Bio P05 List Izrocki

7/22/2019 Bio P05 List Izrocki

http://slidepdf.com/reader/full/bio-p05-list-izrocki 1/29

Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) List

1

Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 1

ListBarbara Vilhar


Primarni vegetativni organi semenk

steblo

list

korenina

poganjek

Reproduktivni(razmnoževalni) organistorž - golosemenkecvet - kritosemenke

Sekundarna tkivasekundarni ksilem (les),sekundarni floem, pluta


List

stranski izrastek na steblu,običajno ploščate oblike


Deli zelenega lista

listnipecelj

listna ploskev(lamina)

zgornja(adaksialna)

stran

spodnja(abaksialna)

stran

osrednjerebro (rahis)

stranska žilaprvega reda stranska žila

drugega reda

listnodno


Naloge lista

običajno osnovna naloga: fotosinteza

proizvajanje organskih snovi (kemijska vezavasvetlobne energije)

proizvajanje kisika za celično dihanje rastline

druge naloge

obramba pred herbivori (listni trni, bodice, strupi)

pomoč pri vzpenjanju poganjka (listne vitice)

zaloga vode (sukulentne rastline)

shranjevanje založnih snovi

zaščita popkov ...


Biti rastlina je težko

Pridobivanje snovi in energijezunanji vir energije

(svetloba)

H2O (tekočina)skozi površino korenin

H2O (transpiracija)izguba velikih količin vodezaradi odpiranja listnih rež

za privzem CO2

CO2 (plin)skozi listne reže

O2 (plin)produkt fotosinteze

skozi listne režeskozi površino drugih organov




2


Osnovna naloga listaFotosinteza

CO2 + H2O + svetloba

(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi

voda za transpiracijoali vodno okolje

primer prilagoditev zadvostranski ploščat

zelen vodoravnousmerjen list

Kakšna je povezava medfotosintezo in dihanjem?




(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi


velikapovršina


Zahteve za fotosintezoVelika površina za prestrezanje svetlobe

buča Cucurbita sp.

za fotosintezo jepotrebna svetloba

za prestrezanje svetlobe jepotrebna velika površina

Listi so veliki. Listi so ploščati. Listov je veliko.Listi so razporejeni tako, da se med seboj ne senčijo.


Zahteve za fotosintezoVelika površina za prestrezanje svetlobe

velika površina lista izguba vode skozi površino lista

povrhnjica lista je prekrita s kutikulo, voskom, laski

celice v povrhnjici so dobro zlepljene skupaj(edini medcelični v povrhnjici so reže)

H2O


Zahteve za fotosintezo

Velika površina za prestrezanje svetlobevelika površina lista izguba vode skozi površino lista

povrhnjica lista je prekrita s kutikulo, voskom, laski

celice v povrhnjici so dobro zlepljene skupaj(edini medcelični v povrhnjici so reže)

kutikula


ripeča zlaticaRanunculus acris

500 µm

UV svetloba modra svetloba

Fluorescenca

svetlo polje




3


Kutin

absorbira UV svetloboščiti rastlino pred UV svetlobo

UV svetloba

Fluorescenca

UV

absorpcijafotona

oddajanjefotona

svetlo polje

zlatica – povrhnjica stebla

plastkutina


Kutikula

povrhnjica lista

agava Agave americana


Kutikula

povrhnjica lista

vosek

kutikula (plast čistega kutina)

kutikularna plast(kutin med celuloznimi fibrilami)

stena epidermalne celice

citoplazma epidermalne celice


Kutin

kutin

zapleteno zgrajena voskasta vodoodporna snov

preprečuje izgubo vode s površine poganjka

odporen na mikrobno razgradnjo

ščiti rastlino pred vdorom mikrobovveč milijonov let stari fosili z ohranjeno kutikulo

je neprebavljivza rastlinojedce



Velika površina

kavovec Coffea arabica

prečni prerez lista



Velika površina

oleander Nerium oleander

prečni prerez lista




4


Kutikula

kutikula ≠≠≠≠ povrhnjica

povrhnjica =plast celic

kutikula =plast snovi (kutina)= prevleka


Voski

vosek






Voski

vosek






Voski

vodoodporen heterogen polimer iz dolgoverižnihmaščobnih kislin in drugih spojin

trden pri sobni temperaturi

nalaga se kot plast voska na površini kutikule alikot delci v kutikuli


Naloge povrhnjice

Zaščita pred sončnim sevanjem

v i d n a s v e t l o b a

( 4 0 0 - 7 8 0 n m )

i n f r a r d e č e s e v a n j e

( 7 8 0 n m – 1 m m )

100 200 300 400 500 600 700 800

Valovna dolžina (nm)

U V A

( 3 1 5 - 4 0 0 n m )

U V B

( 2 9 0 - 3 1 5 n m )

U V C

( 1 0 0 - 2 8 0 n m )

e k s t r e m n i U V

( 1 - 1 0 0 n m )

večina UV sevanja, ki prispe do roba Zemljine atmosfere:100 – 300 nm

ozonska plast popolnoma vsrka UV C, delno UV B, nevsrka UV A

UV A in delno UV B prodreta do površja Zemlje


Naloge povrhnjice

Zaščita pred sončnim sevanjem

UVflavonoidi v vakuolinavadnih epidermalnihcelic vsrkajo velik delUV svetlobezaščita kloroplastov




5


Naloge povrhnjiceZaščita pred sončnim sevanjem

sončnica Helianthus annuus fluorescenca:osvetlitev UV

Fluorescenca

spodnjapovrhnjica lista plazmoliza

UV

absorpcijafotona

oddajanjefotona

vodotopne snovi v vakuoli absorbirajo UV


Naloge povrhnjiceZaščita pred drugimi organizmi

glivne hife na površini lista

reža




(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi



Zahteve za fotosintezoKloroplast

za poganjanje fotosinteze v kloroplastuje potrebna svetloba

veliko kloroplastov na najbolj osvetljeni površini lista

veliko kloroplastov(klorenhim)

stebričasto tkivosvetloba



Kloroplastza poganjanje fotosinteze mora foton

(“žarek”) zadeti molekulo klorofila

celice povrhnjice fokusirajo svetlobo v območje stebričastega tkivažarek se odbija po notranjosti lista

veliko kloroplastov(klorenhim)

svetloba svetloba


zgornja povrhnjica lista begonije

notranjost lista

zunanjost lista

optično vlakno

Tom VogelmannBegonia

V notranjosti lista je lahko jakost svetlobeveč kot desetkrat višja kot je jakostsvetlobe, ki pada na list.


Kloroplast Do tal tropskega deževnega gozdalahko pride samo 2% svetlobe.




6


Zahteve za fotosintezoKloroplast

za fotosintezo jepotrebna svetloba fotosintezni aparat v kloroplastu lahkopoškoduje premočna svetloba ali UV sevanje

UV

odboj dela svetlobe na površini listaabsorbcija UV v celicah povrhnjice (flavonoidi)

vidna svetlobavidna svetloba UV




(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi


izmenjava plinov


Zahteve za fotosintezoIzmenjava plinov

CO2

O2

celice povrhnjice so zlepljene skupajza fotosintezo je potrebnaizmenjava plinov

v povrhnjici so reže

H2O


H2O

CO2

kutikula

Slika prirejena po Teiz L, Zeiger E (1991). Plant Physiology, str. 91

Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 35Slika prirejena po Teiz L, Zeiger E (1991). Plant Physiology, str. 91



Izmenjava plinovizguba vode skozi reže

regulacija odpiranja in zapiranja rež

radialno urejeneceluloznemikrofibrile

H2O H2O H2O H2O

ohlapna celica turgidna (napeta) celica

reže v povrhnjici

K+

K+

K+ K+




7



izguba vode skozi reže

reže predvsem na spodnji povrhnjici(pogosto zelo malo rež na zgornji povrhnjici in veliko na spodnji)

zgornja povrnjica se na soncu bolj segreva kot spodnja

reže v povrhnjici

reže



0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

l i p a

č e b u l a

s o n č n i c a

r d e č i b o r

k o r u z a

b o b

h o m u l i c a

m a c e s e n

Vrsta

Š t e v i l o r e ž n a c m 2

zgornja povrhnjica

spodnja povrhnjica


reže v povrhnjici




reže v povrhnjici

0

500

1000

1500

2000

2500

p i s a n a š m a r n a d e t e l j a

p o k o n č n i č i š l j a k

o s i v n i c a

n a v a d n a b r e z a

r j a s t i s l e č

r d e č i b o r

s m r e k a

b u k e v

Vrsta

I z g u b a v o d e ( m g H 2 O d m - 2 h - 1 )

skozi kutikulo

skozi reže

zelnate rastline

lesne rastline


Tipi epidermalnih celic

navadneepidermalne celice

celicezapiralke

laski alitrihomi

Gynura sp.



Celice zapiralke

celicizapiralki

medceličniprostor

Reža med celicamazapiralkama je edinimedcelični prostorv povrhnjici!

celice zapiralke soobičajno edineepidermalne celices kloroplasti

Gynura sp.



Celice zapiralke

celice zapiralke so običajno edineepidermalne celice s kloroplasti

črni teloh Helleborus niger




8


Tipi epidermalnih celicCelice zapiralke



Celice zapiralkeTipi rež

Gynura sp.

fižolasti ali ledvičasti ali polmesečasti tipmnoge dvokaličnice

pasja travaDactylis glomerata

ročkasti tiptrave


Tipi epidermalnih celicCelice zapiralke

tobak Nicotiana tabacum spodnja povrhnjica lista


Laski ali trihomi

enocelični / večcelični

enostavni / razvejani

živi / mrtvi

nežlezni / žlezni


Laski ali trihomi

lasek alitrihom

Gynura sp.


Laski ali trihomi

lasek alitrihom

jedro

vakuolaz antociani

živ večceličnienostavni lasek




9


Laski ali trihomi

smrdljičkaGeranium robertianum

glavicaz eteričnimi olji

večceličnižlezni lasek


Laski ali trihomi

večceličnižlezni lasek

enostavninežlezni lasek

pelargonija Pelargonium sp.


Laski ali trihomi

večcelični luskasti lasek

Eleagnus sp.spodnja povrhnjica lista


Laski ali trihomi

laski lahko zmanjšajo izhlapevanje vode s površine rastlineustvarjanje plasti mirujočega zraka (visoka vlaga) na površini rastline



Izmenjava plinovizguba vode skozi reže

razvejan ksilemski sistem v listu,ki dovaja dovolj vode za transpiracijo

reže v povrhnjici


Osnovna naloga lista

Fotosinteza


(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi


ksilem

ksilem




10




(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi



Zahteve za fotosintezoRazporejanje plinov znotraj listov

potovanje CO2 do fotosinteznih celic

gobasto tkivo z medceličnimi prostori (aerenhim)

medcelični prostori med stebričastimi celicami

vstop CO2 v list skozi režo

CO2


Zahteve za fotosintezoRazporejanje plinov znotraj listov

gobasto tkivo

potovanje CO2 do fotosinteznih celic

gobasto tkivo z medceličnimi prostori (aerenhim)

medcelični prostori med stebričastimi celicami

vstop CO2 v list skozi režo




(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi




Transportni sistemdovajanje nastalih organskih

snovi v vse dele rastline

razvejan floemski sistem v listu

s fotosintezo nastaneveliko organskih snovi



Fotosinteza


(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi


floem

ksilem

ksilem

klorenhim

ksilem

aerenhim

reže v povrhnjicivelikapovršina

aerenhim

reže v povrhnjici




11


Tkiva v listu

zgornja povrhnjica

spodnja povrhnjica

stebričasto tkivo

gobasto tkivo

ksilemfloem

prevodna tkiva

listna sredica(mezofil)


Tkiva v listu

svežpreparat (brez barvanja) barvan trajni preparat



Tkiva v listusvež preparat (brez barvanja) barvan trajni preparat


Tkiva v listusvež preparat (brez barvanja)



Prevodna tkiva v listu

dotok vode iz stebla in njena razporeditev po listnisredici

malo vode potrebno za fotosintezo

zelo veliko vode za transpiracijo (omogočanje odpiranjarež in izmenjave plinov)

vstop med fotosintezo nastalih ogljikovih hidratov vfloem


Tok vode v listu

transpiracija

ksilem




12


Floemski tok

vegetativnafaza

Floemski tok teče od izvora (“proizvajalca”)organskih snovi do ponora (“potrošnika”).

faza cvetenja inzorenja plodov


prečni prerez stebla


prečni prerezlistnega peclja

prečni prerez listne ploskve

ksilem floem


listno rebrolist dvokaličnice



ksilem floem

ksilem

floem

stranskažila

ksilemfloem

žilnaovojnica


listno rebrolist dvokaličnice



ksilem floem

ksilem

floem

stranskažila

ksilemfloem

žilnaovojnica

ksilem

floem

žilnaovojnica


ksilem

floem

žilnaovojnica

list koruze Zea mays

rastlina suhih, vročih,močno osončenih območij



Fotosinteza


(C6H10O5)n + O2

kloroplast

mineralne snovi


Kako fotosintetizirajorastline suhih, vročih,

močno osončenihobmočij?




13


c e l i c a l i s t n e s r e d i c e

c e l i c a ž i l n e o v o j n i c e

c e l i c a l i s t n e s r e d i c e

CO2

celicežilne

ovojnice

ista celicalistne sredice

1. vezava CO2 iz zraka2. Calvinov cikel

C3

celicelistne

srediceC4


C3 in C4 anatomija lista

vezava CO2 iz zraka(v C3 spojino)- Calvinov cikel

vezava CO2 iz zraka(v C4 spojino)

Calvinov cikel

C4 rastlineC4 anatomija ali venčasta (Kranz) anatomija

C3 rastlineC3 anatomija lista



Calvinov cikel


žila

Navpično usmerjen C4 listreže na obeh straneh lista

reža

reža

debela kutikula

koruza Zea mays



Calvinov cikel


žila

Navpično usmerjen C4 listreže na obeh straneh lista

reža

reža

debela kutikula

koruza Zea mays



Calvinov cikel

C4 rastlineC4 anatomija ali venčasta (Kranz) anatomijakoruza Zea mays

sladkorni trsSaccharum sp.


C3 in C4 fotosinteza

Engelmann

Van Helmont

Calvin

Priestley

1500 1600 1700 1800 1900 2000Leto

1950. leta: glavne reakcijeCalvinovega cikla

(vezava CO2 iz zraka na spojino C5)

1965: C4 fotosinteza(vezava CO2 iz zraka na spojino C3)

Melvin Calvin(1911-1997)

Nobelova nagrada 1961




14


Prilagoditve rastlin na vodnerazmere na rastišču

kseromorfen list

mezomorfen list

hidromorfen list

kserofiti

mezofiti

hidrofiti

vlažna, vendar ne mokra rastiščazmerna količina vlage

sezonska ali stalna suša

stalno mokra rastiščadelno in popolnoma potopljene rastline


Prilagoditev na vodne razmereKseromorfen list

kserofiti sezonska ali stalna suša



oleander Nerium oleander (sredozemska rastlina)

večplastnostebričasto tkivo

debela kutikula

debela kutikula

cela rastlina zelo strupena(glikozidi, ki vplivajo na delovanje srca)

večplastnapovrhnjica


stebričasto tkivona spodnji strani

votlinas trihomi

reže samo v votlini(vgreznjene reže)



večplastnostebričasto tkivo

debela kutikula

debela kutikula



stebričasto tkivona spodnji strani

votlinas trihomi

reže samo v votlini(vgreznjene reže)

režatrihomiv votlini


Prilagoditev na vodne razmere

Kseromorfen list

laski lahko zmanjšajo izhlapevanje vode s površine rastlineustvarjanje plasti mirujočega zraka (visoka vlaga) na površini rastline



Kseromorfen list

dodatna zaščita površine lista pred izhlapevanjem vode

debela kutikula, večplastna povrhnjica, debele celične stene vpovrhnjici, gosti laski

zaščita prostora okoli rež pred izhlapevanjem vode

trihomi okoli rež, vgreznjene reže (nameščene v votlini)

dodatna opora

veliko sklerenhima, debele celične stene v povrhnjici in pod povrhnjico

obramba pred rastlinojedci

bodice na listih, veliko sklerenhima (trdi listi), kopičenje snovi, kiodganjajo rastlinojedce (strupi, grenke snovi, smole)




15


Listi golosemenk

list živi več let

kseromorfen list: prilagoditev na prezimitev (suša – voda v tleh je zmrznjena)

debela kutikula, debele stene povrhnjice, sklerenhimske celice

vsebuje snovi, zaradi katerih so neužitni za rastlinojedce (npr. smole, strupi)

iglavci


Listi golosemenkploščat list

debela kutikula, debele stene povrhnjice

tisa Taxus baccata


Listi golosemenkploščat list

debela kutikula, debele stene povrhnjice


Listi golosemenk

bor Pinus sp.

fotosintezniparenhim

smolni kanal

bor Pinus sp.


Listi golosemenk

bor Pinus sp.

žila

smolni kanal

bor Pinus sp.


Listi golosemenk

bor Pinus sp.

smolnikanal

debele stenev povrhnjici

vgreznjenereže

debele stenev plasti podpovrhnjico

(hipodermis)

debelakutikula




16


Listi golosemenk

klek Thuja sp.


Prilagoditev na vodne razmereHidromorfen list

hidrofitistalno mokra rastiščadelno in popolnoma potopljene rastline


Prilagoditev na vodne razmereHidromorfen plavajoč list

lokvanjNymphaea sp.

listnaploskev

reže samo v zgornji povrhnjici(CO2 za fotosintezo)

veliki medcelični prostori - aerenhim(plavanje, dovajanje kisika drugim delom rastline)

večplastno stebričasto tkivo(močna osončenost)


Prilagoditev na vodne razmereHidromorfen plavajoč list

lokvanjNymphaea sp.

veliki medcelični prostori - aerenhim(dovajanje kisika drugim delom rastline)

dodatna zaščitapred vdorom vode

listnipecelj



Hidromorfen plavajoč list

listna ploskev

listni pecelj

korenika

nadomestne korenine

aerenhimplavanje

dovajanje kisika drugim delom rastline

reže samo v zgornji povrhnjici(CO2 za fotosintezo iz zraka)

ojačanje robov lista – debele celične stenepreprečitev trganja listne ploskve zaradi valovanja

malo sklerenhimavzgon v vodi drži rastlino pokonci

malo ksilemaoskrba z vodo

ni problem



Potopljene korenine

prečni prerez stebla !

Steblo (!) kot prezračevalni organ

navadni ločekJuncus effusus

aerenhimreducirani

listi

aerenhim




17


Prilagoditev na vodne razmerePotopljene korenine

prečni prerez stebla !

Steblo (!) kot prezračevalni organ

aerenhim

aerenhimdovajanje kisika

potopljenim delom rastline


Prilagoditev na vodne razmereHidromorfen potopljen list

20 µm

vodna kuga (račja zel)Elodea canadensis


Prilagoditev na vodne razmereHidromorfen potopljen list


malo svetlobe – kloroplasti tudi v povrhnjici, tanek list

malo ksilema – oskrba z vodo ni problem

malo sklerenhima – vzgon

tanka kutikula, tanke celične stene

ni listnih rež – sprejemanje raztopljenega CO2 iz vode

majhen list – preprečitev trganja zaradi vodnega tokaBarbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 100

Novi listi nastajajo na vršičkupoganjka


100 µµµµm

apikalni meristempoganjka

listnazasnova


Novi listi nastajajo na vršičku

poganjka

Coleus sp.


Novi listi nastajajo na vršičku

poganjka

pšenica Triticum sp.

apikalnimeristempoganjka

listnazasnova




18


Namestitev listov na steblu

določi se ob nastanku listne zasnove

premenjalna (spiralna) namestitevpo en list na nodiju,

pod kotom z nižjim listom

nasprotna namestitevdva lista na nodiju, drug nasproti d rugega

vretenčasta namestitevtrije ali več listov na nodiju


Pritrditev lista na steblo

pecljat listlistna ploskev in pecelj

sedeč listni peclja

list trav

nožnica

listnaploskev


Žilnatost lista

mrežasta žilnatostmočna osrednja žila se razrašča v stranske

(mrežast preplet)

vzporedna žilnatostvzolž listne ploskve vzporedno bolj ali manj

enako velike žile


Členjenost listne ploskve

enostaven listenotna listna ploskev

(brez členkov)

celenostaven list

deljenenostaven list

sestavljen listdeli listne ploskve (lističi) so s členkispojeni z vrhom listnega peclja ali z

listnim vretenom(jeseni lističi lahko posamič odpadejo)

dlanastosestavljen list

pernatosestavljen list

vrh peclja

listno vreteno

listič

listnaploskev


Razvoj deljenih listov

apikalnimeristem

listnazasnova



Razvoj sestavljenih listov

detelja Trifolium sp.




19


Odpadanje listov

listni pecelj

steblo

območjeodpadanja


Odpadanje listov

listni pecelj

steblo

območjeodpadanja

območje odpadanja (abscizije) lista je

vnaprej določeno obmo

čje na dnulistnega peclja

celice s tanko steno (malo sklerenhima),malo medceličnih prostorov

začetek procesa odpadanja: kratkijesenski dnevirazkroj organskih snovi in transportuporabnih snovi na skladiščenje v korenine

razkroj klorofila, nov klorofil ne nastaja –vidni so rumeni in rdeči karotenoidi, ki sotudi sicer v listu; propadajoče listne celiceproizvajajo antocianine (rdeča barva listov)

plast celic v območju odpadanja lista naložisuberin v steno – ločitev lista od ostalegatelesa rastline; traheje se zamašijo

celice območja odpadanja proizvajajoencime, ki razgradijo osrednjo lamelo medcelicami


Odpadanje listov

zapečatenalistnabrazgotina

zalistnibrst

forzicija Forsythia sp.


Zakaj jeseni listi spremenijobarvo?

Lee in Gould (2002). Why leaves turn red. American Scientist 90: 524-531

karotenoidi v plastidih

valovna dolžina (nm)

r e l a t i v n a a b s o r p c i j a

listi

ββββ-karoten


Zakaj jeseni listi spremenijo

barvo?

Lee in Gould (2002). Why leaves turn red. American Scientist 90: 524-531

antociani v vakuoli

+



listi

cianidin-3-glukozid

glukoza


Zakaj jeseni listi spremenijo

barvo?



listi

ββββ-karoten

+


listi

cianidin-3-glukozid

glukoza




20


Zakaj jeseni listi spremenijobarvo?

Pri nekaterih vrstah rastlin list jeseni postanerumen, ker razpada klorofil v kloroplastih in takopostanejo vidni karotenoidi (ki so bili že ves časv kloroplastu).

Pri drugih vrstah listi postanejo rdeči, ker se nanovo sintetizirajo antociani, ki se kopičijo vvakuoli.

antocianiv vakuoli

karotenoidiv plastidih


Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 117 Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 118

Zaščitni list

bukev Fagus sylvatica

zaščitnilist

zaščitnilist


Zaščitni list

rdeči divji kostanj Aesculus carnea

zaščitnilist


Klični list

klični list(kotiledon)

pravi list

fižol Phaseolus vulgaris




21

Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 121navadna čebula Allium cepa

kratko steblo(čebulni krožec)

mesnati list

posušeni(ovojni) list

zeleni listList kot založni organ

skladiščenje organskih snovi in vode obramba pred herbivori

podzemni list

bodice na robu lista

čebula

agava Agave americana

sukulentni (mesnat) list


Razvoj lista enokaličnice

apikalni

meristempoganjka

najmlajša

listnazasnova

starejša

listnazasnova

prečni prerez čebule


Razvoj lista enokaličnice

navadna čebula Allium cepa

zelenilist


Listna vitica

prilist

listnipecelj

listnaploskevlistič

listna viticadel lista (listič) spremenjen v vitico

listnavitica

grah Pisum sativum


Listna vitica

buča Cucurbita sp.


Listni trn

listnitrn

obramba pred rastlinojedi

češminBerberis sp.

nodij

nodij

zalistnibrst

zalistnibrst

listnitrn

listnitrn




22


Listni trn

obramba pred rastlinojedizaloga vode v stebluopuncija Opuntia sp.

Ferocactus sp.

stranski poganjek


Listne bodice


češmin Berberis sp.


Listne bodice


navadna bodika Ilex aquifolium


Strupi v listih


kopičenje sekundarnih metabolitov

oleander Nerium oleander tisa Taxus baccata ripeča zlatica

Ranunculus acris


Obramba pred rastlinojedi

velika koprivaUrtica dioica



enoceličnižgalni (žlezni) lasek

večceličnipodstavek laska

navadneepidermalne celice

enostavnienocelični

trihom




23



Diffenbachia sp. idioblast

rafidi

tudi agava



hitra izguba turgorja v celicahna odebeljeni bazi lističev

list

sramežljivkaMimosa pudica



steblo list

baza listnenožnice

interkalarnimeristem

interkalarni meristemna dnu listov travobnova listov po obžiranju

trave lahko kosimo (režemo vršičke listov)


Lovilna past

Mesojede rastlineživalska hrana je predvsem vir dušikovih spojin (barja)

opravljajo fotosintezo

razgradnja živalskega tkiva na površini listne pasti, nato vsrkanje

venerina muholovkaDionaea muscipula


Laski ali trihomi


večcelični živi žlezni trihom

izloča prebavne encimevsrka razgrajeno biomaso žuželke


Lovilna past

zapiranje pasti v 0,5 sekunde

hitra sprememba turgorja

Odziv na specifičen dražljaj

dotik dveh laskov alidvakrat dotik istega laska





24


Lovilna past


1

2

34

5

aktivna past


Lovilna past

Sarracenia sp.

Lovilni vrčpasivna past


Lovilna past

vrčnica Nepenthes sp.

Lovilni vrčpasivna past

zgornji del listne ploskve se preoblikuje vpast

srednji del listne ploskve lahko deluje kotvitica

spodnji del listne ploskve opravljafotosintezo

na dnu vrča je vodna raztopina s

prebavnimi encimi; povrhnjica jeprepustna (vsrkanje prebavljenih snovi)


Lovilna past

Lovilni laskiaktivna past

na vrhu žleznega laska (trihoma)lepljiv izloček, ki vsebuje tudiprebavne encime

list se ovije okoli ujete živali

rosika Drosera sp.

mlad list

zrel listlovilni lasek


Lovilna pastLovilni laskiaktivna past

na vrhu žleznega laska (trihoma)lepljiv izloček, ki vsebuje tudiprebavne encime

list se ovije okoli ujete živali

rosika Drosera sp.Barbara Vilhar: Splošna botanika (biologija) 144

Cvetni lističašni listi, venčni listi, prašniki in pestič so močno spremenjeni listi

razmnoževanje




25


Gospodarsko pomembni listi

blitva

zelje

peteršilj

Hrana in začimbe



listnipecelj

zelena Apium graveolens navadna čebula

Allium cepa

mesnatilist

Začimbe

rožmarin lovor



Pijače

pravi čaj



agava Agave sisalana

Vlakna

sisal

floem

ksilemvlakna


Gospodarsko pomembni listiZdravilne učinkovine

rdeči naprstecDigitalis purpurea

srčni glikozidi


Gospodarsko pomembni listiZdravilne učinkovine

sprosti mišice




26



Droge

tobak Nicotiana tabacum

nikotin

kokain

THC

konoplja Cannabis sativa


Zakaj so rastline zelene?

ker vsebujejo klorofil

ker vsebujejo klorofil, ki ga potrebujejo za fotosintezo

ker vsrkajo modro in rdečo svetlobo, zeleno pa odbijejo

Zakaj rastline niso črne?

saj je njihovo preživetje neposredno odvisno odučinkovitosti vsrkavanja svetlobe

Kako človek zaznava barve?






Zakaj je klorofil zelen?

R e l a t i v n a a b s o r p c i j a

Valovna dolžina (nm)400 500 600 700

klorofil a

klorofil b






27



pramorje

bela svetloba

uporaba svetlobne energije?

vir energije:energetsko bogate organske spojine iz okolja

vir ogljika:organske spojine iz okolja

pomanjkanjeorganskih spojin




R e l a t i v n a i n t e n z i t e t a s v e t l o b e

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

emisija Sonca (izven ozračja)

intenziteta svetlobev morju

(globina 2 m)

bela svetloba

pramorje

pomanjkanjeorganskih spojin

voda absorbira UV in IR sevanje

na voljo je vidna svetloba




A b s o r p c i j a o z . i n t e n z i t e t a s v e t l o b e

0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

intenziteta svetlobe v morju(globina 2 m) bela svetloba

pramorje



pramorje

bela svetloba



0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

bakteriorodopsin

intenziteta svetlobe v morju(globina 2 m)



pramorje

bela svetloba



0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

bakteriorodopsin




pramorje

bela svetloba



0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

bakteriorodopsin





28



pramorje

bela svetloba



0

20

40

60

80

100

400 500 600 700

bakteriorodopsin

klorofil a




pramorje

bela svetloba

retinal

H+

H+H+

H+

H+ H+

H+H+

H+

H+H+

H+

H+

ATP

vir energije:

svetloba (fotofosforilacija)vir ogljika:

organske spojine iz okolja

vir energije:

svetloba (fotosinteza)vir ogljika:

CO2 (fotosinteza)

H+

ATP

H+ H+

H+H+

H+

H+H+ H+

klorofil

H+

H+

H2SH2O

CO2

sladkorji

e-



pramorje

bela svetloba

retinal

H+

H+H+

H+

H+ H+

H+H+

H+

H+H+

H+

H+

ATP

vir energije:svetloba (fotofosforilacija)

vir ogljika:organske spojine iz okolja

vir energije:svetloba (fotosinteza)

vir ogljika:CO2 (fotosinteza)

H+

ATP

H+ H+

H+H+

H+

H+H+ H+

klorofil

H+

H+

H2SH2O

CO2

sladkorji

e-



pramorje

bela svetloba

prehod na kopno

bela svetloba

težave s preveliko intenziteto svetlobe


Rodopsin

Valovna dolžina (nm)400 500 600 700

bakteriorodopsin


Zakaj nekatere rastline

niso zelene?

ruj Cotynus sp.

100 µm

50 µm

antociani vvakuolah celicpovrhnjice rdečelistne

okrasne rastline





Zakaj nekatere rastlineniso zelene?



deli listnih ploskev brez klorofilov in karotenoidovne opravljajo fotosinteze

takšne rastline niso kompetitivnev naravnem okolju

(okrasne rastline – umetni izbor!)



zelene alge rdeče alge rjave alge



vsebujejo dodatna fotosintezna barvila, kiposredujejo absorbirano energijo klorofilu

parazitske rastlinene vsebujejo klorofila

vsebujejo plastide

rdeče alge

rjave alge

pojalnik



niso zelene?Napačna predstava:Rastline, ki niso zelene, ne vsebujejoklorofila.

Pravilna predstava:Večina rastlin, ki niso zelene barve,vsebuje klorofil in opravlja fotosintezo.

Edina izjema sozajedalske rastline, kitudi ne opravljajofotosinteze.

V variegiranih listih dellistne ploskvene opravlja fotosinteze.



niso zelene?

članek v aprilski številki Proteusahttp://botanika.biologija.org/zeleni-skrat/student/

BSc-Bio/gradivo/proteus-zelene-rastline.pdf

Bio P05 List Izrocki

Documents

Transcript of Bio P05 List Izrocki