, tevilo v doloenih linijah (vzdol pobonice) Oblika repne plavuti Obarvanost, znailni vzorci in razporeditev pigmenta

4

OBLIKA REPNE PLAVUTI:IVLJENSKO OKOLJE IN PLAVALNE SPOSOBNOSTI

RIB

MAJHNA, ZAOBLJENA PLAVUT ALI NADALJEVANJE HRBTNE V REPNO

slabe plavalke, bolj pri dnu, v stojeih in poasi tekoih vodah

VELIKA, TRIKOTNA PLAVUT Z RAVNIM ALI RAHLO VBOENIM ROBOM

ribe hitro tekoih rek, dobre plavalke

VISOKA, OZKA PLAVUT S KARJASTO UREZANIM ROBOM

hitri plavalci

3

5

POREJA V SLOVENIJI

DONAVSKO POREJE

SAVADRAVAMURAVODOTOKI NOTRANNJSKIH

KRAKIH POLJ

JADRANSKO POREJE

SOA S PRITOKIJADRANSKO MORJENOTRANJSKE REKE S PRITOKI

RIBE SKUPNE OBEMA POREJEMA

IZOBLIKOVANE V RAZLINE RASE (PODVRSTE)

IVIJO SAMO V ENEM OD OBEH POREIJ

6

RIBJI PASOVI

OBLIKUJEJO SE GLEDE NA IVLJENSKE POGOJE

V DOLOENIH DELIH VODOTOKOV

OBLIKA STRUGE

SESTAVA PODLAGE

HITROST VODNEGA TOKA

KEMIJSKO -FIZIKALNE LASTNOSTI

4

7

RIBJI PASOVI

POSTRVJI PAS

LIPANSKI PAS

MRENSKI PAS

PLOIEV PAS

IZLIVNI PAS

BRAKINI PAS

GLEDE NA TO, KATERE VRSTE RIB IVIJO OZ. PREVLADUJEJO

V DOLOENIH DELIH VODOTOKOV RAZLIKUJEMO:

Ta razdelitev velja za tekoe vode. V stojeih vodah (ribniki, mlake, umetna in naravna jezera)

ribji pasovi niso oblikovani

8

EKOLOKI VZORCI SELITEV

POTAMODROMNE selijo se po rekah med drstii in prehranjevalnimi habitati

OCEANODROMNE stalno ivijo v morju, selijo se med drstii in prehranjevalnimi habitati

DIADROMNE ANADROMNE veino asa v morju, v sladke vode se prihajajo drstit

(morski pikur, jesetri, losos) KATADROMNE del ivljenja do spolne zrelosti preivijo v sladkih

vodah, drstijo se v morju (jegulje, iverke) AMFIDROMNE v doloenem obdobju odraanja se selijo iz

morskega v sladkovodno okolje ali obratno; selitve niso povezane z razmnoevanjem (ciplji, morska ila)

5

9

ARKOPLAVUTARICE / ACTINOPTERYGII

NAIH CELINSKIH VODA

11 redov (ordo):

JESETROVKE (Acipenseriformes)

JEGULJE (Anguiliformes)

KRAPOVCI (Cypriniformes)

PRAVI SOMI (Siluriformes)

UKE (Esociformes)

LOSOSI (Salmoniformes)

TRSKE (Gadiformes)

BODIKE (Scorpaeniformes)

OSTRIEVCI (Perciformes)

ZOBATI KRAPOVCI (Cypriodontiformes)

ZETI (Gasterosteiformes)

TELEOSTEIali

PRAVE KOSTNICE

SKLENOLUSKAVKE (CHONDROSTEI)

10

o.JESETROVKE (Acipenseriformes)f. JESETRI (Acipenseridae)

KEIGA (Acipenser rutenus) - obasno pojavlja v vejih podonavskih rekah

JADRANSKI JESETER (A. naccarii) - Traki zaliv

Naa edina predstavnika sklenoluskavk (Chondrostei)Morfoloke znailnosti:

koene ploe po bokih in hrbtu, dolg, kljunast rostrum, izrazito podstojna usta, epicerken rep

Anadromne in potamodromne vrste ogroa jih gradnja jezov na rekah.V SLO izjemno redki.

6

11

o. JEGULJE (Anguiliformes)

f. PRAVE JEGULJE ANGUILLIDAE

Hrbtna repna in predrepna plavut

so zrasle v dolgo plavut.

40-90 cm najve 2m, 4kg, samica veja od samcaTelo kaasto. Glava podolgovata, velika usta, mone zobe.Telo sluzavo, navidez golo (luske globoko v koi).Strupena kri (nevrotoksin), pri kuhanju se strup razkroji.Do spolne zrelosti ivi v sladki vodi. Razmnoevanje je vezano na morje. Hrana so raki, ribe, poliObasno tudi rastline.

Pritoki Jadranskega morja, obasno v Dravi.

Anguilla anguilla - jegulja

12

o.KRAPOVCI (Cypriniformes)

f. KRAPOVCI CYPRINIDAE

tevilna skupina (1200 vrst), ki zajema skoraj polovico naih sladkovodnih rib.

Rastlinojedi, vsejedi, nevretenarje, malo je plenilk.

Drstne bradavice ob drsti; pri samcih so izraziteje.

Hrbtno plavut z mehkimi plavutnicami.

Goltni zobje na zanjem paru krnih lokov.

Vrste, ki ivijo pri tleh imajo brke (2 para)

Imajo cikloidne luske.

Mnoge ivijo v jatah.

Drstijo se v plitvinah, veinoma ne skrbijo za zarod (izjema belica, pezdirk)

7

13

o.KRAPOVCI (Cypriniformes)

f.KRAPOVCI - CYPRINIDAE

VRSTE, ki si jih ogledamo:

1. Cyprinus carpio - krap

2. Carassius carassius - navadni koreselj

3. Barbus barbus - mrena

4. Barbus balcanicus - pohra

5. Gobio gobio - globoek

6. Tinca tinca - linj

7. Chondrostoma nasus - podust

8. Vimba vimba ogrica9. Alburnus alburnus - zelenika10. Alburnoides bipunktatus pisanka11. Rhodeus amarus - pezdirk12. Phoxinus phoxinus -pisanec13. Leuciscus cephalus - klen14. Scardinius erythrophthalmus

rdeeperka15. Rutilus rutilus - rdeeoka

14

o.KRAPOVCI (Cypriniformes)f. KRAPOVCI - CYPRINIDAE

Telo: vretenasto, rahlo bono stisnjenUsta: velika, konna, s tirimi brkiLuske: velikePobonica: ravna, vzdol nje temne pike Hrbtna plavut: dolga, 3. trn trd in nazobanPredrepna plavut: visoka

300.000-700.000 drobnih iker.Rastlinojedec.Izjemna ivljenska doba (tudi do 100 let).Zimo preivi zarit v blato.

Divji krap naseljuje srednji tok Save, Mure, Drave.Gojeni krap v vsaki stojei vodi.

Telo: visoko, bono sploeno Glava: majhna Usta: majhna, konnaLuske: velike Hrbtna plavut: dolga in visoka, 3. trn je trd in nazobanNa bazi repne plavuti temna pega!

Hrana:deevniki, liinke vodnih uelk, alge, plankton.

Vse stojee vode, tudi v Muri, Dravi, spodnji tok Save, Krke, Kolpe

8

15

o. KRAPOVCI (Cypriniformes)f. KRAPOVCI - CYPRINIDAE

Telo: podolgovato, vretenastoGlava: dolga s koniastim gobcemBrki: tirje (dva na koncu gobca, dva v kotikih)Usta: podstojna, ustnice mesnateSive, monotone barve, brez pik

Raste poasi, ivljenska doba 25 let

Splono razirjena v srednjem toku vseh naih vejih rek

Dolg gobec Usta: podstojnaBrki: dva para (na zgornji eljusti in v kotikih)Pobonica: rahlo usloenaPo hrbtu vse do bokov temno rjave lisePredrepna plavut: dolga, sega do baze repne plavuti

Donavsko poreje, do 500m nadmorske viine

Barbus balcanicus

16

o.KRAPOVCI (Cypriniformes)f. KRAPOVCI - CYPRINIDAE

Telo: podolgovato, vretenasto, bono rahlo stisnjenoUsta: zrazito podstojna z ravnimi ustnicami inhrustanastimi roboviLuske: urejene v ravnih, pravilnih vrstah

Naseljuje vse pritoke donavskega poreja

Telo: vretenasto, valjastoLuske: velike rno obrobljeneGlava: ploata, s irokim, topim elom, Usta: velika konna usta, mesnate ustniceIzboena predrepna plavut

V vseh rekah donavskega poreja

9

17

o.KRAPOVCI (Cypriniformes)f.KRAPOVCI - CYPRINIDAE

Telo: visoko,bono stisnjeno, mono izboen hrbet Glava: srednje velikaUsta rahlo nadstojna Luske: velikePobonica: usloena Oster greben z luskami -med trebuno in predrepno plavutjoAlge, rastlinje, vodni nevretenarjiivi v jatah.Stojee in poasi tekoih vodah.

Splono razirjena.

Telo: visoko, bono stisnjeno. Luske:velikeGlava: velika, oi oranne do rdeeUsta: majhna, konna.

Stojee vode, poasi tekoi deli rekVodni nevretenarji, delno razpadlo rastlinje.ivi v jatah.

Donavsko poreje.

Baza hrbtne plavuti zane nad koncem baze trebune plavuti

Trebune plavuti neposredno pod hrbtno

18

o. KRAPOVCI (Cypriniformes)f. KRAPOVCI - CYPRINIDAE

Zelo razirjena, manja ribja vrsta (podobne sardelam)Telo: podolgovato, bono stisnjeno Usta: majhna, nadstojnaPredrepna plavut: je dolga, trikotnaNa trebuhu med trebuno in predrepno plavutjo brez luskLuske z lahkoto odpadejo!

Zadruje se v jatah tik pod vodno gladino

Vodotoki donavskega poreja

Telo: vretenasto teloGlava: majhna Usta: rahlo podstojnaLuske: zelo drobne,Pobonica: ni popolnaTemne prene proge -od hrbta do sredine bokov. Vzdol bokov pa temneja, zlato svetlea proga

Trebuhi samcev med drstjo ivo rdei

ivi v jatah, v manjih potokih in vejih rekah, tudi v istih jezerih (Bohinjsko j., Krnsko j.)

Telo: visoko bono stisnjeno Glava majhnaUsta: konnaPobonica: nepopolna Temna proga od sredine trupa do repne plavutiIzredno ivo obarvan

Samica s pomojo leglice odlaga ikre v koljke brezzobke, koljko pa izbere samec

Splono razirjen v donavskem bazenu, bajerji

10

19

o. KRAPOVCI (Cypriniformes)f. KRAPOVCI - CYPRINIDAE

Telo: podolgovato, bono stisnjeno, precej zavaljeno, hrbet rahlo izboen. Repnodeblo precej visokoGlava: velikaUsta: konna, v ustnem kotu kratek brkLuske: zelo drobne, debela plast sluzi